LJUBLJANA, 23. AVGUSTA 1960 r - VM m OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIL, ŠTEV. 65 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-CENTER 442. Na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52 57), 3- točke 24. člena statuta občine Ljub-'iana-Center, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 52/50), družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1960 (Ur. list FLRJ st- 2/00) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1900 (Glasnik “t- 20/60) je občinski ljudski odbor Ljubljana Center na seji občinskega ‘•bora in na seji zbora proizvajalcev bfie L aprila 1960 sprejel Družbeni pl cm občine Liubljmm-Center zc leto 1960 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI i; RAZVOJ V LETU 1900 I. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Smfernice ln ukrepi za gospodar-*|d razvoj občine v letu 1960 pred-tavijaj0 konkretizacijo temeljnih konomsko-politični h nalog zvezne-ra republiškega in okrajnega druž-en?zvoj se uresni5i planirano je delovne storilnosti bo trc-je .Mobilizirati vse sile. V ta namen se Moba uvajati v proizvodne proce-zboi?x°°rne naprave in metode dela, betiisc Vatl organizacijo dela in skr-VJVn Za racionalno zaposlovari.V rle-Voh ® sile. Predvideni obseg proiz- izgradnjo stanovanj ter šolskih, zdravstvenih in komunalnih objektov. Tudi z razporejanjem proračunskih sredstev je treba krepiti razvoj • družbenega standarda in večati sredstva za negospodarske investicije in sredstva za hitrejši razvoj šolstva, kulture in zdravstva. 4. Investicijska sredstva je treba vlagati tako, da se doseže čimvečji gospodarski učinek. Pri razporejanju investicijskih sredstev je treba zagotoviti spremembo strukture vlaganj v korist negospodarskih investicij in v korist investicij za razvoj tistih panog, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda prebivalstva. Narodni dohodek Družbeni bruto proizvod 5. V proračunski potrošnji je treba uvesti štednjo pri izdatkih za administracijo, povečati pa sredstva za funkcionalne izdatke. v prosveti, predvsem za nabavo učil. Negospodarske investicije je preusmeriti v prosveto za gradnjo novih osnovnih šol, otroških vrtcev, za nadomestitev dotrajane opreme in za preureditev obstoječih šolskih poslopij. V komunali pa za nujne ureditve cestnega omrežja in javne razsvetljave ter za ureditev novih nasadov. II .poglavje V letu 1960 se predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka takole: — v 000 din — tekoče cene 1959 1960 1960/1959 20,758,414 23,606.305 113 44,595.828 49,531.133 111 Predvideni porast proizvodnje in cije, s smotrnim investiranjem, s pra-storitev bo mogoče doseči le, če bo- vilno tarifno politiko ln nadaljnjimi j- ------j—-----------,—uspehi delavskega samoupravljanja. Pri porastu družbenega bruto pro-' izvoda bodo udeležene posamezne gospodarske panoge takole: do gospodarske organizacije izkoristile vse pogoje za razvoj proizvodnje s povečanjem delovne storilnosti, z boljšo izrabo surovin in osnovnih sredstev, z razvijanjem koopera- — v 000 din — tekoče cene Predvidena sredstva bodo uporabljena predvsem v tele namene: — v industriji za nadaljevanje rekonstrukcij in modernizacijo grafične industrije (Kartonažna tovarna), elektroindustrije (Tela), nekovinske industrije (TOS) živilske industrije (Sumi), lesne industrije (Stavbeno mizarstvo); — v gradbeništvu predvsem za mehanizacijo; — v trgovini za povečanje trgovske mreže in modernizacijo trgovin na drobno; — v živilski in tekstilni stroki za zgraditev novih objektov (Trg na debelo); — v gostinstvu in turizmu za povečanje prenočninskih kapacitet, za ureditev in modernizacijo obstoječih obratov in naprav; — v obrti za povečanje obstoječih obratov, zlasti uslužnostne obrti in organiziranje servisnih služb v okviru stanovanjskih skupnosti. V družbenem planu so predvidene naslednje investicije na območju občine Ljubljana-Center (v milij. din) din Industrija 1959 11,775.337,. 1960 18,280.054 1960-1959 112,8 Industrija Kmetijstvo 22.050 27.800 126,1 V industriji se bo začela Gradbeništvo 4,578.149 4,961.000 108,4 I. etapa rekonstrukcije tovar- Promet 1,366.552 1,138.312 83,3 ne TOS, nadaljevalo s III eta- Trgovina 14,808.221 16,773.382 113,3 po rekonstrukcij^ Kartonažna Gostinstvo 2,241.403 2,402 278 107,2 tovarne; Volnenka, Blasniko- Obrt 5,591.596 6.079.622 108,7 va tiskarna in tiskarna To- Komunala 4,148,259 4,790.287 115,5 neta Tomšiča ter Sumi pa Kmetijske zadruge 64.261. 78.398 122,0 bodo nabavili strojno opremo. Celotno gospodarstvo 44,595.828 49.531.133 111,1 Investicije v industriji bodo III. poglavje pogojev prebivalstva. Prav posebna znašale predvidoma rreuviuein uusvv, pivi/.- rnap,® ic treba deseti s kar naj-iaj j-Šim številom zaposlenih; zato Investicije Na podlagi dosedanjega razvoja gospodarstva ter smernic, ki jih nakazujeta perspektivni plan gospodarskega razvoja okraja in perspektivni program občine, je treba vlagati investicijska sredstva predvsem v tiste dejavnosti, kjer bo 88.600 ostane razpoložljivo za investicije v osnovna sredstva Višina in struktura vloženih investicij v osnovna sredstva bo naslednja: din 171.194 din 542.592 din 140.118 din 402.474 Struktura Industrija (TOS din 16.000 Sumi Za pologe v ind. gradb. in promet din 10.000 9,4 din 11.674) din 37.674 Trgovina din 182.500 45,3 Gostinstvo din 112.300 27,9 Obrt din 55.000 13,7 Servisi stanovanjskih skupnosti din 15.000 3,7 Ker posameznim gospodarskim IV. poglavje organizacijam zmanjka za izvršitev investicij lastnih sredstev, je nulno, da se bodo udeleževale zveznih, republiških in okrajnega natečaja, obenem pa bodo morale pristopiti k združevanju sredstev. Delovna sila In produktivnost Družbeni plan za leto 1980 predvideva povečanje delovne sile za 355 oseb. Povečanje znaša 1,6 % proti letu 1959 Ker sc predvideva, da bo družbeni bruto proizvod večji za 11 %, se lahko pričakuje, da se bo povečala delovna storilnost v celotnem gospodarstvu za okoli 9 %. V ta namen se bodo morale izvršiti naslednje naloge: — gospodarske organizacije morajo sestaviti plan zaposlovanja delovne sile in voditi točno kontrolo nad zaposlovanjem; — posredovalnica za delo naj usmerja delavce v tiste gospodarske organizacije, ki bistveno povečujejo proizvodnjo; — gospodarsko organizacije naj zaposlujejo predvsem take nezaposlene delavce, ki izhajajo iz naravnega prirastka ter jim je zaposlitev edini vir osebnih dohodkov; — povečati skrb za zaposlitev invalidov in jim zagotoviti nastavitev za njih primernih delovnih mestih. Glede na dvig delovne storilnosti bo zbor proizvajalcev obravnaval analizo zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1959 individualno po gospodarskih organizacijah in sprejel konkretne naloge glede ukrepov za povečanje storilnosti dela. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard A. Osebna potrošnja V letu 1960 se računa, da se bo zaradi povečane gospodarske aktivnosti in doslednega uresničevanja osnovnih ekonomskih nalog, ki so določene v planu, povečala realna osebna potrošnja. Plače delavcev in uslužbencev, zaposlenih v družbenem sektorju, se bodo povečale nominalno v povprečju za 13,4 % proti letu 1959. Razvoju osebne potrošnje bo moral posvetiti vso skrb tako občinski ljudski odbor, kakor tudi organi upravljanja v gospodarstvu. B. Družbeni standard Dosedanji uspehi v gospodarskem razvoju omogočajo nadaljnje izbolj-Sanje delovnih pogojev ljudi. Ta naloga terja usmerjanje naporov predvsem na tista področja, ki zagotavljajo najhitrejši dvig življenjske ravni. Največji del sredstev za družbeni standard je namenjen razvoj11 šolstva, zdravstva in komunalnih objektov. V letu 1960 sc bo nadaljevalo ' gradbenimi in obrtniškimi deli h® stanovanjskih blokih, ki so bili f gradnji v letu 1958 in 1959 in bodo vseljivi v letu 1960 in 1961. (Glej tabelo na strani 303) Finančno bi znašalo trošenje sredstev stanovanjskega sklada in lastnih sredstev investitorjev za gradu)0 stanovanj na območju občine: 1959 1960 1961 1062 1963 1964 1965 milij. din 871 millj. din 2.352 milij. din 2.225 milij. din 2.339 milij. din 2.480 milij. din 2.400 milij. din 1.880 Letni dotok sredstev stanovanjskega sklada s področja občine b" znašal okoli 1,6 milijarde, ki se bOn v naslednjih letih verjetno do 1,9 milijarde. Lastna sredstva 10 vestitorjev bodo znašala verjetno/1 800 milijonov. Točnejši izračuni do podani šele v petletnem pl®11 gradenj od leta 1961 do 1965. v Letošnje investicije pod A. vsoti 1683 milijonov bodo lahko J6« lizirane. Letošnje investicije pod -in C., to je 537 in 132 milijona^ dvomljive ozjroma na razpoložU1 sredstva stanovanjskega sklada. ,,, Letno bo zgrajenih v povpr^^ okoli 650 stanovanj (toda v letu 1 ,], okoli 200 manj) in okoli 110 samsRs8 sob. Da se omogoči ta gradnja, mora preskrbeti oziroma takoj P Orientacijski plan gradenj stanovanjskih objektov vred. v milij. din Stan. Sob inv. 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 A. Objekti v gradnji 884 140 3.070 781 1683 606 — — — — B. Objekti v pripravi za pričetek gradnje 426 127 1.501 — 537 909 55 — — — C. Stanovanjski objekti, za katere gradnja še ni pričeta, pričetek gradnje v letu 1960/61 600 78 2.196 — 132 600 984 480 — — D. Zazidalni načrti se bodo začeli izdelovati za kompleks ob Trubarjevi ulici, na Poljanah in na Ferantovem vrtu 910 100 3.490 — — 100 900 1200 1000 290 E. Dodatne lokacije za naslednja leta na področju občine v okviru 5-letnega plana gradenj, ki bo sestavljen do konca leta 1300 200 4.200 — — 10 400 800 1400 1590 4120 745 14.457 781 2352 2225 2339 2480 2400 1880 četi z gradnjo dovoljenega števila nadomestnih stanovanj, lokalov in obrtnih delavnic. Gradnja teh stanovanj, ki so predvidena v planu in naj se začno graditi letos, bo trajala 1 do 2 leti. Zato se bo lahko pričelo z obširnejšo gradnjo na novih lokacijah šele v letu 1961 in 1962. Letno se potrebuje do 200 nadomestnih stanovanj in do 40 nadomestnih lokalov in do 20 obrtnih delavnic. Vse te potrebe bodo točneje izračunane v petletnem planu gradenj. Da se pride čimprej do nadomestnih stanovanj, se predvideva še v prvem polletju letošnejga leta pričeti z gradnjo 5 stanovanjskih blokov in montažnih elementov. Da bi se povečale kapacitete osnovnih šol, se bo začelo z gradnjo novih osnovnih šol; v letošnjem letu z gradnjo šole v Čufarjevi ulici. Obnovljeno bo dotrajano pohištvo, urejene telovadnice in telovadišča ter nabavljena oprema za šolske kuhl-hje. Zaradi izpada pomoči ČARE bo jlel materialnih stroškov za šolske kuhinje kril občinski ljudski odbor, v letošnjem letu se predvidevajo začetna gradbena dela za kombinirano °troško ustanovo Poljane pri šoli Toneta Tomšiča, ureditev otroških ‘grišč na Prulah, v Starem Vodmatu 'n Trgu revolucije, pripravili sc bodo načrti za kombinirani otroški vrtec ^a stanovanjsko skupnost Tabor in kartonažno tovarno. V letu' 1960 se °° izdelal program razvoja otroških ustanov in ostalih služb stanovanjskih skupnosti za področje občine, {'•'odvidoni so tudi izdatki za na-navo učil, za opremo šolskih delav-n*c in Izpopolnitev knjižnic. . Skupne investicije v komunali bo-znašale predvidoma 209 milij. din. teh zneskih so zajeta dela, ki so e začela že v 1. 1959 in I. prioriteta n leto 1960. Nadaljevalna dela so ureditvi javne razsvetljave na "‘•Metodovi ulici ter dela v sklo-To , are Ljubljane v okolici Tranče. u jo pretlakovanje pod Trančo, pre-uLeskovčeve hiše na Bregu in stu atev ccstišča od Čevljarskega mo-jU do urejenega Brega. Istočasno se n plavila tudi ograja proti Ljub-n aicl ln razširil hodnik na oporni zidU- V skupini prve prioritete neštet* Prvenstveno rekonstrukcije ♦-3 ™ 80 najprometnejše ter je po z njlh še odstraniti tirnice etvne ce®tne železnice: Gospo-Nio » Masarykova, Smartinskn, J -vn, Zaloška. Trubarjeva in Rozmanova ulica. Vzporedno s cestnimi deli je potrebno urediti tudi kanalizacijo in javno razsvetljavo. Že pretlakovane ulice: Masarykova, Smartinska, Trubarjeva, Rozmanova, Tromostovje, Vrazov trg, Trg OF je" potrebno zaliti, da bodo sposobna za težji promet in da se onemogoči neenakomerno posedanje ter pronicanje vode v podlago. Potrebno je izvršiti rekonstrukcijo Kapiteljske ulice in dela Poljanskega nasipa do »Laboda« v zvezi z ureditvijo okolice novogradenj »Ljudske pravice« in predvidene gradnje stanovanjskih objektov na tem kompleksu. Za rekonstrukcijo cestišča Karlovške ceste je investitor Uprava cest LRS, za nadomestna stanovanja, rušenja in preselitve pa okrajni ljudski odbor in mestne občine. V Vodmatu se predvideva izgradnja kanalizacije v Grablovčevl ulici, ki bo omogočila ureditev cestišča v prihodnjem letu. V Povšetovi ulici, Id je zelo frekventirana, se bo letos izvršila kanalizacija, v prihodnjem letu pa rekonstrucija ceste. Izvršila pa se bodo v letošnjem letu tudi manjša dela v zvezi s popravilom pločnikov, cestišč itd. Preurejeni bodo parki in nasadi, predvsem v Tivoliju. Elektro Ljub-Ijana-mcsto bo v letošnjem letu nadaljeval z rekonstrukcijo in razširitvijo električnega omrežja ter z gradnjo transformatorskih postaj, s čimer se bo izboljšala preskrba z električno energijo. Med letošnje naloge spada tudi skrb za povečanje kapacitet v obratih družbene prehrane. V letošnjem letu bo izvršena preureditev restavracije »Triglav« na samopostrežbo, v naslednji letih pa še preureditev drugih lokalov. Izvršile se bodo tudi adaptacije nekaterih restavracij Ljubljanskih mlekarn, za katere so zagotovljena sredstva po okrajnem ljudskem odboru. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija Družbeni bruto proizvod v industriji se bo povečal za 12,8 % prt 1,9-odstotnem povečanju delovne sile. Pričakuje se, da se bo produktivnost dela zvišala za okoli 8 %. Gibanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje po posameznih panogah bo naslednje: Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje 116 — nekovinska industrija 117 — kovinska industrija m — elektroindustrija 122 — lesna industrija 124 — tekstilna industrija 127 — živilška industrija 128 — grafična industrija 130 — filmska Industrija Industrija skupaj 1959 1960 1958 1959 179,8 124,4 128,8 114,2 118,0 118,9 70,1 117,9 106,9 105,0 126,6 109,1 105,2 100,5 123,6 114,8 114,6 110,0 teritn Pr.egledu so zajete samo Industrijske gospodarske organizacije po ‘'orialnem principu.) Da se bo povečala storilnost dela v predvidenem obsegu, se bodo morale industrijske gospodarske organizacije pridržavatl smernic družbenega plana, svet za delo občinskega ljudskega odbora pa bo moral stalno spremljati razmerje med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti tn sproti poročati pristojnim svetom in zboru proizvajalcev o vseh primerih prekomernega zaposlovanja delavcev. Delavski sveti morajo skrbeti za racionalno izkoriščanje zaposlene delovne sile in sestaviti plane zaposlovanja. Da bo dosežen planirani porast industrijske proizvodnje, morajo gospodarske organizacije opraviti naslednje naloge: — nadalje izpopolniti sistem nagrajevanja; — načrtno se lotiti modernizacije in avtomatizacije proizvodnje; — racionalno izkoriščati obstoječe proizvodne zmogljivosti ter uvajati specializacijo in kooperacijo med posameznimi gospodarskimi organizacijami; — čim racionalnejše izkoristiti sredstva gospodarskih organizacij in uporabiti primerne oblike združevanja; — v čim večji meri odpraviti sezonska nihanja v proizvodnji, planirati letne dopuste in remonte obratov v času, ko je pomanjkanje električne energije (avgust, september, oktober). Značilnosti in osnovne naloge po posameznih strokah so naslednje: V stroki nekovin ima TOS pripravljen in potrjen investicijski program in začne letos z rekonstrukcijo tovarne, v okviru katere se bo organiziral tudi poseben oddelek za proizvodnjo tripleks stekla. V elektroindustriji ima TELA odobren investicijski program za ureditev obrata v Dobrem polju za proizvodnjo razklopnih apratov. »Iskra-servis« predvideva, da bo spomladi letošnjega leta preselil svoj obrat na območje občine Bežigrad, kjer bo osnoval nov obrat, ki bo vršil samo montaže in projektiranje. V lesni industriji bo »Stavbeno mizarstvo«, ki ima potrjen investicijski program za rekonstrukcijo svojega obrata v škofi lici, pričelo s pripravljalnimi deli. V letu 1960 se nadaljuje rekonstrukcija tekstilne tovarne »Angora«, ki bo rekonstruirala predvsem svoj strojni park. V živilski stroki tovarna »Šumi« rekonstruira obstoječi obrat za povečanje kapacitet. Podjetje »Žito« ima izdelan generalni plan za izgradnjo živilskega kombinata v Zalogu. Za nadaljnji razvoj grafične industrije bo v letu 1960 pripravljen generalni plan razvoja in rekonstrukcije, ki bo koordiniran z razvojem papirne industrije Tiskarna časopisno založniškega podjetja »Delo« bo zaključila dela na novi rotaciji, »Kartonažna tovarna« pa bo začela z gradnjo obrata v Čufarjevi ulici. Realizacija predvidenih investicij bo možna s pravočasno pripravo investicijskih elaboratov za udeležbo na zveznih in republiških natečajih, z lastnimi sredstvi in z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij. VII. poglavje Gradbeništvo V gradbeništvu se predvideva povečanje dejavnosti za 8,4 % pri 2,2-odstotnem znižanju delovne sile. Od skupne vrednosti gradbene dejavnosti odpade na gradnje 85,1 % in na projektiranje 14,9 %. Struktura gradbenih del se v letu 1960 no bo bistveno spremenila, ker bo tudi letos poudarek na objektih družbenega standarda. Predvideno povečanje realizacije bodo gospodarske organizacije gradbeništva dosegle z boljšo mehanizacijo gradbenih del, racionalnejšo organizacijo gradbišč ter uvajanjem sodobnega načina gradnje. Tako predvidevajo vsa naša gradbena podjetja, da bodo nabavila gradbeno opremo in transportna sredstva. Podjetje »Slovenija-ceste« bo začelo letos proizvajati cementno žlindrno opeko za lastne potrebe. Čeprav se nagrajevanje po učinku v gradbeništvu vedno bolj uveljavlja in je vedno več del normiranih, je treba stremeti za tem, da se tak sistem nagrajevanja še razširi in dopolni ter da se uvedejo premije za vse uspehe pri delu. Povečanje produktivnosti se bo doseglo s priučevanjem delavcev v raznih tečajih za dosego ožje specializacije in višje strokovnosti, obenem pa tudi z izboljšanjem življenjskih pogojev, kar bo zmanjšalo fluktua-cijo delovne sile. S pomočjo gradbenih podjetij je treba pristopiti k večanju kapacitet obrtnih delavnic, k usmerjanju trajne koordinacije med obrtnimi ih gradbenimi podjetji Na normalen potek gradenj lahko bistveno vplivajo tudi investitorji, ki se pogosto ne zanimajo dovolj za pravočasno pripravo dokumentacije in za izvajanje del. Za intenzivno gradnjo na- področju občine, predvsem v ožjem centru, se mora forsirati izdelava dokumentacije in urbanistične ureditve Prvenstveno se mora zagotoviti pravočasna izgradnja nadomestnih stanovanj, lokalov in delavnic. Zaradi nujne koordinacije naj se čimprej ustanovi zavod Za urbanizem. Pristopilo se bo tudi k Izdelavi petletnega perspektivnega plana za stanovanjsko izgradnjo na področju mesta. Projektantske organizacije morajo pri izdelavi investicijskih programov in projektov upoštevati vse možnosti za cenejšo in sodobnejše gradnjo, s čim večjo uporabo tipskih projektov in tipiziranih elementov pa vplivati na znižanje gradbenih stroškov. VIII. poglavje Pri prometu se predvideva znižanje družbenega bruto proizvoda na 83,3 % nasproti letu 1959. Padec na* stane zaradi tega, ker bo Podjetje Za vzdrževanje prog, ki tvori okoli 68 % celotne realizacije, v bodoče izvajalo dela z materialom, ki je last Jugoslovanskih železnic, kar bo vplivalo na znižanje realizacije. Z druge strani pa zmanjšuje obseg poslovanja z ozirom na to, da bo priključeno Železniško-transport^ emu podjetju in je že sedaj pri izvrševanju del nanj pogodbeno vezano. V panogi prometa zvišuje družbeni bruto proizvod le »Kompas«, in sicer za 5,4 %, ki bo v letošnjem letu nabavil tudi dva nova avtobusa. IX. poglavje Trgovina Obseg blagovnega prometa se bo v letu 1960 povečal v primerjavi 1 letom 1959 za 16,7 milijarde ali za 10,5 %. Po posameznih vrstah trgovine se bo promet povečal takole: v trgovini na drobno za 12 %, v trgovini na debelo za 8 6 %, v zunanji trgovini * za 13, %. Ker so kapacitete obstoječih trgovin premajhne, Je treba stremeti za tem, da se povečajo z Izgradnjo novih veleblagovnic ter da se nadalje ureja detajlistična mreža tam, kjer je velika koncentracija potrošnikov. Zato bodo izgradili samopostrežni po« trošniški center v Roški ulici. V gradnji je velika samopostrežna trgovina med Miklošičevo in Cigaletovo ulico, predvidena je preureditev skladišča podjetja »Veletekstil« za prodajo metrskega blaga, pričetek gradnje veleblagovnice in skladišč »Na-Me« in veleblagovnice za prodajo električnega materiala v Dalmatinovi ulici. Pristopiti je k združevanju manjših sosednih lokalov in s preureditvijo istih po načelih sodobne tehnike, povečati zmogljivost obstoječih prodajaln (adaptacija »Delikatese« na vogalu Titove in Tavčarjeve ulice, preureditev skladišč Branka Krsmano-viča v blagovnico »Galeb«, razširitev in adaptacija lokala Tovarne mesnih izdelkov na Miklošičevi ulici). Za boljšo preskrbo s kmetijskimi pridelki se morajo izboljšati pogoji za neposredno prodajo na drobno in bo v ta namen v letošnjem letu dograjena tržnica pod Semeniščem, kjer bo poleg prodaje sadja, zelenjave, mleka itd. urejen še moderen samopostrežni obrat, kjer bo potrošnik lahko nabavil poleg sveže tudi že pečeno perutnino in svežo divjačino. V cilju izboljšanja preskrbe s kmetijskimi pridelki se mora nadaljevati izgradnja Trga na debelo in na ta način omogočiti neposreden stik proizvajalca s trgovino na drobno in velikimi potrošniki. Da bi se v čim večji meri izločili posredniki med proizvodnjo in potrošnjo, je treba s spojitvijo krepiti trgovska podjetja na drobno, organizacijo trgovine na debelo pa prilagoditi dejanskim potrebam trgovine na drobno in velikih potrošnikov. Zunanje trgovinske organizacije morajo skrbeti, da bo izvoz dosegel planirani obseg. Specializirajo naj se na prodajo manjšega števila predmetov, kar jim bo omogočilo boljše poznavanje tržnih razmer v mednarodni menjavi blaga. Uvoz blaga za široko potrošnjo mora dopolniti izbiro blaga domače proizvodnje, ne sme pa negativno vplivati na normalno poslovanje domačih proizvodnih podjetij. Trgovske gospodarske organizacije morajo še nadalje izpolnjevati sistem nagrajevanja po učinku ter doseči, da bodo zaslužki vsakega po-edinca neposredno odvisni od ekonomskih principov poslovanja. Predvsem se mora skrbeti, da se lokali, ki so bili trgovski in so zasedeni s kako drugo dejavnostjo, usposobijo zopet za trgovino, Istočasno pa dati možnost tudi drugim podjetjem izven področja občine, da odprejo lokale na področju občine. X. poglavje Gostinstvo Promet v gostinstvu se bo povedal za 7,2 %. Osnovna naloga v letošnjem letu bo povečanje kapacitete nočnin in kapacitete gostinskih obratov. Na porast gostinskega prometa bo vplivala delna preureditev in modernizacija' gostinskih obratov ter predvideno povečanje tujega in domačega turističnega prometa. Za povečanje kapacitet gostinskih uslug za potrebe prehodnih turistov sc predvideva ureditev Kolodvorske restavracije, preureditev bifeja »Rio« s podaljšanim delovnim časom, preureditev restavracije »Triglav« na samopostrežbo in »Daj-Dam«, delno pa na strežbo pri mizah. V letošnjem letu se bo začela gradnja novega hotela »Lev« s kapaciteto 400 ležišč, nadaljevala se bo gradnja trakta hotela »Slon«, s čemer se bo povečala zmogljivost za 108 ležišč, končana pa- bo rekonstrukcija hotela »Turist« s 57 ležišči. Da bi se povečale kapacitete nočnin je treba s pravilna propagando apeli- rati na prebivalstvo, da začne v večji meri oddajati sobe oziroma ležišča in v zvezi s tem urediti vprašanje pravilne obdavčitve najemodajalcev, Iti oddajajo te sobe. Predvidevajo se razne investicije, katerih finansiranje se bo izvršilo delno iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij, delno pa iz kreditov. Predvidena je tudi ureditev novih gostinskih obratov: Gostilna Maček in Rotovška restavracija v okviru Zavoda za ureditev Stare Ljubljane. Se nadalje je treba razvijati mlečne restavracije ter jih vključevati v sistem družbene prehrane. Za te potrebe bo preurejena gostilna »Figovec«. Pri določanju pavšalnih obveznosti je treba voditi smotrno politiko, da se gostinskim obratom da možnost formiranja lastnih skladov in s tem tudi možnost zamenjave in modernizacije zastarelih osnovnih sredstev. Zaradi posebnega položaja in vloge družbene prehrane pa ostanejo cene za storitve teh obratov v letu 1960 pod neposredno pristojnostjo okrajnih oziroma občinskih svetov. Na tem področju je treba v večji meri vključiti tudi organe upravljanja ustanoviteljev obratov družbene prehrane, kar bo v pogledu gospodarjenja teh obratov dalo boljše rezultate kot izključno administrativni ukrepi. XI. poglavje Obrt Obseg obrtne proizvodnje in storitev v družbenem sektorju se bo v letu 1960 povečal za 10,7 %. Tako povečanje družbenega bruto proizvoda bo doseženo z novimi investicijami v obrti. V letu 1960 se bo vložilo v obrt 55 milij. din. V letošnjem letu predvidevajo tudi stanovanjske skupnosti ustanavljati nove servisne obrtne obrate, predvsem za pomoč v gospodinjstvu. Pododbor obrtne zbornice naj pomaga stanovanjskim skupnostim pri organiziranju servisnih delavnic, ljudski odbor pa bo moral v ta namen preskrbeti del finančnih sredstev in primerne prostore. Da bo obrtna dejavnost dosegla predvideno povečanje proizvodnje in storitev, 7x> trčba: — razširiti mrežo obrtnih obratov, predvsem za osebne storitve. V ta namen je potrebno ustanavljati servisne delavnice v okviru stanovanjskih skupnosti. Za področje vseh stanovanjskih skupnosti občine mora pripraviti občinski ljudski odbor ustrezen program; — izpopolniti in modernizirati je treba tudi obstoječe obrtne obrate, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali storitvami. Zaradi tega bo ObLO zagotovil manjkajoča dinarska sredstva za nabavo opreme in materiala Iz uvoza; — za zadovoljitev osnovnih potreb po kvalitetni konfekciji je treba razširiti in modernizirati obstoječe obrate. Šiviljske delavnice je treba opremiti z modernimi šivalnimi stroji, ki naj stopijo v kooperacijo in organizirajo tako imenovane pol konfekcijsko izdelavo, s čemer bi se sprostile kapacitete obstoječih obratov. Pri tem pade velika odgovornost tudi na trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo tekstilnega blaga in konfekcije, da nudijo tem podjetjem vso pomoč. V cilju povečanja obrtniških kapacitet je treba predvideti potrebne prostore za ustanovitev novih usluž-nostnih obrti že pri projektiranju novih zgradb, posebno še, ker je vprašanje lokalov v občini zelo pereče. Za povečanje obrtniške dejavnosti je treba združevati tudi razpoložljiva finančna sreda v* obrtnih podjetij; — da bi se proizvodne obrti, ki sodelujejo pri dvigu stanovanjskega standarda, čim bolje razvijfile, morajo industrijska in gradbena podjetja nuditi vso pomoč tem podjetjem. V ta namen naj se med njimi razvije čim širša kooperacija, ki naj zagotovi čim boljše izkoriščanje kapacitet stranskih obratov industrijskih podjetij; — skrb za povečanje produktivnosti in nagrajevanje po enoti proizvoda, za smotrno izkoriščenje strojev in orodja, za izboljšanje kvalifikacijskega sestava zaposlenih in za strokovno izobrazbo delavcev morajo prevzeti podjetja sama; — pri določanju pavšalnih obveznosti je treba upoštevati strukturo in posebnosti poslovanja posameznih obrtnih gospodarskih organizacij. Le s pravilnim določanjem družbenih dajatev se lahko zagotovi čim boljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet in se zainteresirajo gospodarske organizacije. da bodo ustvarjene sklade uporabile za razširitev in modernizacijo svojih sredstev; — v zasebnem sektorju je z ekonomskimi in administrativnimi ukrepi preprečiti vključevanje zasebnih obrtnikov v tako imenovane donosne obrti, ker si posamezniki z izkoriščanjem monopolnega položaja in nekontroliranim .izkoriščanjem tuje delovne sile prisvajajo prekomerne zaslužke. Za pravilno usmerjanje razvoja obrti je pri izvajanju davčne politike zaostriti kriterije za ocenjevanje davčnih osnov. XII. poglavje Komunala Vrednost storitev in proizvodnje komunalnih gospodarskih organizacij se bo v letu 1960 povečala za 15,5 %. Elektro Ljubljana-mesto bo v letošnjem letu nadaljeval z rekonstrukcijo in razširitvijo električnega omrežja, zgradil bo 12 novih transformatorskih postaj. Posebna važnost se bo v letošn jem letu polagala preureditvi razdelilnega omrežja za nt-čenja in nabavi električnih števcev, katerih potrebe bodo v odpravo pavšalnih uporabnikov električne energije znatno porastle. Mestna plinarna nadaljuje v letu 1960 z gradnjo nove plinarne z zmogljivostjo 3000 m" plina dnevno. Dokončala se bodo dela na položitvi 3500 m dolgega plinovoda, ki bo vezal novo plinarno z obstoječim plinskim omrežjem. Podjetje Snaga povečuje svoje zmogljivosti z nabavo nove opreme, ki je bila predvidena že v letu 1959, ni pa bila realizirana zaradi pomanjkanja sredstev. Kanalizacija nadaljuje z Izgradnjo zbirnega kanala ob Ljubljanici. Kinematografsko podjetje bo iz lastnih sredstev nabavilo dva projektorja in bo renoviralo kino dvorano kina Komune. Pripravljajo se tudi projekti za gradnjo nove kino dvorane med Titovo in Kersnikovo ulico. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA XIII. poglavje Amortizacija Gospodarske organizacije plačujejo polne zneske predpisane amortizacije po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. XIV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Obresti od sklada osnovnih sredstev plačujejo gospodarske organizacije po zveznih predpisih, razen: 1. Gostinska podjetja in gostišča ter obrtna podjetja in delavnice, ki pretežno opravljajo storitve, pa ne izpolnjujejo obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, plačujejo obresti cd sklada osnovnih sredstev po stopnji 2 %. 2. Komunalna podjetja plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 1 %. Obresti od sklada osnovnih sredstev za gospodarske organizacije, ki plačujejo pavšalni prispevek iz dohodka, so določene v pogodbi o pavšalnem znesku. XV. poglavje Obresti od sklada obratnih sredstev Stopnja obresti od sklada obratnih sredstev za nepavšglirana obrtna in komunalna podjetja znaša 6 %, razen komunalnih gospodarskih organizacij, Mestne kanalizacije, Mestnega vodovoda, Mestne plinarne, Snage in Kinematografskega podjetja, ki plačujejo obresti od sklada obratnih sredstev po stopnji 2,5 %. XVI. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka Plačevanje dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občini, se oprostijo: a) gospodarske organizacije komunalne dejavnosti: Snaga, Mestna kanalizacija, Mestni vodovod, Mestna plinarna in Elektro Ljubljana-mesto; b) časopisno založniška podjetja in časopisni zavodi. Oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka morajo gospodarske organizacije vložiti v svoje sklade, razen v sklad za plače. XVII. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Vse komunalne gospodarske organizacije, Ribarstvo Slovenije in KZ Ljubljana, plačujejo prispevek iz dohodka v svoje sklade, razen v sklad skupne porabe. Plan trošenja sredstev prehodno odobri občinski ljudski odbor v sporazumu z Mestnim svetom: XVIII. poglavje Prispevki v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v 1. 1960 občina 80 % od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XIX. poglavje 1. Občinski investicijski sklad. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v 1.1960, bodo znašala 713,780.000 din- Uporabila se bodo v tele namene! a) 25 % za investicije v obratna sredstva, t. j. 171,194.000 din, b) 75 % za investicije v osnovna sredstva, t. j. 542,592.000 din. 2. Občinski cestni sklad. Razpoložljiva sredstva občinskega cestnega sklada bodo v letu 1900 zna' šala 8,390.000 din. 3. Občinski stanovanjski sklad. Razpoložljiva sredstva občinskega stanovanjskega sklada bodo znašala v 1. 1900 1.433,839.000 din. XX. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vc»t' niku okraja Ljubljana, uporablja P9 se od 1. januarja 1960. St.: 03/1-30-12/1-00. Ljubljana, dne 1. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbor® Majda Bojc, 1. r.