NOVA MVZIKA VOMESECNIK ZAVOKALNO IN INSTUVMENTALNO GLASfeO ETNIK I.5TEV. 4. l£)A 7AIL ADA/AlC. IPA)A IN ZALACA LLASfe£NA AATICA u DV&DANI. ..letnik, st. 4. LITERARNA PRILOGA AVGUSI 1928 ' NOVE MUZIKE Emil Adamič: Uvodna beseda. — Zdenek Nejedly: B. Smetana in moderna češka glasba. — Otakar Šou- r.ek: Antonin Dvorak v luči nove dobe. — Hubert D o le žil: Zdenek Fibich. — Richard Vesel y: Moderni češki skladatelji. — Iša Krejči: Najmlajša češka glasba, — L Hutter: Češka glasbena veda. — Iz redakcije. »llilliniiiii HiHinininiiiHiiiniiiHiHHHiiHiiiininniHiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiniiniiniiiiiiiinniiiii iiniiiiilldll* Prvi naši glasbeni učitelji so bili Čehi. Kdo ve, na kakšni začetniški stopinji bi stala dandanes naša, da, vsa jugoslovanska glasba, ako nam ne bi oni že od prvih let našega zavedno nacionalnega življenja pa do danes dajali iz svojih neizčrpnih glasbeno-pedagoških vrst odličnih učiteljev, od katerih je marsikateri našel pri nas svojo drugo domovino, ako nam ne bi na svojih slavnih glas¬ benih zavodih vzgojili temeljito izšolanih produktivnih in reproduktivnih umetnikov. Pošiljali so nam svoje koncertne in operne pevce, svoje velike virtuoze, posečali so nas s svojimi vzornimi zbori in orkestri, prihajali so k nam pevovodje in dirigenti, naše redke vrste so izpopolnjevali nji¬ hovi izvajajoči godbeniki, ogromen del naših koncertnih in opernih programov tvorijo njihove umetnine, skratka: brez njih in njihovih del si slovenske, jugoslovanske glasbe ni mogoče misliti. Hvaležno in široko obsežno delo bo imel oni naš glasbeni zgodovinar, ki bo opisal vse velike usluge, ki so jih nam Jugoslovanom izkazali češki glasbeniki. Že v 18. stoletju je imenoval Anglež Burney Češko «konservatorij Evrope». Iz tega evropskega kon¬ servatorija smo tudi mi Jugoslovani, v prvi vrsti mi Slovenci, prejeli najmočnejšo vzpodbudo za lastno glasbeno življenje. Vzpodbujajo nas češki glasbeniki še danes. Priredili so nedavno festival jugoslovanske komorne in simfonične glasbe, povabili k dirigentskemu pultu našega dirigenta, sprejemali so dalje z odprtimi rokami naše pevske zbore, zlasti pevovodjo in pevce pevskega zbora naše Glasbene Matice. Podali so svojo bratsko roko sedaj tudi «Novi Muziki». Njihovi najodličnejši glasbeni pisatelji in znanstveniki so s svojimi temeljitimi spisi sodelovali pri literarni prilogi, njihovi svetovno slavni komponisti so napolnili z odlomki in celimi svojimi kompozicijami ves glasbeni del «Nove Muzike». V znak iskrene hvaležnosti za vse dobro in lepo, kar smo Slovenci od nekdaj do danes od njih pre¬ jeli, jim Glasbena Matica, kot izdajateljica lista, posvečuje svoj četrti zvezek «Nove Muzike». «Nova Muzika» želi s svojo češko številko pokazati Slovencem in vsem Jugoslovanom češko sodobno glasbeno delo, kolikor je to v tako ozkem okviru mogoče. Pri tem pa izvršuje tudi važen del svo¬ jega programa: glasbeno zbližanje in medsebojno glasbeno spoznavanje vseh kulturnih, zlasti pa slovanskih narodov. Emil Adamič. Zdenek Nejedly: B. Smetana in moderna češka glasba Zadostuje en sam pogled v češko moderno glasbo in takoj opazimo v njej — v nasprotju od glasbene mo¬ derne drugih narodov — zelo značilen pojav. Obsega gotovo vse ugodnosti vseh, tudi najmodernejših smeri. Ni ga odkritja nove smeri, ni nove ideje ali tehnične iznajdbe, ki ne bi našla v češki moderni glasbi od¬ meva. V mnogem pa tudi prehiteva ta glasba najnovejšo glasbo in ji daje novo netivo. Pri vsem tem pa dobro čutimo, da to ni glasba, ki bi se razvijala samo iz tega, kar dandanes ugaja, iz trenutne nujnosti, — kot je to često slučaj pri drugi današnji moderni glasbi, am¬ pak, da je nekaj več pri vsem tem zasledovanju naj- sorodnejše umetnosti, kar jo povzdiga nad vsakdanjo umetnost. Tudi pri tem ostaja nekako kot — «sub specie aeternitatis» —. To je gotovo zelo markantna poteza, ki je dandanes zelo redka. Njen vzrok pa ni nikjer drugje, kot v temelju cele moderne češke glasbe, v Smetani samem. Kaj je storil Smetana za češko glasbo, je znano. Toda danes vedno bolj prihajajo na površje poteze, ki jih vemo šele sedaj prav ceniti. Prva in glavna izmed njih je globoko pojmovanje umetniškega napredka. Tudi druge glasbene kulture imajo svoje ustanovi¬ telje, toda ti so skoro vsi brez izjeme vzeli svoj pro¬ gram iz svojedobne glasbe, izpolnili ga in s tem do¬ končali svoje delo. Nikakor pa ne Smetana. Njegov program je nemogoče kedaj izpolniti, kajti prido¬ biva vedno več in več novih umetniških občutkov. Pri Smetani sploh ni konca, temveč večno prodiranje. Zato še danes nismo, ko je minilo pol stoletja, izčrpali njegove zapuščine. Smetana je položil temelj našim 25 glasbenim institucijam, narodni operi, simfoničnim koncertom, komorni glasbi itd. Toda to je bila samo vzpodbuda, da bi za njim te institucije še bolj uspe¬ vale v opero Narodnega gledališča, v Češko filharmo¬ nijo, Češki kvartet itd. In isto se godi tudi v umet¬ niški; smeri češke glasbe. Smetana je postavil načelo, da mora biti narodna umetnost — če je namenjena služiti narodu v čast — na svetovni stopnji, vedno na čelu razvoja, na prvem mestu napredka. To je tudi sam pokazal s svojim delom, obenem pa tudi svojim naslednikom s tem, da je vsej češki moderni glasbi vtisnil žig: Le naprej! češki skladatelj naj se nagiblje h katerikoli še tako moderni in smeli smeri, vendar ne bo občutil, da se v tem loči od Smetane, temveč nasprotno, čutil bo, da se mu s tem še celo približuje, da s tem najlepše sledi njegovi volji. Smet an o v - st vp naj nikakor ne bo oponašati Smetane, ampak iti vedno dalje in dalje. To ; je pa še bolj okrepljeno s tem, da že sam pojem narodnosti pri Smetani ni zunanji — vezan na te ali one umetniške formule —, ampak notranji, idejni, Za Smetano ni narodna umetnost tista, ki kopira te ali ‘druge forme melodije ali harmonije narodnih pesmi, ampak tista, ki je izraz narodnega življenja, njegovih idej in teženj. Zato se tudi s težnjami in idejami naroda menja v vednem napredku narodna umetnost. Zato tudi češki glasbenik pri največji mo¬ derni ne občuti, da bi bila njegova umetnost manj narodna, kajti tudi on hoče biti izraz novih narodnih moči. To so torej oni veliki darovi, ki jih je prinesel Sme¬ tana češki glasbi in ki so njeno fronto usmerili v na¬ prej, naprej in naprej k novejši in še novejši umet¬ nosti. Obenem jo pa to obvaruje pred navadno mod¬ nostjo, kajti tudi današnji češki skladatelj čuti to svojo narodno, usmerjeno in napredno odgovornost. Zato je tudi češka glasba tako zmagovito šla preko skalovja moderne glasbe. Ko je impresijonizem s svojim kultom trenutnega razpoloženja preplavil moderno glasbo, je nastala tudi bogata češka impresijonistična glasbena literatura. Toda, koliko je bilo pred tem impresioniz¬ mom velikih misli, koliko čuvstev in globokih raz¬ položenj ! Enako je danes zopet s češko orotiimpresionistično glasbo. Tudi tu je n. pr. radost, ki je najvažnejši po¬ stulat današnje glasbe, v češki glasbi nekaj več. kot samo grimasa — kakor to opažamo drugod. Na Češkem, kjer doni radostna glasba «Prodane neveste», mora tudi ta nova radost resnično priti do srca in duše. Tako je torej Smetanov umotvor za češko glasbo danes vedno isti živi studenec, kot je bil včeraj in bo tudi v bodoče, odkar se je pri nas pojavil. Zato je tudi raz¬ merje čeških, četudi najmodernejših in najsmelejših glasbenikov napram Smetani vedno enako iskreno in živahno. Tudi sledu ni kakega izneverjenja ali celo nenaklonjenosti, kakor jo n. pr. najdemo v Nemčiji napram Wagnerju. Na Češkem ljubijo Smetano enako gojenci starega narodnega klasicizma kot Fibichovski romantiki, Foersterjevi spiritualisti enako kot Nova¬ kovi sensualisti, impresionistična Novakova šola kot oboževat el ji Odstrčilovega konstruktivizma, četrt- tonski glasbeniki enako kot najmlajši oznanjevalci fiziološke glasbe, kajti vsi čutijo, da je Smetana mo¬ čan steber, ki je vsakomur, če se nani nasloni, v pomoč in dobroto. Zato oboževanje Smetane dandanes na češkem ne samo da ne — pada, ampak je celo še bolj razširjeno, kot prej. Otakar Šourek: Antonin Dvorak v luči nove dobe Glasbeno delo Antona Dvoraka je vzniklo v dobi naj¬ večjega glasbenega razmaha. Bila je to doba, ko je bil razvoj glasbene tvorbe, menda povsod, posebno pa v Nemčiji in na Češkem obvladan in usmerjen po temeljnih geslih novoromantizma: da namen vsega glasbenega napredka tiči na eni strani v idealu glas¬ bene Wagnerjeve drame, na drugi pa samo v glasbi, nazvani «programni» in da je potemtakem glasba, ki sc omejuje na lastna sredstva izražanja, pogrešajoč pri tem program in literarno razlago o svoji vsebini, preživela stvar in je sama na sebi nekaj manj vred¬ nega. Dvorak je pripadal že od svoje mladosti k občudo¬ valcem Wagnerjeve glasbe in je posebno v svojih umetniških poskusih zelo često podlegel njenemu vplivu na isti način, kot je pustil na se uplivati mo¬ gočnemu pojavu Bedricha Smetane, ki je bil Cehom tipični predstavnik naprednih načel v novoroman- tičnem smislu. Toda na edino veljavnost teh novo- romantičnih gesel Dvorak ni prisegal in se jim je tudi v svojih skladbah pogosto izneveril. Sicer je pokazal, da si je svest umetniške utemeljitve programne glasbe in je poleg nekaj programnih uvertur napisal celo pet simfoničnih pesmi po načinu Lisztovem. Toda pre¬ težno večino njegovega življenskega dela je tvorila popolnoma absolutna glasba v starih cikliških formah, katerim je istotako novoromantizem odrekel nadaljnjo veljavo. Predvsem je pisal simfonije (vseh skupaj devet), koncerte, suite, serenade, plese in seveda tudi zelo bogato vrsto komornih skladb, med njimi nič manj kot trinajst godalnih kvartetov. Če pa je akceptiral v svojih operah, ki jih je deset, tu in tam kakšen glas- beno-dramatični wagnerovski princip, se je vendar zelo nerad pustil ovirati, da bi radi zahteve po drama¬ tični prirejenosti in priličnosti brzdal spontani razmah svoje glasbene inspiracije in da bi je ne formiral pred¬ vsem samo na temelju glasbenih zakonov. Dvorakovo delo je moglo ravno radi svojega «abso- lutnega» značaja takoj ob svoji dobi uspešno prodreti in si zmagovito podvreči ves svet. In ni bil to samo veliki nemški sodobnik Johannes Brahms iz tistega tabora «konservativcev», ki je iskreno občudoval Dvo¬ rakovo glasbo in zaradi tega občudovanja sklenil s Dvorakom trajno prijateljstvo. Tudi ni bil to samo vodilni dunajski kritik Eduard Hanslick, pronon- sirani antiwagnerovec, ki se je razvnel nad navduše¬ nimi in pohvalnimi sodbami Dvorakovih del. Predvsem pa je bil to Wagnerjev učenec in pomočnik Hans Richter, eden najboljših wagnerjevskih dirigentov svoje dobe, ki se je takoj v začetku navdušil za delo češkega umetnika in ga ves čas svojega umetniškega delovanja vztrajno in z ljubeznijo propagiral povsod, kjer je deloval, na Dunaju, v Nemčiji in na Angle¬ škem. In bil je to ravno sijajni dirigentski pojav Hansa B ii I o w a , ki je odkrito naziva! Dvoraka «naj- pomembnejšega sodobnega glasbenika poleg Brahmsa» in ki je svoje rojake s posebnim veseljem počastil s fanatično češko «Husitsko uverturo». Dvorak, v do¬ movini splošno priljubljen, si je tedaj pridobil Nem¬ čijo in postal proslavljena oseba ob priliki velikih glasbenih angleških slavnosti ter dosegel končno celo pozornost in zanimanje Amerikancev, ki so si šteli v posebno čast, da so ga smeli pdstaviti na čelo svojega Narodnega konservatorija v New Yorku. 26 Pa vendar vkljub slavnim svetovnim uspehom, ki so bili za češkega umetnika dosedaj osameli, niso nehali gledati na JDvor aka, posebno doma na Češkem in menda tudi drugod kot na pojav, ki je ne samo nepri¬ meren dobi, ampak, ki se je celo preživel in je bil na¬ zadnjaški. Ravno radi teh uspehov, če ne takoj, pa po umetnikovi smrti, je celo na Češkem splamtel proti Dvorakovemu pojavu hud boj, ki mu je hotel odrekati večino njegovih zaslug v umetniški zapuščini in zni¬ žati njegov pomen za češko glasbo do podrejenosti. Bil je to nenavadno trd in težak napad, kajti za njim je stala cela šola češke glasbene univerzitetne vede in podpirala ga je povrh tega rastoča narodna populari- teta sijajnega pojava Smetanovega, katerega so pri tem uporabili kot umetniško protiutež Dvorakovemu pojavu. Ta boj proti Dvoraku je na svojem višku že davno izdonel in utihnil. Pripomogla je k temu velika sve¬ tovna vojna. V tej borbi je samo od sebe utihnilo nekrvavo orožje v kulturnih praskah, bistveno pa je temu pomagal sam daljši razvoj glasbe povojne dobe in z njim tudi novo naziranje in novi vidiki na glas¬ beno tvorbo. V čem se vidi zaključek tega boja, v kak¬ šni luči zremo Dvorakovo umetniško osebnost in njeno delo danes? Resnica je, kot je to slučaj pri vsakem umetniškem pojavu, da je doba naučila ocenjevati Dvorakovo delo s strožjimi merili in da je oddelila od njegovih pozitivnih vrednosti tudi nekatere negativne. Je pa tudi to resnica, da je pokazala zelo majhno tehntost teh, ki bi mogle oslabiti Dvorakov temeljni pomen v češki moderni glasbi, — nasprotno je pa od¬ krila, da so pozitivne večje in globlje, kot so se zdele pri morda površnem prejšnjem prešojevanju. Pred¬ vsem pa ni odvzela ničesar mogočni življenski sili tega Dvorakovega dela, ki uživa rastočo naklonjenost širokih vrst in veliko spoštovanje glasbenikov v po¬ slednjem času n. pr. v operi, ki se je zdela kot njegovo najspornejše delo in ki je tudi v svetu učinila, da je Dvorak dosedaj najpopularnejši pojav češke glasbe, tudi če ni bila ta popularnost enako razdeljena na vsa njegova dela, v katerih se pojavlja Dvorakova veličina. Dalo bi se reči, da je postal Dvorak ravno sedaj času primeren (dasi ravno svoj čas vsaj na videz ni bil), če bi ne imelo umetniško bistvo njegovega dela veliko bolj globljih temeljev, kot da bi jim tak kri¬ terij obenem morda škodoval. Vsled pretežno absolutne glasbe se zdi, da spada Dvorak popolnoma v našo dobo. Ima pa poleg tega lastnost, brez katere je popolnoma zaman vsako strem¬ ljenje za čisto glasbo in katera, tudi če ni bila to nje¬ gova zasluga, ampak bržkone prirojen dar, je ravno pogoj genijalnosti v njegovem umetniškem pojavu. Ta lastnost je bogastvo krasne glasbe v najšir¬ šem in najvažnejšem pomenu besede. V njegovi melo¬ dični iznajdljivosti je takorekoč oživela inspiracijska spontanost Haydnova ali Schubertova. V njegovih melodijah je silno mnogo občudovanja vredne, ljubko duhteče in široke krasote. Pa tudi če prinašajo tu in tam in nehote kakšno tujo, morda slišano misel, je v njih ostro izražen tip velike indivi¬ dualne samostojnosti in svojevrstnosti. V njih je pri- prosta, jedrnata in mila dišava umetnikove domo¬ vine. Ne zdi se, da je v Dvorakovih harmonijah za njegovo dobo nekaj posebno smelega, kompliciranega, pa vendar, kakšna je v njih sveža barvitost, pa ko¬ liko presenetljivih zvez v modulacijskem načrtu, katerih mehkoba in zvenenje je bila pred tem samo Schubertu prirojena. In ravno zaradi te neodoljivo- žive, raznovrstne in krepko bruhajoče ritmike, ki je izvajana cesto iz prvobitnih potez ljudske glasbe, spada Dvorak popolnoma k današnji glasbi ter bi smel biti celo poučen vzgled za njo. Ta dar izredne muzikaličnosti prihaja šele takrat do svoje veljave, kadar pomislimo, da se z njim združuje tudi zmožnost, ki iz sirove materije zna šele ustvarjati umetnino. V tem oziru je bil Dvorak popolnoma nehote vsled svoje silne nadarjenosti velik umetnik, tako, da je, dasiravno prej samouk kot temeljito šolsko na- obražen, dobro spoznaval tako zvano «obrtniško» delo svoje umetnosti in jo obvladal ne z raskavimi rokami, ampak z ozkogrudno pazljivostjo na harmonijo, čistost in izbrušenost dela, na polnost in preglednost, smisel¬ nost in zakonitost forme. Če nam manjkajo dojmi, s katerimi je Dvorakova glasba vplivala na slušatelje, često prezremo to pomembno potezo mojstrove umet¬ nosti, kajti znoj dela je izginil v njegovem delu že prej, preden je oživelo. Če pa imamo voljo seznaniti se z njegovo muziko, ne moremo se ubraniti spoznanju, da je izraz zelo fine in čiste glasbene kulture. Z ozirom na to je za Dvoraka zelo značilno, da ga navadno postavljajo visoko, in to splošno, v svoji komorni glasbi, torej ravno v kompozicijski stroki, ki stavi na konstruktivno in kompozicijsko izbrušenost največje in najdelikatnejše zahteve. Samo umetnik s tako izredno kulturo je mogel tudi pri vsej eno¬ stavnosti sredstev doseči tako čarobno zabarvan, opa¬ jajoč in jasen orkestralni ton, samo on je mogel uspešno vztrajati pri starih cikličnih kompozicijah, ne z namenom, da se drži preživele minulosti, temveč da brani večno upravičenost te forme, v katero je verjel. In ravno današnja glasba potrjuje resnico, da se ni motil. V čemer bi mogel biti vsaj za najskrajnejše levičarske smeri v novi glasbi Dvorak času neprimeren in kar so mu najbrž tudi odrekali, je bilo notranje vsebinsko doživetje cele njegove glasbe. Zanj tudi absolutna glasba ni bila nekaj praznega, brezdušen tonski iz¬ delek, ki nastane brez kakršnekoli notranje vzpod¬ bude avtorja, za kakršno so jo smatrali v njegovi dobi, in kakršna bi danes prav rada postala, temveč se je razvijala v pretežni večini v soglasju z nje¬ govim življenjem kot neposreden izraz njegovega duševnega stanja, razpoloženja in čuvstva, kakor se je pač pojavljalo v luči njegove človeške in umetniške usode, v luči njegovega razmerja k ljudem, k prirodi, k domovini in k Bogu. Naloga, ki jo je rešil Dvorak v svojem življenskem delu, je bila n. pr. napram Sme¬ tani v bistvu človeško preprostejša, intimnejša in morda tudi bolj osebna, toda gotovo tudi važna in velika, obsežna in komplicirana. Obsega pa preproste drobne črtice, razpoloženja, pa tudi mogočna dela, s katerimi vpliva na trd in vznemirjajoč vpliv usode (Stabat mater, simfonija d-mol, trio f-mol). Dalje so v njej izražene čiste živi jenske radosti. Naj navedem samo «Slovanske plese» ali simfonijo d-dur in glo¬ boke meditacije o zagonetkah posmrtnega življenja (Requiem), dalje jasne intimne spomine na nežno mla¬ dost (Jakobin) in barvite slike vtisov tujih dežel (ve¬ čina ameriških skladb, predvsem simfonija «Iz novega sveta») kvartet f-dur, godalni kvintet es-dur, iskreno vdane molitve k Bogu divne «Bibliške pesmi», maše, «Te Deum» in poskočno ali pa intimno opevanje pri¬ rode, tri uverture «V prirodi», «Karneval», «Othelo», simfonijo f- in g-dur, poetična razpoloženja i. dr. Vsebuje navdušene ljubavne konfesije k domovini in razvnete izraze vere v njeno svobodno bodočnost («Himnus», «Dediči Bele Gore», «Husitska», «Sveta Ludmila») ter z nevsakdanjo poezijo izražena češka 27 iiarodna povest «Čert a Kača», «Rusalka», simfonična pesem «Vodnik», «Polednice», «Zlati kolovrat», «Go- lobček» in morda tudi «Mrtvaški ženin». Ima v sebi v obliki stare klasične ciklične forme mnogo češke go¬ vorice in češkega občutka, češke pesmi in češkega plesa. V skupnem obsegu teh temeljnih del tvori radi svoje bogate in genijalne muzikalnosti, v svoji umetniško tvoreči kulturi in v svojem vsebinskem doživetju Dvorakovo življensko delo skupno s Smetano mo¬ gočen temelj češke moderne glasbe in šole, ki pred¬ vsem v Novaku, Suku in Karelu gradi češki glasbi impozantne, krasne in trdne stebre. V vsem tem je — nekdaj svoji dobi «navidezno» nepri¬ merno Dvorakovo delo — tudi večno. Hubert Doležil: Zdenek Fibich Ime Zd. Fibicha izgovarjajo historično vedno v zvezi z imeni Smetane ali Dvoraka, s katerimi tvori trojico ustanovnih pojavov češke novodobne glasbe. Ta vez ne obstoji samo v istovrstnosti vseh treh mojstrov, ki so si bili, dasi različne starosti, navzlic temu sovrst¬ niki, ampak izšla je direktno iz njihovega delovanja. V njej pomeni vsak izmed njih skupno ustvarjanje nove češke glasbe v svoji določeni glavni smeri in reprezentira obenem drugi komponistični in umetniški tip. Če je bil Smetana skrajen zakonodajalec češke narodne glasbe v splošnem in stvarnik vse češke glas¬ bene kulture — toda vedno v protiuteži z glasbeno dramo in simfoničnimi pesmimi —, je bil poleg njega Dvorak graditelj češke komorne glasbe, prave kla¬ sične simfonije, kantate in oratorija, Fibich pa pomeni nadaljevanje v dramatični zapuščini Smetane in nje¬ govi programni smeri, katero je iz orkestra prenesel v večji meri na klavirsko polje. Glede sloga se na¬ giblje Fibich bolj k Smetani kot Dvorak, kajti on je zvesto vztrajal pri novoromantični svetski smeri, h kateri je prestopil po prvotnem Schumanovem kultu v zgodnji mladosti ravno pod vplivom Smetane. Na¬ sproti idejni vsestranosti in buditeljskim narodno¬ političnim tendencam Smetane, zdi se, da je bil Fibich prej podoben Smetani, dasiravno ni bil toliko zbran v glasbi in dasi je gojil razsežne interese tudi v drugih umetniških strokah. Fibich je že bolj literaren pojav, artističen, z visoko kulturo in senzitiven duh izbranega okusa in delikat¬ nega dopadanja, vdan poleg umetniškega zanimanja češčenju prirode, posebno gozda, kjer se je v glavnem porodila njegova naklonjenost k poetičnemu sanjare- nju in celo njegovo dramatično snovanje. Šele Fibich je zanesel v češko glasbo pravi romantični ton, po¬ barvan popolnoma subjektivno in individualistično. Izrecno kolektivnega in pannacijonalističnega čustvo¬ vanja Smetane ne najdemo pri Fibichu, dasiravno jp gojil zelo živo zanimanje skozi vse življenje za javna vprašanja in umetniške razmere, prav posebno pa za lokalne češke gledališke zadeve. Fibichova glasbena tvorba se začenja takoj v zgodnji mladosti in se osredotočuje okolo dramatične glasbe. Že prvo njegovo zrelo scenično delo, romantična opera «Blanik», dokazuje veliko umetniško fiziognomijo Fibicha, kakor glede pravega glasbenega izraza, — posebno v njegovi skoro vedno prekipevajoči melo¬ dični invenciji, v vročem liričnem čuvstvovanju, v 28 strogem smislu za formo, — tako tudi v njegovi dramatični moči in sijajnem obvladanju modernih glasbeno-dramatičnih principov v duhu Wagnerjeve reforme in umetniškega Smetanovega spoznavanja. Fibich je bil res rojen dramatik, ki je z intenziteto čuvstvenega poglobi jen ja fiziološkega dejanja združil mogočno zmožnost čistosti in impozantne arhitekton¬ ske strukture. Prisvajajoči ton Fibichove glasbene govorice, formalno izenačenje in gotovost ter na¬ sičenost v izražanju raste od dela do dela. Češka glasba je dobila od Fibicha celo vrsto sceničnih del, ki imajo vsa trajno vrednost češke opere po Smetani in tudi v tvorbi te svetovne epohe zavzemajo važno mesto. Kmalu po «Blaniku» je ustvaril Fibich svoje naj- rigoroznejše in najveličastnejše scenično delo «Nevesta Mesinska» po Schillerjevem načrtu, prvo in do sedaj edino pravo tragedijo v češki operi, monumentalno stvorbo, ki je preko dosledne recepcije Wagnerjevih principov samostojna in češka. Pravcato nasprotje temnemu ozračju Schillerjeve tragedije usode je pri¬ jetna romantična povest «Nevihta», po Shakespeare- jevi vsebini, v kateri se je posrečilo Fibichu popol¬ noma razviti svoja nagnjenja k romantiki. V tej smeri je napredoval tudi v strastni ljubavni drami «Hedy» na temo Byronovega Don Juana, da bi prešel k narod¬ nemu gradivu ter v ozki zvezi s Smetano v najpopu¬ larnejšem svojem umotvoru «Šarka» in v zadnjem delu k zgodovinski temi polabskih Slovanov, ki jo je pro¬ slavil s patetično in grandijozno opero «Pad Arkuna», Vsaka izmed teh oper je svet za sebe, popolnoma nov, ne samo vsebinsko, ampak tudi v vsej projekciji in glasbenem izražanju. Fibichov teoretsko in historično nevsakdanje šolan duh se je intenzivno bavil tudi z najbolj zamotanimi problemi sloga in tehnike, kjer ga je posebno zani¬ malo estetsko še vedno sporno vprašanje o možnosti in upravičenosti scenične melodrame, t. j. drame, ki jo spremlja orkester. Ko se je pripravil k tehničnemu obvladanju zvokovih in izraznih nalog te tvorbe v mnogih koncertnih melodramih s spremljevanjem kla¬ virja — v «Vodniku» že tudi z orkestrom —, je pri¬ stopil k smelejšemu dejanju scenične melodrame in to takoj v trilogiji treh celovečernih dram, ki jih je od¬ kril pri pesniku Jaroslavu Vrchlickemu v njegovem antičnem ciklu «Namluvy Pelopovy», Smir Tantaluv> in «Smrt Hypodamie», ki se nazivajo skupno «Hypo- damia». V tem ogromnem delu je Fibich naenkrat raz¬ rešil vprašanje te glasbeno dramatične kategorije z najpozitivnejšim uspehom. Z nezmotljivo gotovostjo je tu dosegel zvočno ravnovesje med izgovorjeno be¬ sedo in orkestrom, posebno s pomočjo mehke instru- mentacije, izravnal tudi zgib med hitrejšim padcem govora in širšim muzikalnim tokom, kojega tematično tkivo je zgoščeno v kratkih, odsekanih značilnih mo¬ tivih, ki so obenem nositelji pregnantne dramatične karakteristike in ki predstavljajo brezkončno boga¬ stvo melodičnih, harmoničnih in ritmičnih lepot. Veli¬ častna mogočnost sveta in antičnega življenja, posebno pri zborovih in ljudskih prizorih, tragičen patos stra¬ sti, zločinskega gibanja in usodnega poloma, nasproti temu pa mehki, lirični ton za reprezentante dobrote in čisto, čuvstveno navdušenje, vse to je obseženo in naslikano v glasbi s tako tvorečo silo in originalnostjo, ki nima sebi para. Visoka vrednost in borbeno delo je bilo popolnoma ocenjeno tudi v tujini že ob priliki glasbene in gledališke razstave na Dunaju 1.1892. in leto pozneje pri popolnem izvajanju trilogije v Ant- vverpenu. Zelo mnogo je doprinesel Fibich češki glasbi tudi na polju simfonične pesmi, kjer je v Lisztovi in Smeta¬ novi smeri dospel do samostojnih koncepcij in zelo tehtno prispeval k slogovemu utrjenju in ubranosti te tvorbe. Pesniško programnost je prenašal dalje v klavirsko glasbo, kjer je ustvaril fenomenalen ciklus «Nalady, dojmy a upominky», nekak glasbeni dnev¬ nik, v katerega je mojster položil vse svoje doživljaje. Originalne so tudi njegove Malirske studie», v katerih prevaja v klavirsko glasbo vtise glavnih slik starejših mojstrov v evropskih galerijah. K temu se pridru¬ žujejo številne koncertne uverture, ki so pri Fibichu radi svoje idejne polnosti pravzaprav vedno obenem tudi simfonične pesmi; slično tudi v suiti. Pa tudi ab¬ solutno muzikalne skladbe v klasični formi, tri sim¬ fonije in nekaj komornih del, so nekaka vez s Smeta¬ novo in Dvorakovo smerjo, kajti v popolni zgraje- nosti tradicionalne forme nudijo obenem subjektivno vsebino misli in Čustev. Fibich se je izkazal kot velik lirik in tonski pesnik v vokalni stroki in v solo-pesmi, kjer je s posebnim ve¬ seljem gojil baladično gradivo v zborih in kantatah. Neumorno in zelo plodovito delo je bilo žalibog pre¬ kinjeno, ker je mojster nanagloma umrl v starosti šele 50 let. Njegovo vzvišeno mesto v razvoju češke glasbe mu je bilo sicer že davno zagotovljeno, toda njegova umetniška zapuščina bi se lahko še pomnožila v korist obogaten ja češke glasbene umetnosti in njenega tako čudežnega napredka. Richard Vesely: Moderni češki skladatelji Ob sklepu 20. stoletja se končuje doba, katero bi mogli imenovati klasično dobo češke glasbe, t. j. temelj, ki so ga v romantični dobi preporoda češkega naroda, nje¬ gove književnosti in umetnosti položili prvi češki mojstri glasbeni umetnosti. Predvsem je B e d r i c h Smetana (1824—1884) usta¬ novitelj češke moderne glasbe, ki je položil temelj češki operi in simfonični pesmi, ki jo je kot pristaš novoromantičnega gibanja najbolj ljubil. Bil je tudi prvi, ki je v svojih klavirskih skladbah, izraslih iz tedanje moderne listovske in šopinovske tehnike, idea¬ liziral češke plese. Antonin Dvorak (1841—1904) je njegovo delo dopolnjeval. Dočim se je Smetana obračal k simfonični pesmi, je gojil Dvorak predvsem simfonijo in komorno glasbo, pri čemer se je okoristil z veliko dediščino skladateljske tehnike klasikov, ki jo je vezal s češkim, s slovanskim duhom. Klasično glasbeno kulturo je vcepljal našemu narodu, učil jo mlade češke mojstre razumevati in v njenem slogu skladati. On je ustvaril češko simfonijo, komorno glasbo in češki oratorij. Zdenek Fibich (1800—1850) je s svoje strani oba ta mojstra zopet dopolnjeval. Bil je aristokratska duša, vase zaklenjen, kateremu je bila preprosta narodna glasba, na katero sta se opirala Smetana in Dvorak, tuja; on je bil prvi kosmopolit v naši glasbi. V svojih operah se je približal bolj Wag- nerju kot Smetana, v instrumentalnih skladbah je bil prej soroden Schumannu. Njegova posebna specialiteta je bila melodram, ki ga je gojil ne samo kot koncertno glasbo, ampak je iz njega ustvaril tudi veliko melo- dramatsko trilogijo za oder. Starejša češka skladateljska generacija, katera je po večini te tri mojstre preživela, je v celoti sledila nji¬ hovim stopinjam. Tako je bilo z rano umrlim Vile- mom Blodkom (1834—1874), katerega opera «V Studni» je vznikla pod vplivom Smetanove «Prodane nevesten. Ustanoviteljem češke glasbe je sledil tudi Karel Bendi (1838—1897), ki je postal v svoji domovini popularen predvsem s svojimi priljubljenimi pesmimi in zbori, pisanimi v narodnem duhu, dočim je v svojih operah podlegel elektično najrazličnejšim smerem germanske in romanske glasbe. Še najbolj enotno delo je njegov proti koncu življenja kompo¬ nirani godalni kvartet. Starši vokalni bendlovski stil negu je v mladi generaciji še Bohumil W e n d 1 e r (rojen 1865). Razven starejših sodobnikov Smetane: Fr. P i v o d e (1824—1898), Ljudevita Prochaz- k e (1837—1888) je gojil pesemsko glasbo v narodnem duhu Vaclav Juda N o v o t n y (1849—1922). Sme¬ tanov in Dvorakov sodobnik Josef Richard Roz- košny (1833—1913) ni prinesel v svojih operah ni¬ česar novega; podlegal je najrazličnejšim opernim stilom še bolj kot Bendi in je imel skupnega s celim češkim glasbenim slogom zelo malo. Kot Smetanovi operni konkurenti so nastopali ob svojem času Karel Š e b o r (1843—1903) inVojtech H r i m a 1 y (1824 do 1901), prvi s «Ponesrečeno svatbo», drugi z «Za- kletim princem». Tudi Šeborove opere «Templari na Morave», ^Husitska nevesta», in Hrimalyjeva opera «Švanda dudak» so se dajale z uspehom. Oba sklada¬ telja sta preživela dolga leta v tujini (Šebor ko vojaški kapelnik v raznih avstro-ogrskih garnizijah, Hrimaly v Černovicah v Bukovini); njih glasba se nad nivo eklektičnega znanja baš ne dviga. V vrsto plemenitih eklektikov so spadali: Jindrich K a a n iz Albe- s t a (1852—1926) s svojima baletoma «Bajaja» in «Clim», s komornimi in simfoničnimi skladbami in pesmimi, Jo sef N e š ve r a (1842—1914) z operami in instrumentalnimi skladbami, Karel Knittl (1853 do 1907) z manjšimi vokalnimi in instrumentalnimi deli, Hanuš Tr n e če k (1858—1914) z orkestralnimi deli in operami ter končno Emanuel Ch val a (1851 do 1924), ki je bil uvaževan predvsem kot napreden češki glasbeni kritik, a je podal tudi v kompoziciji (opera «Zaboj», «Sousedski» za godalni orkester, «Starosvet- ske pisničky» itd.) vrsto lepih glasbenih primerov. Chvala je bil kot skladatelj učenec Fibichov, čigar vpliv vidimo tudi na slogu njegove opere «Zaboj». Izmed starejših Fibichovih učencev je bil najzname¬ nitejši Karel K o var o vic. On je bil eden izmed najbolj veščih čeških dirigentov in v poslednjih letih šef Narodnega gledališča v Pragi. Kot skladatelj se je posvetil najprej tvorbam lažjega značaja in je bil pri tem najbolj pod vplivom lahke muze francoskega ba¬ letnega sloga. Pozneje pa je pod vplivom Smetane in Dvoraka poglobil svoj slog v narodnem duhu, v načelu prevzel pa principe svojega učitelja Fibicha in ustvaril dve tehtni operni deli («Psohlavci» in «Na starem be- lidle»), kateri sta dosegli veliko popularnost in mu zagotovili ugledno mesto med češkimi opernimi skla¬ datelji. \ Nemčiji je živel popolnoma v strani od glasbenega giban ja svoje domovine — Miroslav W e b e r (1854—1906), ki je napisal nekoliko izredno plementih komornih skladb. K tej generaciji končno spada še danes živeči profesor orgel Josef Klička (rojen 1855), kateri je, razven skladb za svoj instrument, zlo¬ žil vrsto vokalnih del, cerkvenih in posvetnih ter opero «Spanila mlynafsko». Poleg navedenih sladateljev smemo imenovati še sku¬ pino, ki se je posvečala skoro izključno cerkveni glasbi. Razven že navedenih Nešvere in Kličke so to František Zdenek Skuhersky (1830—1892), Karel Stecker (1861—1918), Josef Foerster 29 (1833—1907}, Jan Ev. Zelinka (rojen 1856), J o s. Cyrill S y c h r a (rojen 1859) ter Edvard T r e g - ler (rojen 1868). Kot pristaši reformnega gibanja, ki izhaja iz Regensburga, so položili temelj novejši češki cerkveni glasbi. Prva velika skladateljska individualiteta, ki se je po¬ javila na Češkem po imenovanih treh mojstrih 19. sto¬ letja, je Josef Bohuslav Foerster, sin baš omenjenega cerkvenega skladatelja Josefa Foersterja. Rodil se je v Pragi leta 1859. in študiral na orgelski šoli, na kar je deloval kot organist, kot vodja zbora in glasbeni kritik v Pragi. Po poroki z operno pevko Berto Lautererjevo, je bil z njo vrsto let v Hamburgu, pozneje na Dunaju, kjer je bila njegova gospa anga¬ žirana v prvih operah, sam pa se je bavil z glasbenim učiteljevanjem. Šele po svetovni vojni sta se Foerster- jeva vrnila v svojo domovino, kjer je Foerster sedaj profesor mojstrske šole na praškem konservatoriju. Skladateljsko delovanje Foerster j evo je ogromno. Poleg oper «Debora», «Eva», «Jesika», «Nepremoženi» in «Srdce» je zložil vrsto vokalnih, svetnih in cerkve¬ nih del (cStabat mater»), štiri simfonije (d-mol, f-dur, «Život», «Velikonoce»), pet suit («V horach», c-mol, Cyrano z Bergeracu», suita «Ze Shakespearea», «Jičin- ska suita»), dva vijolinska koncerta, godalne kvartete, klavirske trio, vijolinske sonate, sonate za čelo itd., mnogo pesmi, klavirskih skladb itd. Zelo popularni so njegovi zbori, n. pr. «Polni cestou», «Skrivanek», «Orač» itd. Foerster je vzrastel, kar je naravno, predvsem kot sin svoje romantične dobe. Smetana je bil njemu, kakor drugim, vzor, s posebno simpatijo ga je spočetka vleklo k Dvoraku, ki mu je bil bližji vsled svoje stare muzi- kantske češke tradicije in nagnjenja k pobožni medi¬ taciji. Foerster je mistik, glasbeni sanjač, daleč od vsakega realizma; ustvaril si je svoj lastni svet poln nežne otožnosti in hrepenenja po nedosegljivem idealu. Vse bolj grobe, energičnejše poteze so njegovi naravi tuje. Odtod v instrumentalnih delih nagnjenje k po¬ časnejšim tempom in pogosto izpuščanje skercovskih stavkov. V operi kaže nagnjenost k liričnim scenam; velik talent za literarno umetnost ga vede tudi k samo¬ stojnemu pisanju libret, ki vedno odgovarjajo dolo¬ čeni fazi njegovega notranjega duševnega življenja. S Fibichom ga je od početka do neke mere zbliževalo bolj kosmopolitično glasbeno naziranje. Schumann in Wagner sta vplivala nanj, dalje zlasti Norvežan Grieg, toda sčasom so prihajale že modernejše simpatije. Foerster je na meji Dvorakove dobe in mlajše gene¬ racije; izmed nemških avtorjev ga zanima Mahler, s katerim je imel osebne stike v Hamburgu in na Dunaju. Njegova melodika in harmonika se v duhu nove dobe počasi modernizirata. Izmed starejših Dvorakovih učencev je največ obljub¬ ljal Karel W e i s s (rojen 1862.). Svoje delovanje je v glavnem začel s simfonijo v c-molu in z opero «Viola». Pozneje je postal zelo popularen z opero «Poljski žid», ki jo je dal uprizoriti na nemškem gle¬ dališču v Pragi, kar mu je češka javnost zamerila. Daši je začel postajati narodnostno mlačen in v tujini svo¬ jega češkega pokolenja ni poudarjal, je vendar nje¬ gova glasba, ki je bila pod silnim Dvorakovim vplivom, to njegovo pokolenje vedno dokazovala. Pozneje je še zložil operi «Utok na mlyn», «Lešetinsky kovar» in opereti «Revizor» (po Gogolju) ter «Sultanova nevčsta». Ta zadnja dela so v celoti že korak nazaj. Weiss dela tukaj koncesije s svojim laskanjem okusu širokih slo¬ jev. Sicer si je ta skladatelj stekel velikih zaslug z nabiranjem in harmoniziranjem čeških narodnih pesmi. Enako zaslužna sta tudi prej imenovani V. J. No- votny in Jan Mal at (1843—1915). Ta je skladal tudi izvirne zbore in dve operi («Stana» in «Vesele na- mluvy»). Poseben pojav med češkimi skladatelji je bil Karel Em. Macan (1858—1925); oslepel je že v svojem dvanajstem letu, toda končal je orglarsko šolo v Pragi in kurz za učitelje slepcev na Dunaju ter je deloval potem kot učitelj za glasbo na Klarovem zavodu za slepce v Pragi. Njegove maše in godalni kvartet so zelo pomembna dela. Slepec je tudi plzenski skladatelj in virtuoz na flavto Stanislav S u d a (r. 1865). Zložil je tri opere («U Božich muk», «Lešetinsky kovar», «Bar Kochba») v starejšem stilu. V najnovejši dobi je pre¬ senetil češko javnost s simfonijo «Život ve tmach», ki je nekaka avtobiografija umetnikova, napisana v mo¬ dernem slogu. Očividen je na njej študij novih smeri, predvsem znanje Novakovega in Sukovega stila. Iz Foersterjevih vrstnikov treba navesti še Bohuslava J er emiaša (1859—1918), ravnatelja mestne glasbene šole v Čeških Budjejevicah, skladatelja predvsem vo¬ kalnih del. Pravo Dvorakovo šolo reprezentirata imeni Vitezslav Novak in Josef Suk, ki sta početnika češke moderne; k njima spada kot poslednji Dvorakov učenec še Ru¬ dolf Karel. VitezslavNovak se je narodil 1. 1870. v Kamenici nad Lipo kot sin zdravnika. Zgodaj je izgubil očeta in je moral poleg svojih študij še s poučevanjem preživ¬ ljati svojo mater in mlajše brate in sestre. Ko je v Jindrichovem Hradci končal gimnazijo, se je s svojci preselil v Prago, kjer je študiral na univerzi najprej pravo, potem pa filozofijo, obenem pa na konservato¬ riju klavir in kompozicijo. Na nasvet svojega učitelja Dvoraka se je sklenil popolnoma posvetiti glasbi, ter je postal najprej zasebni učitelj za glasbo. Tedaj se je začelo njegovo znamenito pedagoško delovanje. Ob istem času, ko se je s temeljev, ki mu jih je bil dal Dvorak, dokopal k samostojnemu glasbenemu profilu, ki je dobival vedno bolj moderne poteze, je v istem duhu vzgajal tudi svoje številne učence. Tako je nastala Novakova skladateljska šola, ime njenega j utemeljitelja je bilo vedno bolj slavno, končno je bil poklican za profesorja na konservatorij, po svetovni j vojski pa imenovan za profesorja na mojstrski šoli. 1 Mladi Novak je kot skladatelj izšel iz romantikov; od i kraja mu je bil Schumann, pozneje Berlioz in Liszt zvezda vodnica. Dvorak je v njem vzgojil zelo fin čut j 1 za izbrušeno formo in ga uvedel tudi v temeljitejši študij Brahmsa. K vsem tem izvorom so prišli še mo¬ dernejši vplivi, Bruckner, Strauss in francoski im- I presijonisti. Prva Novakova dela, povečini drobne klavirske skladbe, pesmi in komorna dela, kažejo že I 1 silen subjektivizem. j Nato nastane mogočen preokret v narodnem duhu. Novak začne obiskovati in pridno študirati Moravo in 2 Slovaško, ki je bilo v češkoslovaški godbi dotlej malo upoštevano. O skladateljih na Moravi in na Slovaškem, n ki jim bode posvečena posebna številka, tukaj ne bomo govorili, opozarjamo samo na L e o š a Janačka, No- g vakovega vrstnika, kot na najmočnejši pojav. Na Novaku vidimo, kako umetnik češkega pokolenja ob- s čuti in zaživi s sorodnima vejama, moravsko in slo¬ vaško. Marljivo študira pesmi, narodno življenje in ustvari na tem temelju isto, kar sta ustvarila prej I o Smetana in Dvorak na Češkem. Tako nastanejo «Mo- ravske pisničky», zborske balade na narodna besedila S E («Ranoša», «Zakleta dcera», «Vražedny mily», «Nesčas- h na vojha»), «Slovacka svita», ki riše v posameznih I 30 stavkih narodne scene na praznik, uvertura k moravski narodni drami «Maryša», «Valašske tance». Toda Novak se na tej stopnji narodne godbe ni ustavil. Zopet se je moral povrniti k svoji subjektivni, mo¬ derni godbi; kakor Smetana ni mogel napisati druge cProdane neveste», ampak je napisal dramatični operi . Četrti med Novakovimi učenci, ki so nastopili 1. 1909, je K a r e 1 N e d b a 1 (r. 1888), stričnik Oskara Nedbaia. Zložil je le malo pesmi in komornih del, potem pa je nastopil karijero gledališkega kapelnika, kar ga je privedlo do tega, da je napisal tudi opero. Nekoliko pozneje ko doslej imenovani je nastopil Novakov učenec Vincenc Maixner (r. 1888). Zložil je sonato za klavir, zbore in pesmi. Pozneje je postal kapelnik Na¬ rodnega divadla, kar ga je privedlo k globljemu štu¬ diju dramatične glasbe. Pravkar je končal opero «Pen- thesilea» v docela modernem slogu. Novakov učenec je tudi koncertni mojster nemškega praškega gledališča JosefKouba (r. 1880), ki je opozoril na sebe pred¬ vsem s svojim kvartetom za lok. Karel Boleslav Ji rak (r. 1891) je bil od kraja tudi Novakov učenec, pozneje pa je odšel na Dunaj k Foersterju, tako da ga moramo smatrati prav za prav za učenca tega mojstra. Poleg svojega skladateljskega delovanja je bil tudi dirigent, gledališki kapelnik doma in v tujini ter dirigira sedaj kot gost Češko filhar¬ monijo. Vrsto let že tudi deluje kot glasbeni kritik. Sedaj je profesor za kompozicijo na praškem konserva¬ toriju. Od začetka se je nagibal mnogo bolj k Foerster¬ ju kot k Novaku, bolj k Fibichu kot k Dvoraku. Izmed tujih smeri sta ga najbolj zajela Richard Strauss (opera z mlajših let) in Gustav Mahler (prva simfonija), do« čim mu je francoski impresij onizem ostal tuj. Med skladatelji svoje generacije se je odlikoval z velikim zakladom glasbene invencije in z veliko plodovitostjo ter si je tako že zgodaj zagotovil odlično mesto med živečimi češkimi skladatelji. Njegova občutja polna glasba nam daje zdaj mesta polna zdravega veselja, zdaj zopet polna bolesti, tragičnega patosa, trpkega pesimizma in jedkega sarkazma, drugod končno kon- templativna. Po prvih delih, med katera spada razen že navedenih še godalni kvartet c-moll in cikli pesmi «Lyricke intermezzo», «Tragikomie», «Meditace» in «Mijive štesti», nastane tem večji prelom pojava abso¬ lutne muzikalnosti Jirakove, ki ga tvorijo sedaj dela v bolj klasičnih tradicijah. V godalnem sekstetu z alto- vim solom še tu in tam zazveni kak spomin na Mahler- jevo ozračje, toda mala klavirska suita, suita v starem slogu, sonata za gosli, sonata za cello, psalm XXIII., predigra k Shakespearejevi komediji govori že drug jezik. Zato pa vidimo v drugi simfoniji, kako se Jirak nagne k docela najmodernejši glasbi, ko se začenja sprijaznjevati z ekspresij onizmom. V tej najnovejši fazi ga najdemo v sonati za cello in klavir, v diverti- mentu za gosli, violo in klavir in v ciklu pesmi «Pro- buzenf». Obenem z Novakovimi učenci se je v naši javnosti začel uveljavljati skladatelj, ki je bil nekoliko let starejši in prav za prav samouk. Otakar Zich (r. 1879) je doktor filozofije, in sedaj profesor estetike na praški univerzi. Poleg svoje znanstvene delavnosti, h kateri so spadale tudi študije o narodni češki poe¬ ziji, je izdal tudi svoje lastne prireditve narodnih pesmi, predvsem hodskih. Zich izhaja iz Smetane, Dvoraka in študija narodne pesmi. Prve njegove zbo¬ rovske skladbe («Osudna svatba», «Paty hrobeček» itd.), cikli pesmi («Ze srdce», «Z melnicke skaly» itd.), kakor tudi prva komična opera v enem dejanju «Malirsky napad», še dihajo v ozračju čeških klasikov. Sčasom pa dobivajo, glavno pod vplivom Ostrčila, poznejši cikli pesmi («Matičce», «Strepiny dnu») in druga sočasna vedno bolj moderno lice. V celotni dobi svojega raz¬ voja stopa lirik Zich vedno bolj v ozadje pred Zichom dramatikom. Tragična opera «Vina», popolnoma mo¬ derno delo z visoko dramatično napetostjo je po svojem resnem slogu ravno tako presenetilo, kakor je ljubko razveselila sledeča komična opera «Preciezky» (na kla¬ sični Molierov tekst.) Otakar Šin (r. 1881) je sicer Moravan, toda prav kakor Krička popolnoma v Pragi aklimatiziran. Ni naravnost Novakov učenec, vendar pa je vzrastel v glasbenem ozračju Novaka in njegovih učencev. Pred¬ vsem je izreden glasbeni teoretik in deluje že nekaj let kot profesor glasbene teorije in kompozicije na kon- 35 servatoriju v Pragi. Kot skladatelj je bil v mladih letih pod vplivom Novaka in Suka in je našel svoj slog, te¬ melječ v glavnem na polifoniji. Poleg klavirskih skladb so njegova glavna dela simfonična pesnitev «Kralj Menkera» in kvartet za lok. Novakova učenca sta bila tudi brata Jeremiaša, sinova prej imenovanega skladatelja Bohuslava Jeremiaša. Starejši, žalibog zgodaj umrli JaroslavJeremiaš (1889—1919) je skladal najprej klavirska dela, komor¬ na, orkestralna in pesmi. Izšel je naravnost iz Smetane; od modernih struj se je sicer tudi dal vplivati, toda v svoji dobi ni stal nikdar na skrajni levici. Od svojega učitelja Novaka se je kmalu emancipiral, v svojem literarnem delovanju, kateremu se je tudi posvetil, je celo nastopal naravnost proti njemu. Izvajanja svojih dveh velikih del ni več doživel. Opera «Stary kral» je orkestralno zelo nabrekla; oratorij «Jan Hus» se od¬ likuje z izredno globino in občutjem ter mu je za¬ gotovil trajno častno mesto med češkimi skladatelji. Njegov mlajši brat Otakar Jeremiaš (r. 1892) je postal kakor njegov oče vodja mestne glasbene šole v Čeških Bud je je vicah. Tudi on spada med one češke skladatelje, ki korakajo sicer z duhom dobe, toda ne na levem krilu moderne. Oprijel se je v glavnem sloga poznejšega Foersterja, ki mu je soroden tudi po ver¬ skem temelju značaja. Izmed njegovih del sta znani dve simfoniji, «Jarni ouvertura», klavirski kvartet, godalni kvintet, klavirska sonata, vrsta pesmi in zbo¬ rov, med katerimi je najznamenitejši šestdelni cikel za moški zbor, «Zborov», na tekst legijonarskega pesnika Rudolfa Medka, ki ga je letos z velikim uspehom iz¬ vajalo Pevecke sdruženi pražskych učitelu. Nedavno je končal opero «Bratri Karamazovi» (po Dostojevskem), ki jo bo Ot. Ostrčil letos izvajal v Narodnem divadlu. Boleslav V o m a č k a (r. 1887) je študiral pravo, bil promoviran in deluje sedaj kot tajnik v ministrstvu za socijalno skrbstvo v Pragi. Obenem s pravnimi študi¬ jami pa je študiral na konservatoriju pri V. Novaku, se posvetil kompoziciji in v zadnjem času tudi inten¬ zivno glasbeni kritiki; on je duša redakcije «Listu Hudebni Matice», ki jih izdaja Umelecka Beseda v Pragi. Kot skladatelj je bil zgodaj deležen priznanja za svoje pesmi, zbore in klavirska dela. Njegova sonata za gosli, klavirska sonata so zelo tehtna dela. Vomačka je jasen, čuvstven duh, ki se odlikuje z zdravo muzi- kalnostjo. Izšel je kakor drugi kolegi iz Novaka, tudi Sukov vpliv nanj se ne da zanikati. V svojih klavirskih skladbah «Hledani» je soroden Schonbergu v njegovi srednji perijodi, toda trajno ni bil pod vplivom teh vzorov in postaja pozneje v individualno zakoreninje¬ nih delih vedno bolj samostojen. OtaZitek (r. 1892), sedaj operni režiser v Brnu, se je poleg operne režije posvetil tudi glasbenemu pisa¬ teljevanju in kompoziciji, v kateri je bil učenec No¬ vaka. Njegova prva dela so pisana vseskozi v današ¬ njem modernem slogu; odlikujejo se z velikim poletom in s pestro instrumentacijo. Poleg dveh oper «Vznešene srdce», «Pad Petra Kralence») je zložil še simfonično kantato «Melancholicka pout’», simfonično pesnitev «Mesto» in cikla pesmi «Z vojny» in «U nas». Emil Axman (rojen 1887) je doktor filozofije in upravitelj muzikalij v biblioteki praškega Narodnega muzeja. Daši po rodu Moravan, je vendar kakor Krička in Šin že davno v praškem glasbenem življenju aklima¬ tiziran. Bil je tudi učenec V. Novaka, dasi ne dolgo, in se je do svoje glasbene tehnike dokopal najbolj sam. Boj za ovladovanje glasbenega izraza je v njegovih mlajših skladbah bil dolgo viden. Najprej si je osvojil zborovski slog, o čemer pričata posebno «Medynia Glo- gowska» in «Raport». V njih je komponiral proteste čeških pesnikov proti besnenju vojnega pokol ja, v zbo¬ rih «Nenarozenemu» in «Vanoce chudych» pa moderne socijalne probleme. Odzivi svetovne vojske se oglašajo še v simfonični pesnitvi «Smutky a nadeje», poslednji glasovi pav drugem simfoničnem delu«Jasno».Čim dalje tem bolj pa se posvečuje absolutni glasbi; v svojih treh klavirskih sonatah in v klavirski sonatini, v sonati za gosli, v dveh kvartetih za lok, v orkestralni simfonieti, suiti in dveh simfonijah se obrača k svojemu lastnemu doživljanju, k razmerju do rodne zemlje in ljudstva, iz katerega je prišel. Drobne klavirske skladbe «Mo- rava zpiva» so za to prav poseben dokaz. Kantata «Moje matka» je spomin na njegovo mater, ki jo je skladatelj zgodaj izgubil. Vrsta pesmi zaokrožuje mno¬ žino del nenavadno plodnega avtorja, ki je v krogu naše moderne glasbe našel svojo samostojno pot, na kateri se je razvil v skozi in skozi individualnega, narodnega duha prožetega skladatelja. Axman je glasbenik, ki se je izkraja hotel posvetiti znanstveni karijeri in ki se je glasbe oklenil razme¬ roma pozno. Zelo pozno je začel skladati tudi slavni češki virtuoz na gosli JanKubelik (r. 1880), ki je šele pred nekaj leti zložil par koncertov za gosli, vse¬ skozi zelo pomembnih del, s katerimi si je pridobil častno mesto med češkimi skladatelji. Skladatelj, ki je prvič nastopil nekako obenem z Novakovo šolo, a se začenjal uveljavljati šele po svetovni vojni, je J i n - d r i c h Vojaček (r. 1888), doktor iuris. Izbral si je sicer pravniško karijero, z glasbo, katero je začel gojiti že v dijaških letih, pa se peča neprestano. Strokovno znanje si je pridobil na konservatoriju v Ženevi pri J. Lauberu. V mladosti je zložil ljubko opereto «Kor- sar», pozneje se je posvetil komorni, klavirski, orke¬ stralni, zborovski, posvetni in cerkveni glasbi. Njegove štiri simfonije, nekoliko simfoničnih pesnitev, maš, ora¬ torij «Litanie ku Jmenu Ježiš» so njegova glavna dela. Aojaček je član «Pfitomnosti», društva za sodobno glasbo, ki je nastalo iz združbe društev «Nezavisly» in «Nekolik», v katerih so se mladi avtorji po vojni orga¬ nizirali. Med glavnimi člani je B. T a r a b a (r. 1894), skladatelj meditativnih intimnih del, izmed katerih je najbolj znan lirični melodram «Pisne noci», vrsta kla¬ virskih skladb, zborov, pesmi in pantomima «Kain». Njegovi dve pantomimi doslej še nista bili izvajani. Aladimir Polivka (r. 1896), Novakov učenec, je tudi član «Pfitomnosti». Deloval je v glavnem kot pia¬ nist in bil pred nekaj leti v Chicagu profesor za klavir na tamošnjem konservatoriju. Polivka je kot skladatelj postal najprej znan po svoji sonati za gosli, nato je zložil nekoliko simfoničnih del, pesmi in zborov. V Ameriki je zložil melodram «Balada o očich topičovych», moške zbore «Plantažni pisnč» (prireditve narodnih pesmi ameriških zamorcev) in klavirske skladbe «Dni v Chi¬ cagu». Izmed mlajših Novakovih učencev je zelo pomemben Alois Hab a (r. 1893), enako v Pragi aklamatiziran Moravan. Poleg Novaka se je učil tudi na Dunaju pri Fr. Schreckerju. Že v svojem prvem godalnem kvartetu je pokazal, da je muzikalno bogata duša. Toda on je glasbenik, ki neprestano išče novih cest. Originalna intonacija njegove moravske domovine ga je prepričala, da je četrttonska glasba upravičena. Kar je umetniško občutil, je skušal znanstveno dokazati, zato je absol- viral v Berlinu teoretične strokovne študije in sedaj pridno obdeluje probleme četrttonske glasbe, katere apostol je postal. S tem si je pridobil tudi v inozemstvu 34 na zapadu veliko slavo. Kompozitorsko delovanje Habe se sedaj že dalje časa giblje v četrttonski glasbi; tako je napisal drugi, četrttonski kvartet, četrttonske sklad¬ be za gosli, klarinet, klavir itd. Naravno je, da jih Haba skuša konstruirati. Tako mu je firma Foerster zgradila četrttonski klavir (z dvema klavijaturama), h kateremu je prispeval prezident T. G. Masaryk. Haba predava sedaj četrttonsko glasbo na praškem konser¬ vatoriju, obenem pa se peča s problemi šestinskotonske glasbe, predava o svoji smeri itd. Igre na četrttonskem klavirju sta se oprijela praška pianista JanHerman in Ervin S c h u 1 h o f. Izmed Habovih učencev, ki komponirajo v četrttonskem sistemu, treba v prvi vrsti imenovati njegovega brata Karla Hab o. Med mlajšimi Novakovimi učenci je opozoril na sebe Jaroslav T o m a š e k s svojimi pesmimi in godal¬ nim kvartetom, Miroslav Krejči z nekolikimi tehtnimi komornimi skladbami, Vaclav Kalik (po rodu iz Šlezije), od kraja učenec Jar. Novotnega, po¬ zneje V. Novaka, nazadnje na mojstrski šoli praškega konservatorija učenec Suka. Zadnji se je posvetil zbo¬ rovski in instrumentalni skladbi; poseben čut ima za polifono glasbo. Novakov učenec je tudi Josef Krička, po svojem poklicu učitelj, ki se je posebno posvetil muzikalni vzgoji otrok in ki sklada pesmi in klavirske skladbe za otroke, v čemer je podoben svojemu ime¬ li jaku Jaroslavu. J a n E v. Zelinka m L je učenec svojega očeta, cer¬ kvenega skladatelja; pozneje mu je v kompozicijskih vprašanjih bil svetovavec Ot. Ostrčil. Njegov stil je moderen, dosledno polifonski. Poleg vrste zborov, pesmi («Listy k srdci», «Chlapec» itd.) je zložil pred¬ igro k renesančni komediji, «Svatečni kantatu o člo¬ veku, srdci a zarmutku», operi Dceruška hostinskeho> 111 «Červen» in baletno pantomimo «Sklenena panna». Med najmlajšimi češkimi skladatelji treba imenovati še Ant o ni n a B e d n ar a, ki se je odlikoval že kot zborovodja in dirigent orkestra; zložil je dela za gosli, klavir, pesmi in zbore. Tukaj bi bilo še treba navesti imena: Jar. Vogel, Zrno, Blaha-Mikeš, H y b - 1 e r, H i 1 m e r i. dr. Toda ob veliki, vedno bolj inten¬ zivno se razširjajoči skladateljski kulturi ni mogoče imenovati vseh «nadebudnih». Mladi učenec Novakov, I š a K r e j č i, ki se je uveljavil že z nekolikimi lepimi instrumentalnimi in vokalnimi skladbami, piše v tej številki v posebnem članku o nekaterih najmodernejših skladateljih. To so Boh. Martinu, učenec mojstrske šole Sukove, ki je pozneje v Parizu zaplaval tudi v naj¬ novejše struje in dozoreva sedaj v individualnost, ki je od drugih čeških skladateljev različna, J a r o m i r W e i n b e r g e r, ki čudovito obvladuje orkestralno tehniko in prekipeva duhovite dovtipnosti, Jar. R i d - k y, v katerem nam raste novi simfonik, E. Ne m e č e k, E. F. B u r i a n, F r. Š k v o r, F r. P i c h a, M o d r, Ježek. B a r t o š. Poleg Foersterjevih in Novakovih učencev dozorevajo na Češkem učenci Jos. Suka (B. Martinu, Štedroii, Modr, Božkovec i. dr.), in učenci mlajših pedagogov, R. Karla, Jar. Krfčky, Ot. Šina, K. B. Jiraka. Umevno je, da se stalno uveljavljajo vplivi tujih glasbenih kultur na mlajšo in najmlajšo češko generacijo, toda to se ne dotika temeljnega značaja češkoslovaške glasbene kul¬ ture. Če izvzamemo epizode, ki se dogajajo povsodi, lahko rečemo, da se češki skladatelji v polni meri za¬ vedajo svojega narodnega značaja. Ne marajo, pa tudi ne morejo pisati drugače kakor češko. (Po izvirnem rokopisu poslovenil J. A. G.) Iša Krejči: Najmlajša češka glasba \ češki glasbi je mogoče razločiti približno dve tra¬ diciji — smetanovsko in dvorakovsko. Smetanovska tradicija pomeni tradicijo, ki predpostavlja umetniški refleks glasbene tvorbe in okoliščinam primerno ori- jentacijo modernih struj, — Dvorakovska tradicija pa je tradicija češkega «muzikantstva», neobteženega z brzdajočim intelektom. K tej zadnji spada plodoviti simfonik J. Ridky, skladatelj velike melodične in tehnične potence, avtor treh simfonij, vijolinskega koncerta, sonate za čelo, godalnega kvarteta in in¬ teresantnega godalnega kvinteta s klarinetom, poleg drugih manjših del, dalje Ant. Modr, ravno tako v pretežni večini simfonični avtor, Fr. P i c h a avtor simfonične pesmi «Piseh Poutnikova», mojster v tvorbi ženskega zbora in skladatelj mnogih moških zborov. Dalje spadajo sem skladatelji z imenitno instrumen- tacijsko pripravljenostjo toda manjšo originaliteto, in sicer: Jaroslav Weinberger in Fr. Škvor. Na meji obeh tradicij stoji svetovnoznani Boh. Mar¬ tinu. S svojim reflekse izključujočim «muzikant- stvom» in živim čutom za orkestralni ton se nagiblje vsekakor k Dvorakovi dedščini, med tem ko bi se s svojo orientacijo v najaktualnejših strujah današnje svetovne glasbe nagibal k tipu, ki bi ga po našem mne¬ nju morali nazivati smetanovski. Martinu je izšel iz impresionizma, kateremu je izkazal čast s simfoničnim ciklusom «Modra hodina» in z baletom «Istar». Na meji med impresijonistično in absolutno glasbeno, to je neoklasicistično perijodo stoji balet «Kdo je na svete nejmocnejši». Stravinskega pa je dosegel s simfonično črtico «Halftime» zato, da bi v svojem imenitnem, v «Univerzalni ediciji» izišlem kvartetu nastopil pot k sintezi dosedanjih korakov. Dalje imenujem s nje¬ govih skladb balet «Vzpoura», opero «Vojak a taneč- nice», duet za čelo in vijolino. Svojemu narodnjaštvu je v dobah pred preobratom dal duška v vokalni sklad¬ bi «Češka rhapsodie.» Najbolj je nase opozoril svet s simfoničnim delom «Bagar», posvečenim Lindbergu. Za češko glasbo so imeli velik pomen tudi nekateri literarni izrazi B. Martinu, in sicer tisti, v katerih je Martinu kot prvi pri nas opozarjal na sočasne kulturne struje v tujini, kar se predvsem pojavlja v delovanju Igora Stravinskega. Za te najintimnejše struje je pri nas literarno organizatorično in kompozicijsko delo¬ val radikalni E. F. B u r i a n, najbol j navdušena glava v današnji češki glasbi, Foersterjev učenec. Je to ko¬ maj štiriindvajsetletni mladenič, pa je že njegova opera «Pred slunce vychodem», ki je bila pisana pod učite¬ ljevim vplivom, prišla na oder Narodnega gledališča, kjer je bil sprejet tudi njegov moderni balet «Fagot a Hetna>>. Med drugim je napisal Burian še opero «Bubu z Montparnassu», krasen «Requiem» za jazz, voice-band, dva glasovirja, saxofon, vijolino, harmonium, sopran in tenor in uspelo buffo-reviio «Mastičkar» po vzorcu najstarejše srednjeveške češke veseloigre. Izšle so v tisku foersterovske «Pisni o ditech» in «Cocteilly» na tekste V. Nezvala, v katerih obdelava ritmično in uspešno melodijo današnjega bara. Burian je vroča glava, ki se vedno s pripravljenim delom podvrže temu, kar je najaktualnejše. Med njegovimi spisi je najboljša njegova študija o jazzu «Jazz». Poleg tega je izdajal Burian letak «Tam-Tam» in spisal informa¬ tivno brošuro o sovjetski gasbi ter knjigo o polidina- miki. Ta komponist je tudi rutiniran igralec in je izdal knjigo pesmi. Enako energičen je muzikalično 35 velenadar jeni J a r. Ježek, avtor klavirskega kon¬ certa z jazz-orkestrom, morda najboljšega dosedanjega poizkusa tudi v svetovni glasbi. S svojim triom se je poizkusil tudi na polju četrttonske glasbe, katere glavni reprezentant med najmlajšo generacijo je M i r. P o n c. Ježek je tudi komponist mnogih pesmi in klavirske sonatine. K smetanovski šoli v ožjem pomenu besede, t. j. k šoli, ki se glasbeno opira na Foersterja, Odstrčila, Fibicha in Zicha, spadajo še: Fr ant. Bartoš, avtor pre¬ krasne melodrame «Jaro» (spisane na pesnitev Franje Šramka), in tehnični, komponistični in klavirski feno¬ men Emil N e m e č e k, ki je sedaj po svojih prvih korakih obmolknil. J. Hutter: Češka glasbena veda Glasbena znanost je danes zastopana na vseh treh češkoslovaških univerzah, v Pragi na Karlovi, v Brnu na Masarykovi in v Bratislavi na Komenskega uni¬ verzi. Pred državnim preobratom je imela svoj sedež vsekakor na praški univerzi, pa tudi tukaj ne brez prekinjenja. Po razdelitvi praškega vseučilišča na češko in nemško je pripadla stolica glasbene znanosti nemški univerzi, češki pa stolica za estetiko. Toda njen profesor Dr. Otokar Hostinsky (1847—1910) je predaval tudi glasbeno znanost tako, da so jo gojili še nadalje, dasiravno je tudi samo formalno izgubila svojo stolico. Poleg tega je Hostinsky ustanovitelj glasbene znanosti na Češkem, kajti na eni strani je vzgojil njene sedanje reprezentante, na drugi strani je pa napisal temeljne spise nekaterih njenih strok. Z imenovanjem drja. Zdenka Nejedlega (1878), učenca Hostinskega, za profesorja glasbene znanosti, je bila stolica obnovljena tudi formalno. Poleg tega je bil do¬ deljen na stolico za estetiko, ravno tako za specialna vprašanja, glasbena in estetična, prof. dr. Otokar Zich (1879). Pri ustanovitvi vseučilišča na Moravskem in Slovaškem so bile zasedene tudi tamošnje stolice: v Brnu predava prof. dr. Helfert (1886), v Bratislavi pa prof. dr. D. Orel (1870). Na Karlovi univerzi pre¬ dava sedaj docent dr. J. Hutter (1894) in tudi lekto¬ rati glasbe so na vseh treh univerzah zasedeni. Znanstvene osebnosti posameznih profesorjev so dale šolam smer. V Pragi prevladuje historična (Nejedly) in psihološka smer (Zich), v Brnu teoretična in teh¬ nična smer (Heflert), v Bratislavi glasbeno-filološka (Orel), dasiravno je izrecna orientacija izključena, ker prevladuje splošen tip. Na vseh univerzah fungi- rajo seminarji z obsežnimi strokovnimi knjižnicami. Glavno zanimanje je obrnjeno poleg šolanja znan¬ stvenega naraščaja večjim skupnim delom, tako n. pr. pri prof. Nejedlem zbirkam češke duhovne pesmi in historični biografiji, pri prof. Zichu glasbeno-psiholo- škim poizkusom in kritični vzgoji, pri prof. Helfertu bibliografiji in katalogizaciji moravskih arhivov, pri prof. Orlu eksploatiranju slovanskih virov. V posebno spodbudo za znanstvena raziskavanja bo Slovansko društvo za glasbeno umetnost, ki so jo usta¬ novili na marčnem kongresu zastopniki Češkoslovaške (ki so to sprožili ob sodelovanju Rusije, Poljske in Jugoslavije) ter pristopili v celoti k Mednarodnemu društvu za glasbeno znanost. V odboru tega društva reprezentira Slovansko društvo njen glavni odbornik prof. Nejedly. Društvo je razdeljeno v državne sek¬ cije. Predsednik češke sekcije je prof. Nejedly, ki je prevzel obenem glavno redakcijo «Slovnika». Bilo je sklenjeno izdajati oficijelni kvartalni list, ki bo iz¬ hajal v Pragi. Razen «Zbornika» so založili v Pragi zbirko monografij in pripomoček «Glasbena znanost», od katerega je izšel že prvi zvezek. Na jesen bo izšla tudi prva številka časopisa. S tem bo ustvarjeno medslovansko publikacijsko sre¬ dišče, ki bo sčasoma pristopilo tudi k izdajanju stare glasbe po načinu mednarodno znanih «Monumenta». S posameznimi činitelji je v zvezi «Državni zavod za češkoslovaško narodno pesem», ki se deli v tri delujoče sekcije: poleg načelstva v češko oblast, v moravsko in šlezijsko ter slovaško oblast, ki disponirajo z velikimi zbirkami in folklorističnimi knjižnicami. Ravnokar so pričeli izdajati svojo prvo edicijo. V Čehoslovaški je zadobila primeroma mlada glasbena znanost razmah in je ustvarila krepko delavno bazo. O tem priča tudi bogata strokovna literatura, ki obrav¬ nava splošne domače in tuje teme. Opozarjam na članke nekaterih glasbenih slovarjev, kjer so ta glav¬ na dela navedena zbrano in zanesljivo. Iz redakcije K sestavi pričujoče češke številke «Nove muzike» sta z na¬ biranjem literarnega in glasbenega materijala ljubeznivo pripomogla gg. Srečko Koporc in Miloš Salač, ki študirata glasbo na konservatoriju v Pragi. Na prošnjo uredništva sta premnogokrat morala potrkati na vrata čeških glasbenih znanstvenikov in skladateljev, ki so se, dasi preobremenjeni s poslom, vendarle rade volje odzvali prošnjam za sodelovanje pričujočega zvezka. Tem potom se jima uredništvo 1 najiskreneje zahvaljuje. Globoko se dalje zahvaljuje vsem gg. češkim znanstvenikom in kom¬ ponistom za njihove prispevke. Tem večja zahvala zato, ker so vse te članke napisali nalašč za «Novo muziko»; tudi glasbena snov, ki se nahaja v tem zvezku, je objavljena prvikrat. O slovaški glasbi in slovaških glasbenikih bo «Nova Muzika» ob priliki poročala posebej. Obljubil nam je o Slovakih informativen članek g. Richard Vesely. Prevode člankov: B. Smetana in moderna češka glasba, A. Dvorak v luči nove dobe, Z d e n e k F i b i c h, Naj m lajša češka glasba in Češka glasbena veda je izvršil g. B. V e d r a 1, prevod članka: Moderni češki skladatelji pa dr. J. G 1 o n a r. Najlepša hvala obema. Literarna priloga obsega dvanajst strani, zato pa bo oktobrska obsegala le štiri. Priloženo je tudi temeljito in stvarno poročilo o pevski turneji «Pevskega zbora Glas¬ bene Matice» po Češkoslovaškem. Priloga «Mala Nova Mu¬ zika* je to pot morala izostati, zato bo pa prihodnja dvojna. Oktobrska «Nova Muzika» bo objavila izključno le klavir¬ ske skladbe plesne vsebine, seveda umetniške kvalitete. Za december pa uredništvo pripravlja božično številko, zato naproša vse gg. komponiste, da ji vsaj do konca oktobra pošljejo svoje božične prispevke, ki jih žele objaviti v tej številki. Uredništvo je do sedaj prejelo mnogo glasbenega materijala, ki ga pa, žal, ne more vsega v kratkem času objaviti, saj ima na razpolago le omejeno število strani in izhaja le šestkrat na leto. Zato prosi gg. skladatelje po¬ trpljenja. — «Pevska Zveza* v Ljubljani bo izdala do sep¬ tembra meseca Bajukovo knjigo «O meri v slovenski na¬ rodni pesmi». Za dosedanje naročnike «Pevca» bo stala 20, za nove 50, za nenaročnike pa 50 Din. Naročnina se plača lahko tudi v dveh obrokih. Naroča se pri «Pevski Zvezi* v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 5. Knjigo toplo priporo¬ čamo. — Notni rez glasbene priloge «Nove Muzike», ki ga je do sedaj izvrševala dunajska tvrdka Waldheim in Eberle, je sedaj izdelala domača tiskarna «Zlatibor» v Beogradu. — Upravništvo «Nove Muzike* prosi vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to store čimprej. Pošljejo naj vsaj del naročnine, ker bi moral sicer list, ki se je pričel komaj uveljavljati, prenehati. Poudarjamo iznova, da je obstoj lista odvisen od števila in točnosti naročnikov. «Novo Muziko* izdaja za Glasbeno Matico Karel Mahkota v Ljubljani, ureja jo Emil Adamič v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10; literarno prilogo tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), notni tisk izvršuje Waldheim & Eberle, akcijska družba na Dunaju. Priloga „Novi Muziki“, letnik I., štev. 4. Karel Mahkota: Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice na Češkoslovaškem V drugi polovici meseca aprila 1928. se je izpolnila [ dolgoletna želja ljubljanske Glasbene Matice, da po- I seti s svojim pevskim zborom Češkoslovaško, pred- j vsem zlato Prago. I Ta poset je bila dolžna tako radi sebe, radi svojega [ naroda, pa tudi, da se odzove številnim vabilom in E pozivom, ki so ji prihajali iz najmerodajnejših češko- ■ slovaških glasbenih krogov. Ti pozivi so bili posledica r glasbenih stikov med obema narodoma, katere je go¬ jila Glasbena Matica z intenzivno in smotreno vnemo I zadnjih 40 let. Tudi v glasbenem oziru so bili Čehi vzor našim kul- turnim delavcem in Glasbena Matica je bila oni faktor, I ki je od leta 1891. izvajala na svojih koncertih pred- I vsem dela češke literature. Pod okriljem Glasbene I Matice so nastopali v Ljubljani češki umetniki in razni . odlični predstavniki češkega zborovskega petja. Pra- s ški in Moravski učitelji, Moravske učiteljice, Praški I Hlahol in Smetana, slednja tudi iz Plzna, so nam bili , || vzori zborovskega petja. Vsak teh koncertov je bil za ; nas pravi pevski praznik, in naše navdušenje je pri- ; j kipelo do vrhunca vselej, ko smo se naslajali ob zvokih , || Češke Filharmonije. I Tem gostom, predstavnikom češkega naroda, je bila . Glasbena Matica dolžna vrniti obisk in s koncertom po- L kazati kulturno višino malega slovenskega naroda. Pred L I svetovno vojno je bilo to nemogoče, saj bivša vlada- , vina ni trpela zbližan j a obeh slovanskih narodov. Šele prevrat je to omogočil, in v desetem letu osvobojenja je nesla Glasbena Matica slovensko, jugoslovansko pesem bratom v Češkoslovaški državi. Prinesla jim je svoja globoka srčna čutila, odkritosrčne izlive slovan¬ ske duše, ki se zrcalijo v najlepši narodovi svojini, v njegovi umetni in narodni pesmi, ki je bila tekom dolge vrste let najidealnejša vez med Čehi in Slovaki j ter Slovenci. i 11 Upoštevajoč vse to, so bili mnogi izmed nas mnenja, i da bo resonanca češkoslovaškega naroda nasproti na- I sim koncertom predvsem politično pobarvana in da ne bo verno zrcalo in merilo našega produktivnega in reproduktivnega glasbenega delovanja. Prepričani so bili, da bodo objektivno sodbo o našem nastopu za¬ krila ona gorka čustva, ki so naravna posledica dolgo¬ letnih iskrenih vezi, posledica slovanskega bratstva. LA temu ni bilo tako. |lČeškoslovaški pevci in njihovi voditelji so se pravkar vrnili s svojega impozantnega pevskega festivala, ki 3 | je v največji meri pokazal napredek češkoslovaškega J zborovskega petja izza prevrata. Na tem festivalu so J I nastopili, boreč se za prvenstvo, najboljši zbori pred J očmi celokupnega naroda in pred strogo sodbo svojih glasbenih velikanov. Njihovi občutki in njihovi vtisi so bili še sveži, živi, ko je prišel med nje zbor Glasbene Matice ljubljanske in jim na koncertu podal sliko svo¬ jega dela, vrsto del kulturnega narodnega bogastva. Takoj prvi koncert v Čeških Budjejovicah je bil zma¬ govit in odlični dirigent in skladatelj O. Jeremij aš se je po koncertu izjavil, da Češkoslovaška nima mešanega zbora, ki bi bil na tako visoki umetniški stopnji. Enaka sodba tudi na najmerodajnejšem mestu v Pragi. Vse praške kritike so bile edine v tem, da se odlikuje zbor Glasbene Matice ne samo po naravni lepoti gla¬ sovnega materijala, temveč tudi po glasovni kulturi in po dovršenem glasovnem ravnotežju in glasovni homogenosti. Kritike so predvsem poudarjale meh¬ kobo petja in naravnost komorno-glasbeno finočo prednašanja. Isti vtisi, isti glasovi v ostalih mestih. * * * Nekoliko o pripravah: Zbor sam: Glasovno uravnovešen, močan (108 čla¬ nov), izredno discipliniran, do skrajnosti vesten, dobro se zavedajoč važnosti poti, katere se je oklenil z naj¬ večjim navdušenjem, da pribori zmago sebi in svoji tradiciji, svojemu narodu pa primeren ugled v ino¬ zemstvu. Zborovodja Matej Hubad: Z njegovim ime¬ nom so zvezani do malega skoro vsi naši koncertni nastopi in uspehi. Veliko večino zborovskih del je pri¬ peljal h krstnemu izvajanju in jih z vso dovršenostjo tudi uveljavil. Kot mojster solopetja je že pred 36 leti začel pri nas negovati v zboru lepoto, ravnovesje in homogenost glasov. Iz njegovih rok se je razlilo po Sloveniji nebroj njegovih pevcev in pevk, vsi usmer¬ jeni v njegovem poplemenitenem načinu petja. Naša kultura petja nosi na sebi znak in dobo Hubadove šole. Spored koncertov: Brez dvoma najtežje in naj¬ odgovornejše delo. Dolžnost je bila, podati na tem prvem reprezentativnem koncertnem nastopu naj- dovršenejša naša dela. Po možnosti naj bi bili zasto¬ pani vsi naši najboljši skladatelji. Poleg njih pa tudi par najznačilnejših del srbo-hrvatske literature, kajti v Glasbeni Matici je prevladalo mnenje, da se pri tej priliki ne smemo postaviti na ozkosrčno slovensko sta¬ lišče in če prav v ozkem, skromnem obsegu pokazati nekatera najboljša jugoslovenska dela. To tem bolj, ker je bila Glasbena Matica oni faktor, ki je v prejš¬ njih letih pod najtežjimi okolščinami gojila jugo- slovensko pesem ter jo tudi v tisku izdajala. Vršilo se je več sestankov skupin kakor tudi s posamezniki. A čim več sestankov, tem več različnih mnenj. Končno je obveljal sledeči spored, enak za vse koncerte: I I. Jacobus Gallus Carniolus, 1550—1591: 1. ) Musiča, noster amor. 6glasni madrigal. 2. ) Ave Maria. 8glasno v dveh zborih. 3. ) Laus et perennis gloria. 8glasno v dveh zborih. Anton Lajovic, 1878: 4. ) Lan. 4glasno. 5. ) Bolest kovač. 5glasno. 6. ) Pomladni spev. 5glasno. 7. ) Napitnica. 5glasno. II. Lucijan Marija Škerjanc, 1900: 8. ) Iz cikla «Kmetiške pesmi». 4glasno. Jakov Gotovac, 1895: 9. ) Jadovanka za teletom. 8glasno. Josip Slavenski, 1896: 10. ) Molitva dobrim očima. 4—8glasno. Anton Lajovic, 1878: 11. ) Zeleni Jurij. 4—Oglasno. Emil Adamič, 1877: 12. ) Vijola. 4—7glasno. 13. ) Mlad junak. 4glasno. III. Stjevan St. Mokranjac, 1855—1914: 14. ) II. rukovet srpskih narodnih pesama. a) Osu se nebo zvezdama. b) Smiljana. c) Divna Jelo. č) Mara resavkinja. d) U Budimu gradu čudno čudo kažu. Stjevan St. Mokranjac, 1855—1914: 15. ) VIII. rukovet srpskih narodnih pesama. Narodne pesmi sa Kosova: a) Džanum na sred selo. b) Što Morava mutno teče. c) Razgrana se grana jorgovana. č) Skoč kolo. Narodne: 16. ) Meglica. (Bled. — Oskar Dev.) 17. ) Igra kolo. (Hrvatska. — Anton Andel.) 18. ) Gor čez jezero. (Koroška. — Matej Hubad.) 19. ) Miška. (Slovenska. — Matej Hubad.) 20. ) š krjanček. (Gorenjska. — Matej Hubad.) Koncerti so se vršili po sledečem redu: Sobota, 21. aprila — Češke Budjejovice. Nedelja, 22. aprila — P i s e k. Ponedeljek, 23. aprila — Plzen. Torek, 24. aprila — Praga. Četrtek, 26. aprila — O 1 o m o u c. Petek, 27. aprila — Brno. ♦ Sobota, 28. aprila — Bratislava, Ponedeljek, 30. aprila — Dunaj. Za vse te koncerte je izdala Glasbena Matica original¬ ne plakate v tr obar vnem tisku s slikami Ljubljane, Bleda in Rogaške Slatine ter lično programsko knjižico s slovenskim in češkim besedilom, z razlago petih zborov kakor tudi z življenskimi podatki in slikami na sporedu zastopanih komponistov. Knjižica je vse¬ bovala tudi informativne in zgodovinske podatke o Glasbeni Matici ter njenem delu. Umetniško-tehnična priprava koncertov je bila najvestnejša. Od oktobra dalje se je pripravljal zbor in v vseh detajlih študiral določene zbore. Vsega skupaj je imel zbor tekom 7 mesecev (215 dni) 415 vaj, skupnih in glasovno deljenih. Temu enake so bile tudi vse ostale potrebne pri¬ prave. Navezali so se osebni in pismeni stiki z vsemi v poštev prihajajočimi faktorji v posameznih čeških mestih, kjer so bili določeni koncerti, izdatna je bila časopisna reklama, ki je prinesla celo vrsto informa¬ tivnih člankov o Glasbeni Matici in njenem delu, o mojstru Hubadu, o sporedu in o kulturnem življenju našega naroda sploh. Da uspeh ni izostal, naj pričajo izvlečki nekaterih ob¬ javljenih kritik. Iz Ljubljane (19. aprila 1928.) do Čeških Budjejovic (20. aprila 1928.) ena sama pot. Dopoldne in popoldne smo si ogledali mesto, ki je bilo svoječasno nacionalno zelo ogroženo. Zvečer v polni Besedni dvorani koncert. Naše v narodnih nošah, Čehi v koncertnih oblekah. Oni zapojo našo himno, a Matičarji v odgovor, obe češko¬ slovaški. Izredno prisrčen način koncertnega uvoda, ki se je ponavljal v vseh mestih. O koncertu samem prinašajo budjeviški «Jihoceške Listy» 28. aprila 1928. med drugim sledeče: Bogati in razsežni program je vseboval najboljše zbo¬ rovske skladbe njihove pevske literature, začenši s slavnim in izrazitim skladateljem Jakobom Gallusom- Garniolom. Ta Palestrinov sodobnik je popolnoma za¬ interesiral publiko s svojimi zbori v strogem slogu teda¬ nje dobe, v katere je vložil veliko glasbeno invencijo in globoko resničnost neposrednjih in s pravo pobož¬ nostjo pobarvanih melodij. Šesteroglasni madrigal «Mu- sica, noster amor», osmeroglasna «Ave Maria» in «Laus et perennis gloria» so bili značilno ponazorjeni primeri slavne vokalne kulture Palestrinove dobe. Po tem — vokalni zgodovini posvečenem začetku — je sledila vrsta modernih skladateljev, med katerimi je zavzemal prvo mesto prisotni skladatelj A. Lajovic. Njegovi zbori moderne sestave, imajo vse prednosti, glavno v raz¬ položenju, ki ga skladatelj z veliko umetnostjo in nevsakdanjim razumevanjem za vsebino, glasbeno iz¬ raža. Nepozabno je učinkoval melanholični in z gorečim hrepenenjem prepleten «Lan». Tudi ostali zbori so po¬ kazali bogastvo harmonskih lepot. «Zeleni Jurija se je odlikoval posebno, imel je celo razpoloženje poetičnega pesnikovega teksta in je bil podan po dirigentu narav¬ nost edinstveno. Za nas je bil zanimiv tudi zaradi tega, ker smo ga slišali pod Jeremijaševo taktirko na lan¬ skem koncertu «Foersterja». Prisotni skladatelj je bil burno pozdravljen. Lajovcu je sledil L. M. Škerjanc, katerega «Kmetiška» je pridobila uspeh s svojim čistim izrazom, izvirajočim iz občudovanja nad svobodno lepoto prirode. V zvoku originelno je presenetil mladi hrvatski skla¬ datelj Jakob Gotovac s svojo šaljivo «Jadovanko za teletom», v kateri je izrazil vedri ljudski humor s krasno uporabo zvoka v moderni kompozični tehniki. Tudi E. Adamič in Josip Slavenski sta dosegla s svo¬ jimi zbori velik uspeh. Zadnji del bogatega programa je bil posvečen narodni pesmi v zelo uspeli harmonizaciji izvrstnih skladateljev Mokranjca, Deva, Andela in znamenitega zborovodje Glasbene Matice Mateja Hubada. Nastal bi dolg članek, ako bi hoteli naštevati vse pred¬ nosti in krasote podanih pesmi, iz katerih kipijo lirika, šaljivost in orignelnost ljudskega humorja in bogastvo čuvstvenih sprememb. Zbori so spojeni v tako krasno harmonsko celoto, da primejo poslušalce ne le zaradi svojih melodij, ampak tudi zaradi besedila. Mešani zbor Glasbene Matice ima izboren glasovni material v vseh skupinah. Pri reprodukciji skladb smo imeli občutje, kakor da bi se nad pevci vzpenjalo iz globine duše prihajajoče navdušenje zapete skladbe. Globok program pevskega telesa je bil do najmanjših podrobnosti občuten in naštudiran. Dirigent ga je v zvoku do skrajnosti izenačil, tako da je nepretrgan tok plemenitili glasov sijajno premagal tudi najdelikat- nejša mesta. Reprodukcija vseh zborov se giblje veči¬ noma v srednji zvokovi sili. Nikjer ni ostrin, katere tudi v zelo dobrih pevskih telesih povzročajo prenagla fortisima. Petje obeh zborov nam kaže absolutno gla¬ sovno harmonijo, kar naredi iz mešanega zbora en edini, v vseh legah izravnani glasbeni instrument. Tudi najveselejši in najšaljivejši tipi besedila ali glasbe niso bili pretirani. Opozarjamo samo na melodično in v glasbenem izrazu originelno srbsko pesem «Osu se nebo zvezdama» (lani so jo peli tukaj srbski študenti) ali na mojstrsko harmonizirano in sijajno podano Hubadovo «Miško». Zborovodja Matej Hubad je poglavje samo za sebe. Je suvereni duševni vodja svojega zbora. Njegove geste so prikupljive in se absolutno strinjajo s skladbo in zborom. Njegovi roki kakor da bi božali vse mu za¬ upano pevsko telo! Vsem deli točno svoje nasvete. Svo¬ jemu zboru je popolnoma vdan in zbor z naravnost neverjetno elastičnostjo reagira na njegove geste. Bil je predmet burnih ovacij navdušenega občinstva, ka¬ tero se je z vsem srcem predalo velikemu in odkritemu navdušenju, izvirajočemu iz krasnega petja bratskega pevskega zbora. B O U S. «Sfraž Lidu» ? Češke Budjejovice, 24. aprila 1928., št. 32: O reproduktivnem in tvoritvenem umetniškem delu Jugoslovanov vemo žal zelo malo in za svojo osebo moram reči, da je bil nastop zbora Glasbene Matice za mene prava senzacija. Pogosto govorimo o visokem nivoju češkega zborovega petja, ali mislim, da bi pri nas težko našli specielno mešani zbor, ki bi se po pevski dovršenosti lahko primerjal s tem mojstrovskim telesom. Pevska kultura priča o tem, da je njih temperamentni zborovodja Matej Hubad izredni strokovnjak v pouče¬ vanju petja. V vsem programu nismo slišali v nobenem glasu niti enega neplemenitega, niti ostrega tona. Gelota je idealno spojena. Posebno ženski zbor nas je očaral s krasoto in zvokovo izravnanostjo. Izkušeni dirigent ne dovoli iti zboru preko gotove mere sile, da bi nikjer ne motil čistote in mehkobe tona. Presenet¬ ljiva disciplina se je pokazala v ritmični dovršenosti; tudi v najdelikatnejših tempih ni bilo niti najmanjše netočnosti, pri tem pa je bil ritem občudovanja vredno prožen, ne nasilen, kakor da bi bil ves zbor dovršen instrument, ki ga suvereno obvlada dirigent. Nič manjše hvale ne zasluži čuvstvena stran. Izvajajo vseskozi jugoslovansko glasbo, ki se odlikuje pri vseh podanih delih po čistem vokalnem slogu, kar ni slučaj pri naši moderni zborovi tvorbi, ker iz nje silno izstopajo orke¬ stralni elementi. To je seveda velikanska prednost za njih reprodukcijo. Zaradi tega je njihovo petje vedno resnično petje! Zborovodja ima vse izrazne možnosti. Vsakemu zboru zna dati pripadajoče razpoloženje, krasno loči než¬ nost od melanholije, z ostrimi ritmi doseza bujno radost in učinkovit tip. Nikdar seveda ne zapusti strogega vo¬ kalnega sloga. Nadalje me je presenetila umetniška višina starejših in modernih jugoslovanskih skladb, ki so pri nas na Češkem tako rekoč neznane — gotovo v našo škodo. O. J e r e m i j a š. Ostale ocene so v «Narodni politika» 25. aprila 1928., «Glas lidu» 26. aprila 1928. V nedeljo 28. aprila 1928. zjutraj iz Čeških Budjejovic v Pisek, mesto delovanja slovitega violinskega pe¬ dagoga, profesorja Otokarja Ševčika. Matičarji so ga s skromno poklonitvijo povabili na koncert, ki se je vršil ob 11. uri dopoldne. Ginjen je poslušal starček jugo- slovensko pesem in se je koncem koncerta izjavil, «d a tako dovršenega zborovskega petja še ni s 1 i š a 1» in «d a bi poslušal tako petje najraje do pozne n o č i». «Prachenske Noviny» v Pisku 10. aprila 1928. pišejo: Čehi, ki se smatramo za glasbeno visoko stoječ narod, ne poznamo krasot zborovskega petja bratov Jugo¬ slovanov in zato nas je resnično umetniški in krasni nastop Glasbene Matice pod mojstrskim vodstvom diri¬ genta Mateja Hubada prijetno presenetil s svojo do¬ vršenostjo in čistim podavanjem. Po državnih himnah češkoslovenskih je zapel zbor jugoslovansko himno, katero smo poslušali stoje in jo navdušeno aklamirali. Nato smo slišali krasne cerkvene zbore, od njih je bil najkrasnejši «Ave Maria». Dalje: «Napitnica», «Jado- vanka za teletom», «Molitva dobrim očima», «Zeleni Jurij», «Viola», «Mlad junak», «Igra kolo» in slovenske narodne pesmi Mateja Hubada. Po končanem programu se je razvilo srčno slovo z jugoslovanskimi pevci, ki so bili do poslednjega moža in žene radostno pozdravljeni z zdravico Nazdar in z mahanjem rut. Odkritosrčni in izraziti so bili vsi pojavi simpatij Glasbeni Matici, katere prvovrstni nastop ostane v zgodovini petja na¬ šega mesta zapisan z zlatimi črkami. —n. O Matici je pisal tudi list «Pisecki kraj» 28. aprila 1928.: Popoldne v Plzen, središče zapadnočeške industrije. V izredni prisrčnosti so tekmovali vsi sloji. Ponedeljek 23. aprila 1928. zvečer koncert v besedni šali v nabito polni prekrasni dvorani. Uspeh velik. «Češki denik» piše 26. aprila 1928.: Koncert Glasbene Matice v Plznu. (Me- štanska Beseda, 23. aprila 1928.) Dvorana je bila ta večer tako napolnjena kakor je to le v izredno iz¬ jemnih primerih. Prisotni so bili zastopniki mestnega sveta s starosto na čelu, zastopniki okrajne poli¬ tične komisije, vseh državnih uradov, društev na¬ rodnih, pevskih, vojaškega oddelka plzenskega, Jugo¬ slovanske lige itd., vsi so prišli, da bi pozdravili brate Slovane in poglobili intimne prijateljske stike, ki obstojajo med češkim in slovenskim narodom že od davnega. Pri nastopu lOOčlanskega zbora na bogato dekorirani estradi je zagrmel po dvorani bučen, na¬ vdušeni, dolgo trajajoči aplavz, na katerega so ljub¬ ljanski pevci odgovorili z našimi državnimi himnami in z lastno himno. Nato je sledil program, ki nam je pokazal skladbe Antona Lajovca, reprezentanta sodobne slovenske moderne glasbe, iste smeri zasledujočega drznega harmonizatorja L. M. Škerjanca, nadalje Jakoba Gotovca, pripadnika mlajše skladateljske generacije, ki tvori istotako moderno, vendar hoče ostati naroden, Josipa Slavenskega, ki se mu pozna šola našega V. No¬ vaka, Emila Adamiča, Stevana Mokranjca in Mateja Hubada, znamenitega prireditelja jugoslovanskih na¬ rodnih pesmi. Že po prvih treh zborih Jakoba Gallusa (Petelina), skladb nepričakovane krasote in impozantne sklada¬ teljske potence z druge polovice 16. stoletja, je doku¬ mentiral ljubljanski pevski zbor svojo visoko repro- dukčno zmožnost. Ta lOOčlanski zbor pevcev in pevk je znamenito šolan, intonira z absolutno sigurnostjo, kontraste dela naravnost idealne, vsaka peta beseda je jasno razumljiva in reprodukcija zborov neobičajno plastična in mestoma bogato polifonna. Zvok zbora je tako krasen, da bi človek mislil, da so vsi člani zbora šolani pevci. Glasovni material je vseskozi zdrav, svež in izdaten. Posebno lepi so ženski glasovi. V rokah svo¬ jega zaslužnega zborovodje, odličnega in izkušenega glasbenika Mateja Hubada, direktorja državnega kon¬ servatorija v Ljubljani, je ta zbor plastičen kot vosek, mirno si da sugerirati dirigentovo pojmovanje dela in reagira na vsak, tudi najmanjši njegov gib tako na¬ tančno kot jeziček lekarniške tehtnice. Pevci in njih dirigent so takoj navdušili pričakovanja željno plzensko občinstvo z resnično umetniškimi kva¬ litetami in dosegli uspeh, kakršnega je bila dvorana III Meštanske besede le redkokdaj deležna. Aplavza ni hotelo biti konca in mili gostje so bili prisiljeni, vedno in Vedno dodajati. St. Kritik Bartovski Josip pravi o koncertu dne 22. aprila 1928.: Zelo prijetne in srčno mile goste je pozdravljalo te dni vse mesto Plzen: slavni mešani zbor ljubljanske Glasbene Matice. Gostje, od katerih smo se v resnici težko ločili. Ponedeljkov koncert jugoslovanskih gostov ni bil samo krasen dokaz vročih simpatij med nami in njimi ter simpatij z usodami, nesrečami in radostmi junaške in bratske Jugoslavije, vroči in naravnost burni sprejem Glasbene Matice ob priliki njenega plzenskega kon¬ certa je bil tudi izraz hvaležnosti za veliko umetnost, za neizmerni užitek, ki so nam ga mili in dragi gostje pripravili. Ogromni mešani zbor ljubljanske Matice nas ni presenetil samo s krasnimi in zdravimi glasovi, za¬ grabil nas je z idealno plastiko svojega zvoka, eterič¬ nimi pianissimi in močno katedralno stavbo velikega zborovega telesa, najmehkejšo čistoto intonacije, abso¬ lutno sigurnostjo tudi v najtežjih zborovskih točkah. Imponiral je tudi z velikim programom, sestoječim iz najenostavnejših del kot uvod in najtežjih del sočasne jugoslovanske moderne glasbe. (Na programu so bila Gallusova, Mokranjčeva, Lajovčeva, Adamičeva dela, od mladih pa Gotovac, Škerjanc, Štolcer-Slavenski, koncem programa pa v priredbi za zbor srbske narodne pesmi od Mokranjca in Andelove, Devove in Hubadove pesmi.) Dirigent Glasbene Matice g. Matej Hubad je vzorni primer zborovskega dirigenta. V uspehih nje¬ govega zbora ne izstopa zunanja gesta dirigentova, tukaj govori bolj dragocena umetniška osebnost Huba¬ dova, ki je prešla v dušo vsem pevcem že pri študiju posameznih del. V reprodukciji Hubadovega zbora smo videli ono čisto in vročo ljubezen v petju, bilo nam je takoj jasno, da Ljubljančani ne pojejo krasno in pri¬ srčno le zaradi tega, ker stoje pred neznano publiko, ampak čisto enostavno zaradi tega, ker v čisti svoji ljubezni drugače ne morejo. Prekrasni zbor, žive orgle največjih dispozicij in na čelu tega zbora umetnik takih kvalitet! Zbor Glasbene Matice kakor tudi vsi njegovi ekscelentni uspehi so bili sprejeti od prenapol¬ njene dvorane z neobičajnim navdušenjem. Pozdravil jih je v vročih besedah starosta mesta poslanec L. Pik in zagrnili so jih darovi cvetja na odru. Ravno tako navdušeno je pozdravila dvorana prisotnega skladatelja Lajovica, ki spremlja zbor Glasbene Matice na nje¬ govem zmagovitem potovanju. Ocena «Pilsner Tagblatta» z dne 25. aprila 1928. je sledeča: 100 oseb broječi zbor — veličasten pogled. Ravno tako veličastno pa tudi izvajanje. Redek užitek so bili šestero- glasni madrigal «Musica, noster amor», osmeroglasna «Ave Maria» in «Laus et perennis gloria». Od jugoslovanskih komponistov, ki so nam bili podani, kaže A. Lajovic v četvero- in peteroglasnih zborih svojo mojstrsko roko v obdelavi zborovske pesmi. Obrača se k moderni glasbi, hodi pa svoja pota. Od Lajovica smemo ravno na polju zborovske glasbe še mnogo pri¬ čakovati. Navzoči skladatelj je bil predmet mnogo za¬ služenih poklonov. Sledili so zbori Adamiča, Sla ven¬ skega, Gotovca, vsi najboljše kvalitete. Grandiozno delo je opravil Hubad s svojim elitno- glasovnim telesom. Globoki basi, nijanse vseh ostalih glasov naravnost mojstrske. Hubad se lahko primerja z Sigfriedom Ochsem. Ni čudno, ako je po takem iz¬ vajanju preplavil dvorano val navdušenja. Z nekakim svetim strahom smo se bližali v torek dne 24. aprila 1928. zjutraj matuški Pragi. Poln kolodvor, polno iskrenih besedi prekipevajočega bratskega ve¬ selja. Navzlic vsemu pa je bilo Matičarjem ves dan tesno pri srcu. Prevladala je zavest, da je od nocoj¬ IV šnjega nastopa in uspeha prav za prav odvisna vsa umetniška vrednost zbora. Ob 8. uri zvečer sta si stala nasproti na pevskem odru mogočne dvorane praškega Obecnega doma mešana zbora Hlahola v Pragi in naša Glasbena Matica. Hlahol začne z našo himno, nakar sledita z naše strani češko¬ slovaški kot pozdrav in poklonilo vsemu češkoslova¬ škemu narodu. Takoj po prvih naših akordih se je 1 zgenila vsa dvorana, v kateri so bili navzoči poleg naj¬ višjih javnih predstavnikov tudi vsi praški češki glas- 1 beniki. Lepota slovenskih glasov in nepričakovana umetniška višina zborova sta dosegli splošno občudo¬ vanje, ki je dalo najlaskavejše in najlepše priznanje pevovodji in zboru v zborovski garderobi takoj po odpetem I. delu koncerta. To se je stopnjevalo tudi po 1 11. delu in doseglo svoj višek ob koncu. Slavni skladatelj K. B. J i r a k piše o tem koncertu v । listu «Narodni osvobozeni» z dne 26. aprila 1928.: Glasbena Matica v Pragi, prišla, slišali smo jo ] in zmagala je. Že iz prvih dveh tonov naših himen, s I katerimi je začel zbor svoj program, je bilo jasno, I kako lep glasovni material je tukaj nakopičen. Pred 1 tem je pozdravil praški Hlahol mile goste s trohimno | jugoslovansko. Nikakor nočem kritizirati Hlahola (samo i tempo v «Naprej zastava slave!» Tempo!), ali pri pri- I mer ja vi s slovenskimi pevci sem imel do jem, da naš I zbor kriči, oni pa pojo. Prav za prav je tudi ves ne- 1 davni festival bil koncem koncev prilagoden efektu 1 največje zvokovne sile. Nasproti temu je pa zbor Glas- 1 bene Matice uporabil mogoče le tri- ali štirikrat v vsem < večeru polni fortissimo. Pokazal je, da ga zmore, ampak 1 da se z njim ne postavlja. Kultiviranost petja, kultura 1 glasov, to je bil splošen dojem krasnega koncerta. Ne 1 čudimo se, kajti v njihovi zemlji je zborovo petje 1 vkoreninjeno v samem narodu. Kdor je bil v Sloveniji I ve, da tam narod poje svoje zborove pesmi običajno I troglasno, in to dobro tudi po harmonski strani. Vsa ■ jugoslovanska glasbena kultura bazira na vokalni I glasbi. Zato so vsi dosedanji jugoslovanski festivali v • Filharmoniji prav za prav pokazali napačni obraz te kulture. Na pevskem festivalu smo slišali že lepe pri¬ mere te kulture od hrvatskih zborov, ampak tudi ti so se dali v festivalovem navdušenju zapeljati h kaza- I nju sile. Čisto drugače Glasbena Matica. Vzlic temu, da f je zasedba njih zbora prilično taka kakor naš veliki ■ Otakar Zich p Rhytmusf mfdolce espress.—-^= “ -~=^—•: f inf Isi»e tak zpra-ve-ny kaž-de ho ra - na o všechtech mi-lost nych pri-ho-dach a dolet es press. , Ismeta.kzprave-ny kaž-de ho ra - na ovšechtechmi-lost nych pri - Tio-dach a vy-stechnemprvni