Proletarci vseh dežel>družite se! (DELAVSKA ENOTNOST Pso. AVGUSTA ŠT. 35, LETO XXV!! ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC. JESENICE. KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka POSVETOVANJE NA RAVNAH: MANIFESTACIJA SLOGE SLOVENSKIH ŽELEZARJEV Dogovor predstavnikov slovenskih železarn o usklajeni akciji samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnega kadra za uspešen izid referenduma o ustanovitvi združenega podjetja »Naš današnji sestanek naj bo manifestacija sloge slovenskih železarjev, petnajsti september pa pohod v enotno proizvodno tvornost slovenskega jeklarstva!« S temi besedami je direktor Železarne Ravne in predsednik Koordinacijskega odbora za združevanje slovenskih železarn Gregor Klančnik zaključil svoj uvodni referat na posvetovanju predstavnikov vseh treh slovenskih železarn, ki je bilo minulo soboto v Domu železarjev na Ravnah. Namen tega posvetovanja je bilo medsebojno seznanjanje in dogovor o usklajeni akciji za izvedbo referenduma o združitvi slovenskih železarn, udeležilo pa se ga je okoli 80 predstavnikov samoupravnih in upravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij jeseniške, ravenske in štorske železarne. Posvetovanju so prisostvovali tudi član Izvršnega sveta skupščine SRS inž. Ivan Zupan, predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jože Globačnik ter direktor Metalurškega inštituta inž. Lojze Prešern; 'vsi trije so tudi sodelovali v razpravi. Marjan rožič, sekretar centralnega sveta zsj, je razpravljal Z RADOVLJIŠKIM POLITIČNIM AKTIVOM O PROBLEMIH NELIKVIDNOSTI: Zagotoviti dilerenciacijo v gospodarstvu na ekonomskih osnovah Na povabilo občinskega sindikalnega sveta Radovljica je MARJAN ROŽIČ, sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, minuli teden obiskal tri kolektive v občini. Verigo v Lescah, Elan v Begunjah in Plamen v Kropi. V spremstvu podpredsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ing. Toneta Tribušona, občinskih, sindikalnih in drugih političnih funkcionarjev, je v omenjenem podjetju razpravljal s političnimi aktivi V glavnem o uskladitvi notranjih predpisov s spremenjeno samoupravno zakonodajo. Popoldne istega dne pa se je z radovljiškim političnim aktivom, predstavniki večjih sindikalnih organizacij in delovnih kolektivov pogovarjal o najaktualnejših vprašanjih našega gospodarstva, zlasti o problemu nelikvidnosti v gospodarskih organizacijah. *OVODI ZA NELIKVIDNOST Vprašanje nelikvidnosti, je ^eial Marjan Rožič, je potrebno Povezati z vsemi vprašanji, ki zadržujejo nadaljnji gospodarji razvoj, torej s slabostmi gospodarskega sistema in tekoče ekonomske politike. , Ob uvedbi reforme, je rekel 'ovariš Rožič, smo se dogovori, na katerih osnovah je po-tr®bno urejevati gospodarski si-stern: zagotoviti večjo diferen-rctio v gospodarstvu na osnovi dela in na osnovi ekonomskih rkonitosti, objektivizirati pogo-J® gospodarjenja. Toda, kako se to osnovno načelo odrazilo v J^aksi? Diferenciacija v gospodarstvu se ne izvaja na ekonomih osnovah, ampak s pritiski P izsiljevanjem tistih, ki imajo p cilj ne le zadrževati neren-,ahilno proizvodnjo, ampak de-u te proizvodnje zagotoviti še ,.adaljnje životarjenje. Takepri-/sice je bilo čutiti na področju ^hanjetrgovinske menjave, ad- m ministrativnem upravljanju v bančnem sistemu itd. Zvezna skupščina je razpravljala o nekaterih ekonomskih vprašanjih, vendar njene analize niso odgovorile na dejanske vzroke za neugoden gospodarski položaj. Druga skupina vprašanj, ki je v neposredni zvezi z vprašanjem nelikvidnosti, je po mnenju Marjana Rožiča še posebno pomembna za sindikat. O problemih nelikvidnosti namreč še vse preveč razpravljamo kot o ozko operativnem, finančno eko- _ nomskem problemu, ki zadeva, le strokovne službe in posameznike, ki se ukvarjajo s poslovno politiko v delovni organizaciji, premalo pa ta problem povezujemo s položajem delavca, ki ima neposredni vpliv na nadaljnji razvoj samoupravljanja. Prav zdaj, ko snujemo petletni gospodarski razvoj, je zelo pomembno odločanje delai'cev ob delitvi dohodka in o prihodnji poslovni usmeritvi kolektivov. Ob nelikvidnosti v gospodarstvu se je nabral zajeten spisek družbeno ekonomskih vprašanj. Med njimi je Marjan Rožič poudaril naslednje: po nekaterih podatkih je v Jugoslaviji približno 300 podjetij s preko 400 tisoč zaposlenimi delavci, ki sicer aktivno poslujejo, ne morejo pa redno izplačevati osebnih dohodkov. Ta podjetja, ki so usmerjala svoje gospodarjenje na osnovah reforme, nimajo sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, ker jim njihovi poslovni partnerji ne plačajo blaga. To delavci težko razumejo, ker pa ŠIBILA, LIDIJA IN DVA LUDVIKA • Razgovor v Idriji hkrati nekateri kolektivi, ki poslujejo z izgubo, laže pridejo do denarja za izplačilo 80% osebnih dohodkov. Problem nelikvidnosti je torej zajel širše razsežnosti — podjetjem z dobrim gospodarjenjem se pridružujejo tudi tista, ki slabo gospodarijo in so še posebno glasna, ko izsiljujejo sebi v prid gospodarske ukrepe. Čeprav so od uvedbe reforme potekla že štiri leta, je nadaljeval tovariš Rožič, šele sedaj prav spoznavamo, kako je bitka za reformo dolgotrajen proces. Zato zdaj vsakodnevno tehtamo vse ekonomske ukrepe, če so v skladu z reformo ali ne. Pri takšni praksi bi morali vztrajati. Porajajo se namreč nekatere težnje, da bi na reformo pozabili. Nekateri celo menijo, da je bila to serija ukrepov, o katerih ni potrebno govoriti kar naprej. Takšne in podobne namere so v prid predreformni praksi. O reformi pa se porajajo različne razlage. Nekdo, ki želi rešiti svoj ekonomski problem na izjemen način, trdi, da je njegova zahteva skladna z reformo, drugi, ki se poteguje za kredit ali drugo olajšavo, se spet sklicuje na reformo in zagotovila, da bo poslej gospodarstvu ostalo več denarja, ne glede na to, če ga je zaslužil. Slednjič je potrebno omeniti nekatere probleme, ki so neposredno povezani z delovno organizacijo in z odnosi v delovni organizaciji. Nekatera podjetja (Nadaljevanje na 7. strani) ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKIH ŽELEZARN BO ENO NAJMOČNEJŠIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ko je govoril o intenzivnem delu Koordinacijskega odbora za združevanje slovenskih železarn, je Gregor Klančnik dejal, da je to delo sedaj zaključeno: zadnji akt tega odbora je bila vloga za dodelitev dolgoročnega kredita vsem trem slovenskim železarnam v cilju uresničitve njihovega usklajenega razvojnega programa. Sedaj smo v zadnji fazi priprav za referendum, na katerem se bodo slovenski ..železarji 15. septembra odločali o podpisu pogodbe o ustanovitvi Združenega podjetja slovenskih železarn. Osnutek te pogodbe je že izdelan, kar velja tudi za predlog statuta združenega podjetja. Vsi slovenski železarji so dobili v roke tudi bro- šuro, v kateri se slovenske železarne »predstavljajo« — in tako torej vedo, kaj lahko pričakujejo od združitve v skupno podjetje. Zaradi precej različnega položaja treh slovenskih železarn referendum ne bo odločal o enotnem podjetju, temveč o združenem podjetju, v katerem bo vsaka od treh železarn še naprej samostojno oblikovala in delila svoj dohodek, kakor tudi samostojno odgovarjala za svoje stare in nove obveznosti. Trenutno slovenske železarne zaposlujejo 11.900 delavcev — Jesenice 6300, Ravne 3400, Štore pa 2200 delavcev. Od treh slovenskih železarn so samo Jesenice tipično podjetje črne metalurgije, medtem ko bi Ravne in Štore lahko označili kot strojna kombinata. Letošnja realizacija vseh treh železarn bo predvidoma dosegla milijardo 280 milijonov dinarjev (novih (sU/UlrvA- TERMINOLOGIJA — Naj napišem v dopisu, da smo nelikvidni ali da prosto — nimamo prebite pare?... pre- \ \ I I I I I I I I I seveda), skupna amortizacija treh železarn pa dosega letno vrednost 90,6 milijona dinarjev. Ta amortizacija — čeprav znat-(Nadaljevanje na 6. strani) O a a* j o h C/3 > X O h < H £ H S O u w k J o H KOMENTATORJEV STOLPEC • ne- likvid- nost Kakor doslej že večkrat, tako zdaj spet ob belem dnevu, z lučjo v roki, iščemo vzroke vsesplošne gospodarske (ne družbene!) nelikvidnosti in si belimo glavo, kako jih odpraviti. Kot na bi ne vedeli zanje, vsaj za osnovnega: nedosledno, polovičarsko uresničevanje reforme, če ne že kar slovo od nje, popuščanje pred pritiski konkurenčno nesposobnih delov gospodarstva. Poglejmo nekaj dejstev, ki dokazujejo to trditev! V letih 1965 in 1966 smb upoštevali reformne težnje o prerazdelitvi dohodka v prid gospodarskih organizacij. Kakor je znano, je bila to ena izmed poglavitnih zahtev, s katero smo šli v to veliko akcijo. Jemanje gospodarstvu se je od leta 1964 do 1966 znižalo od 48,3 odstotka na 39,4 odstotka neto produkta, medtem ko se je hkrati delež gospodarstva v neto produktu povečal od 51,7 na 60,6 odsotka. > Toda zaradi raznih okoli- S ščin je delitev kmalu ubrala § novo smer. ^ »Izvengospodarski faktorji« E* so se spravili nad povečana § sredstva delovnih organizacij. S Tako je v obdobju med letom ^ 1966 in letom 1968 stalno naraščalo jemanje sredstev de-® lovnih organizacij in je leta o 1968 doseglo 43,5 odstotka neto fc produkta. To pomeni, da so se o samo v dveh letih povečali ^ davki za 4,1 odstotka, to je pa moralo vplivati na reproduk-w čijsko zmožnost delovnih orga-K nizacij. Povečani skladi so za-O čeli polagoma usihati, ker so 5 si številni kolektivi začeli iz ^ njih »izposojati«, da bi obdr-a žali raven osebnih dohodkov. O (Nadaljevanje na 7. strani) * • oadTOxs AaraoxvxK3rco>t 9 ZAPOSLOVANJE PROSVETNIH DELAVCEV ZA DOLOČEN ČAS — 10 ALI 12 M ES ECEV r Odgovor na to dilemo bodo marala dati sodišča Stran 8 5^ TOPLICE ZA VSAK ŽEP O Od Dolenjskih do Čateških Toplic Stran 10 Stran 6 7 dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC r -■«- I t JHn š O ! ti-i j MILOŠ POPOVIČ predsednik osnovne organizacije sindikata v Tovarni elektromateriala »ELMA«, Črnuče: # BI nam zaupali vaše mišljenje o našem listu? Rekel bi, da je DE tudi takšna, kakršno dobivamo v roke zdaj, sprejemljiva za slehernega posameznika, ki ga zanimajo dogajanja v naši družbi ter še posebej v sindikatih. Vendar pa bi po mojem mišljenju bili potrebni nekateri vsebinski in drugi premiki, da bi DE lahko razširila svoj krog bralcev. Delavska enotnost namreč zame predstavlja časopis, ki naj bi pisal predvsem o problemih delovnega človeka in po tej poti krepil solidarnost med kolektivi; jih zbliževal. Tega našega delovnega človeka — proizvajalca seveda zanimajo tudi dogajanja v sindikatih in kako si le-ti prizadevajo za uresničitev njihovih želja in načrtov. Če danes pogledam časopis, potem vidim, da so mnenja in stališča sindikatov raztresena po vsem. listu in da jih je treba marsikdaj šele izluščiti iz dokaj dolgoveznih in tudi nezanimivih člankov. Ali ne bi bilo bolje, če bi o sejah, sklepih in dogovorih v sindikatih poročali bolj na kratko, toda jedrnato in na stalnem mestu? Zdi se mi, da prav na račun omenjenih dolgoveznih člankov verjetno zmanjkuje prostora za konkretno napisane prispevke iz dela in življenja kolektivov. Veste, je že tako, da ljudi zanima, kaj in kako delajo drugi in do kakšnih izkušenj so prišli. Končno bi omenil, da bi naša javnost na sploh morala biti bolje informirana o delu sindikatov. Dejstvo je, da sindikati marsikdaj odpro razne probleme, predlagajo rešitve in podobno, kasneje pa se razprava in sklepanje preneseta v samoupravne ali v predstavniške organe. Le-ti zadevo običajno prikažejo kot »svojo«, čeprav so največji del posla pred njimi zaključili že sindikati. No, če že je takšno stanje, potem bi tudi DE morala več prispevati k temu, da javnosti bolj prikaže takšne primere učinkovitega delovanja sindikatov. JAKOB KONIC predsednik sindikalne podružnice OTK v Železarni na Ravnah na Koroškem: 9 Kakšno je vaše mnenje o Delavski enotnosti? Moje osnovno mnenje je, da je DE dober časopis. Ničkoliko-krat prinašate kopico vesti iz drugih delovnih kolektivov, iz česar tudi mi dobimo kakšno koristno izkušnjo. Za vsakogar prinaša časopis nekaj — in to mi je povšeči. Se bolj bi bil zadovoljen, če bi se v številne probleme še bolj poglobili. Premalo ste tudi kritični, kar včasih bralca odbija od branja. Zelo zanimive so za nas novice iz naših bližnjih kolektivov — tako tudi delavci raje posegajo po časopisu. Sploh sem mnenja, da bi morali sindikati poskrbeti, da bi časopis še bolj razširili. Tudi več športnih novic bi po mojem lahko našlo prostor v časopisu. Vaši novinarji bi večkrat morali pogledati še v oddaljenejše kraje, kajti dogaja se, da prinašate tudi le novice iz Ljubljane in kolektivov iz njene okolice. Mnogi naši kolektivi v obrobnih delih Slovenije imajo prav tako težave, pa o njih nihče ne ve skorajda ničesar. Iz Pomurja npr. skorajda ni nobenih novic, znano pa je, da imajo tam še posebno veliko problemov. Koncept časopisa je v redu in ga ni treba spreminjati. Bolj prav bi bilo, da bi odpravili omenjene pomanjkljivosti ter nadaljevali začrtano pot. MILAN BALOH . \ tajnik ObSŠ Radovljica: | Kako ocenjujete Delavsko enotnost in kaj sodite o njeni nadaljnji vsebinski usmeritvi? Menim, da je DE kvaliteten časopis in zato obžalujem, da lima več bralcev in večje naklade. Ob tem se seveda poraja vprašanje, ali koncept Delavske enotnosti zasnovati za širši krog sindikalnega članstva ali le za sindikalni aktiv. Po mojem mne-iju bi morali vsebino časopisa prilagoditi čim širšemu krogu bralcev in s tem rešiti tudi vprašanje naklade. To je tobilo bolj pomembno, ker bi morali poleg boljše vsebine zagotoviti tudi naterialni položaj sindikalnega glasila. Včasih namreč nekateri Kitajo časopisu slabšo kvaliteto in pomanjkanje strokovnih prispevkov. Ob majhni nakladi in velikih stroških pa si časopis rajbrž težko privošči sodelovanje, strokovnjakov. To so kon-cretna in osnovna vprašanja, ki jih morata slej ko prej rešiti sindikalno vodstvo in uredništvo. Nesprejemljive pa so teže, da bi časopis s takšno tradicijo in lalogo, ki jo opravlja, vezali na druge časopisne hiše. S tem corakom bi Delavska enotnost izgubila na pomenu, saj ne bi tila več sindikalno glasilo, ampak le privesek drugih, časopisov. RAZGOVOR Z ZDENKOM VAUPOTOM, PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA DRAVOGRAD:______ -_________________ POSEBNA POZORNOST GOSPODARJENJU Nedavni obisk pri Zdenku Vaupotu je bil namenjen razgovoru zlasti še o vprašanjih oziroma nalogah, ki se jih bo lotil dravograjski občinski sindikalni svet po dopustih ■fflllllllillllllllllilllM .... V današnji številki zaključujemo akcijo, ki smo jo začeli letos januarja na temo: kaj sodite o Delavski enotnosti, vas kot sindikalno glasilo zadovoljuje, česa v njej pogrešate, kaj kot sindikalni delavec predlagate, da bi še uvrstili na njene strani, kako si zamišljate informiranje v sindikatih itd., itd. V več kot pol leta trajajoči akciji, v kateri je sodeloval širok krog ljudi, smo dobili dragocene podatke in tudi sugestije, ki nam bodo služile pri nadaljnjem delu. Uredništvo bo vse odgovore skrbno obdelalo. Analizo bomo objavili v Delavski enotnosti sredi prihodnjega meseca. Ob tej priložnosti se uredništvo lepo zahvaljuje vsem, ki so v naši akciji sodelovali. lllllllllllllllllllllllllllllll Dravograjski občinski sindikalni svet bo v jesenskem in zimskem razdobju temeljito obravnaval, kot je poudaril Zdenko Vaupot, predvsem nekatera pereča vprašanja s področja gospodarstva, tako nelikvidnost, odpiranje novih delovnih mest in notranjo zakonodajo delovnih organizacij. S tem pa ni rečeno, da bodo »pozabili« na druge naloge. Čeprav so letošnji dosežki dravograjskega gospodarstva kolikor toliko zadovoljivi, saj se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala realizacija za dobrih 20%, Pa je posebej še zaskrbljujoče stalno naraščanje terjatev do kupcev. Ob. koncu junija so kupci dravograjskim delovnim organizacijam dolgovali nad 15 milijonov N-din; višina terjatev dosega tretjino ustvarjene realizacije v prvih šestih mesecih letos oz. je večja od doseženega dohodka dravograjskih delovnih kolektivov v prvem polletju. Dravograjske delovne organizacije pa so dobaviteljem dolgovale na začetku julija 12,6 milijonov N-din. V primerjavi s prvim polletjem preteklega leta so se povečali dolgovi kupcev za nad 33 %, obveznosti do dobaviteljev pa za 35,6 %. Potrebna bodo zato v prihodnjih mesecih tudi znatna prizadevanja samih dravograjskih delovnih organizacij .za odpravo nelikvidnosti, saj samo ukrepi, ki naj bi jih sprejela Zvezna skupščina,, te problematike nedvomno ne bodo mogli povsem zadovoljivo rešiti. PREMAJHNA MATERIALNA OSNOVA ZA HITREJŠO EKSPANZIJO DRAVOGRAJSKEGA GOSPODARSTVA Zaskrbljujoče je, da v zadnjem času upada število zaposlenih v tistih delovnih organizacijah, ki imajo sedež v Dravogradu. Nova delovna mesta bi bilo treba pospešeno odpirati, poraja pa se vprašanje, ali je mogoče pričakovati v Dravogradu v doglednem času spričo skromne materialne osnove ekspanzijo gospodarstva, oziroma je sploh težko načrtovati razvoj novih dejavnosti. Veliko si obetajo v Dravogradu od razvoja lesne industrije v Otiškem vrhu, kjer naj bi se razvil lesno predelovalni kombinat. Prvo tovarno, in sicer za proizvodnjo ivernih plošč, bodo začeli graditi že prihodnje leto, v njej pa bo našlo zaposlitev več deset prebivalcev te koroške občine. Vprašanje pa je, kdaj bo mogoče spet zagotoviti nova delovna mesta. Občinski sindikalni svet Dravograd med drugim tudi ugotavlja, da notranja zakonodaja v manjših delovnih organizacijah »šepa«. V delovnih organizacijah aktov sproti ne usklajujejo oziroma dopolnjujejo. Ugotavljati pa je mogoče zlasti še v tem letu premajhno angažiranost delovnih organizacij za uskladitev splošnih aktov s spremembami, ki jih terjajo sprejeti ustavni amandmaji ter dopolnjeni zakon o delovnih razmerjih. Da bi to akcijo pospešili, bodo pri občinskem sindikalnem svetu Dravograd ustanovili posebno delovno skupino strokovnjakov, ki bo nudila pomoč delovnim organizacijam pri usklajevanju splošnih aktov. VIDIJO NAJ VSI, KAKO GOSPODARIJO TUDI DRUGOD Po pripovedovanju predsednika Zdenka Vaupota si bo občinski sindikalni svet Dravograd še vnaprej prizadeval, da sindikalne organizacije seznanijo z rezultati gospodarjenja v dravograjskih delovnih polektivih. V delovnih organizacijah sicer po navadi razpravljajo o lastnih dosežkih, prav pa je, da so zaposleni hkrati seznanjeni tudi s tem, kako gospodarijo pri »sosedih«, to je v drugih delovnih organizacijah, kakšne uspehe dosegajo in kakšne probleme morajo premagovati. Večja aktivnost dravograjskega občinskega sindikalnega sveta in osnovnih organizacij sindikata bo potrebna v naslednjih mesecih tudi pri spremljanju razprav o predlaganih spremembah v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o predlaganih spremembah v sistemu zdravstvenega zavarovanja, pri čemer si bodo v tej koroški občini še zlasti prizadevali, da bi bile sprejete rešitve kar najbolj primerne. Občinski sindikalni svet Dravograd bo analiziral tudi sistem plačevanja nadomestil za dopuste, ker ugotavljajo dokajšnje razlike med posameznimi delovnimi organizacijami. Ob tem pa bodo tudi videli, kako v posameznih delovnih organizacijah skrbijo za oddih in rekreacijo zaposlenih. OSNOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE IMAJO PREMALO DENARJA V Dravogradu so se odločili, kot je povedal Zdenko Vaupot, da bodo namenili osnovnim organizacijam sindikata več denarja k‘ot drugod. Občinski sindikalni svet Dravograd zadrži polovico članarine zase. osnovne sindikalne organizacije pa raz-; polagajo z drugo polovico članarine (drugod le s 35 % vse članarine). Kljub tako ugodnemu delitvenemu razmerju pa imajo nekatere osnovne organizacije sindikata še vedno premalo denarja za izvedbo delovnih programov. V Dravogradu ugotavljajo. da delovne organizacije ne dajejo sindikalnim organizacijam nikakršnih sredstev iz skladov skupne porabe in je denar, ki jim ostane od pobrane članarine, edini vir dohodkov. Se pravi, da člani sindikata sami financirajo vse akcije. Ob tem se upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj vlada v dravograjskih delovnih organizacijah tak odnos do financiranja posameznih akcij osnovnih organizacij sindikata? POSEBNO POZORNOST IZDELAVI RAZVOJNIH PROGRAMOV Nobenega dvoma ni. da bo moral v prihodnjem razdobju tudi občinski sindikalni svet Dravograd postati eden od ak- Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • RAVNE NA KOROŠKEM Da bi se dogovorili za akcj' jo okrog usklajevanja spj08' nih aktov delovnih organi*^ cij, kot to zahtevajo uvelja^” Ijeni amandmaji k ustava® SFRJ in SRS, so se na pob«' do občinskega sindikalnega sveta in občinske konference j ZKS Ravne na Koroškem sf” • šli minuli teden predstavni® delovnih organizacij, občinsK skupščine in občinskih vodst® družbeno političnih organiz*" cij. Razgovora so se udelc®>> tudi predstavniki občinskii' sindikalnih svetov drugih aO* roških občin. Po obširni razpravi, v k** teri je sodeloval tudi Pet®1 Toš, strokovni sodelavec publiškega sveta Zveze sin®' katov Slovenije, so izoblikovali več stališč do posamezni . illlllUIIIII!!llll!!lllll!!lll!IIIU!lliI!!lllllliliW IlillilllllllllllillillOllllH i »i cx v ctvA Z V Vv v ovoaAo«/ w — — tivnih spodbujevalcev nadalj- J konkretnih vprašanj ter se niooa ra^vnis ar>snnHarst.va. ! frnvnrili za usklajeno in P®: njega razvoja gospodarstva. Struktura dravograjskega gospodarstva ni najbolj ugodna, sicer pa obstoječa industrija oz. gospodarstvo ustvarja premalo denarja zato, da bi lahko razvijali nove dejavnosti ali pa vsaj zagotovili potrebno preusmeritev proizvodnje v nekaterih delovnih organizacijah. Osnovo za nadaljnji razvoj predstavljajo nedvomno razvojni programi. V delovnih organizacijah, kjer vodstveni kader, predvsem pa tudi samoupravni organi, z obstoječim stanjem niso zadovoljni, že imajo izdelane predloge razvojnih programov ali pa pripravljajo izdelavo _ razvojnih načrtov. Seveda pa je j tudi v Dravogradu še precej de- • lovnih organizacij, kjer na izde- j lavo razvojnih programov, hote ali nehote, »pozabljajo«. Nedvomno bo moral dravograjski občinski sindikalni svet kar najbolj široko zastaviti akcijo, katere namen naj bi bil, da dobijo vse delovne organizacije razvojne programe! (vš) govorili za usklajeno in , pešeno akcijo v tej zvezi ® konca leta. (vš) • SLOVENSKE KONJICE Na seji predsedstva občM' -skega sindikalnega sveta Slov. Konjicah so sklenili, °, bodo takoj po končani glav® dopustniški sezoni pripravi® več posvetovanj s predstav®' ki delovnih in političnih or ganizacij o nalogah pri spr®" minjanju ter dopolnjevan) samoupravnih aktov. MeniF da bodo pri tej akciji sindik®' ne organizacije morale tvor0 sodelovati z organi upravlj®' nja in pri iskanju najustre*' nejših rešitev v oblikah san®' upravljanja. Razen tega pa ® delavska univerza sestav«9 posebno skupino strokovni9' kov iz raznih področij, ki i®! do v tej odgovorni in zahtev® akciji pomagali manjšim <*e' lovnim organizacijam. V. L* TRADICIJA-KVALITETA Kemična tovarna Podnart Poslužujte se naših galvanskih izdelkov ^ Zahtevajte prospekte in ponudbe TRADICIJA-KVALITETA c*>" 7 dni v sindikatih pill!illlllll!!ll!l!ll!l!l!llllll!l!!!!llll!ll!!Ulllll!lllllll!llllllllllll!llllll!l!lllllll!lllll!llllll|ll| RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE MARIBORSKEGA GRADBENEGA PODJETJA STAVBAR Prijetno srečanje I Občutki včasih varajo 1 »Kaj, če bi se enkrat po \ dolgih letih srečali z naši-j mi tovariši, ki delajo na lesno-industrijskem obratu \ in predelujejo surovino, to \ je les iz naših revirjev,« je \ bilo rečeno na eni izmed \ zadnjih sej izvršnega od-I bora sindikalne organizacije gozdnega obrata. »Les je | pri nas surovina, ki jo go-I jimo in posekamo ter nato \ prodamo za nadaljnjo ob-i delava v končne izdelke, \ zato bi bilo prav, če se s j tistimi, ki to delo opravljajo, seznanimo nekoliko pobliže,« so gozdarji še dodali svojemu predlogu. I Predsednika in še nekatere j člane izvršnega odbora so zadolžili, da pripravijo vse \ potrebno za srečanje, ki \ naj bo po možnosti nekje v \ gozdnih revirjih. »Sprejeta obveznost nam j je dala zelo konkretno nalogo,* je povedal predsednik sindikata konjiškega gozdnega obrata Jurij Operčkal in nadaljeval: »Najprej smo morali izbra-\ ti primeren prostor, kjer bi \ se sestali, zatem je bilo i treba najti ustrezen datum., i končno pa še pripraviti ; krajši program, da ne bi ! bila videti stvar čisto jor-\ malna, brez vsebine. Glede prostora smo se I kmolu zedinili, in sicer sre-\ di Konjiške gore v revirju, i ki mu pravimo »Pri Stepi-\ hu«. Tamkaj stoji manjša i gozdarska hišica, ki lahko \ pride kaj prav v primeru slabega vremena. Za srečanje smo izbrali prosto sobotno popoldne 26. julij. Zaradi vsebinskega dela programa pa smo se dogovo-l rili, da bo osrednja točka i strelsko tekmovanje članov ekip obeh sindikalnih orga-H nizacij. Za najboljše strel-J ce smo poskrbeli tudi pri-1 merne nagrade, ki sta jih j§ prispevala lesno-industrij-H sko podjetje »LIP* in pa J naša sindikalna organizaci-J ja,« je povedal Jurij Oper-| čkal. No, ker je zdaj srečanje že za nami, lahko tudi povemo, kako je uspelo. Treba je reči, da je šlo vse po programu od streljanja preko lepega in toplega vremena, do prijetne zabave v pozne večerne ure. Da bodo pri strelcih zmagali člani ekipe iz lesno-indu-strijskega obrata, je bilo pričakovati, saj že dalj časa spadajo med najboljše na območju konjiške občine. Da pa tudi gozdarji niso kar tako, je pokazal logar in nekdanji borec NOB Ivan Jurač, ki je v neuradnem delu dosegel celo 40 krogov, kar je za en krog več kot najboljši strelec iz LIP. Da je bit nekdaj dober strelec in precizen merilec, je dokazal direktor LIP Miomir Delovič, ki je brez večjih težav zadel sredino, to je točko, na kateri Piše 10. Srečanje je bilo prijetno in pobuda konjiških gozdarjev je dobro uspela. V. L. I illlllilll Na razširjeni seji izvršnega odbora sindikalne organizacije mariborskega gradbenega podjetja Stavbar, ki ji je prisostvoval tudi Lojze Capuder, predsednik republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije, so člani obravnavali osnutke treh samoupravnih dogovorov, katerih avtor je prav republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, Gre za že znane dogovore o vrednotenju dela in delitvi dohodka v gradbeništvu, za dogovor o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, pro-vizorijev in delavskih naselij za gradbene delavce ter za dogovor o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev. BISTVO DOGOVOROV Vsebino vseh treh samoupravnih dogovorov je na kratko orisal Lojze Capuder, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. »Osnovni namen samoupravnega dogovora o vrednotenju dela in delitvi dohodka v gradbeništvu je, izenačiti pogoje dela in gospodarjenja v vseh šestdesetih gradbenih podjetjih, kolikor jih je zdaj v Sloveniji. Predvsem hočemo s tem dogovorom zaščititi vse gradbene de- lavce pred tem, da ne bi gradbena podjetja konkurirala na trgu s tako nizkimi cenami za svoje storitve, ki bi v končni fazi ogrozile standard teh delavcev. Ne smemo več dopustiti, da bi gradbeni delavci zaslužili komaj 38 do 40 starih tisočakov na mesec, kar še za solidno hrano ne zadostuje. Ljubljanski Tehnograd je šolski primer podjetja, ki je prevzemalo gradbena dela povsod po tako nizkih cenah, da ni pri tem trpel samo standard zaposlenih, marveč je takšna poslovna politika vodstva podjetja pripeljala to delovno organizacijo celo v likvidacijo. Tehnogradu bo prav gotovo sledilo še nekaj gradbenih podjetij, ki si hočejo na podoben način »služiti« kruh. Zaradi tega je pravzaprav nujno, da se gradbena podjetja dogovorijo med seboj o pravilnem vrednotenju njihovega dela in da sprejmejo takšne normative pri prevzemanju gradbenih del, ki bodo podjetju in zlasti gradbenim delavcem omogočili dostojen zaslužek ...« Glede drugega in tretjega samoupravnega dogovora pa je Lojze Capuder menil: »Po tolikih letih ne moremo več gledati, da gradbeni delavci stanujejo v gnilih barakah brez vsakršnih primernih sanitarij in podobno. Vem, da barak ne bomo mogli povsem opustiti, toda tudi v barakah se da urediti primerno Stanovanje s toplo vodo in vsem. kar sodi zraven. In še: tretji dogovor naj bi nas obvezoval, da končno naredimo LJUBLJANSKI MESTNI SINDIKALNI SVET O SPREMEMBAH V SAMOUPRAVNI ZAKONODAJI __________________________ ZDAJ V AKCIJO! V.vfeg' / nft: -m-'' Iz razgovora s tajnikom ljubljanskih sindikatov Milanom Gerželjem Ljubljanski Mestni sindikalni svet je od 18. do 22. avgusta organiziral 10 sestankov s predsedniki sindikalnih organizacij in posameznimi strokovnjaki številnih podjetij na območju Ljubljane, ki bodo sodelovali pri spremembah statutov in ostalih samoupravnih aktov, kot jih narekuje XV. ustavni amandma. »Omenjene sestanke smo organizirali z namenom,« je povedal Milan Gerželj, tajnik ljubljanskih sindikatov, »da seznanimo sindikalne organizacije o vseh spremembah samoupravne zakonodaje na osnovi ustavnega amandmaja in da se dogovorimo za vse akcije, ki bodo sledile v zvezi s tem v naslednjih mesecih. Naj mimogrede povem, da so udeležencem sestankov, ki smo jih organizirali, snov s tega področja zelo obširno razlagali strokovnjaki republiškega sindikalnega sveta Peter Toš, Janko Brunet in Franci Polak.« »Kaj ste pravzaprav ugotovili na teh sestankih?« »Predvsem smo na teh sestankih ugotovili, da je obveščenost sindikalnih aktivistov v podjetjih o bližnjih spremembah samoupravne zakonodaje, kljub pisanju v časopisju in kljub našim obvestilom, ki smo jih poslali sindikalnim organizacijam že pred dvema mesecema, zelo slaba. Zato so nekateri predsedniki in člani izvršnih odborov sindikalnih organizacij šele na teh sestankih zvedeli za pravo bistvo sprememb v samo- upravni zakonodaji v smislu XV. ustavnega amandmaja.« »Kako pa so sindikalni aktivisti, s katerimi ste se pogovarjali, ocenili prizadevanje Mestnega sindikalnega sveta, da pomaga izpeljati akcijo v zvezi s spremembami samoupravnih aktov?« »Zlasti predsedniki sindikalnih organizacij so bili veseli naših pobud, da smo na tak način začeli obravnavati vso problematiko okrog sprememb samo- -upravne zakonodaje. Predvsem so Vsi udeleženci sestankov izrazili željo, da bi jim Mestni sindikalni svet v naslednjih mesecih pomagal s številnimi koristnimi nasveti, s posredova- ' njem dobrih rešitev posameznih sprememb samoupravnih aktov tistih delovnih organizacij, ki so te spremembe že opravile. Predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij so po mojem pravilno ocenili tudi to, da v zadnjem času posamezni strokovnjaki, bodisi preko dnevnega ali tedenskega časopisja ali na sestankih zelo različno razlagajo posamezna določila XV. ustavnega amandmaja.« »Bi morda lahko razložili, kakšen program si je zastavil Mestni sindikalni svet glede obravnavanja omenjene problematike?« »V septembru in oktobru bomo organizirali še vrsto sestankov in krajših seminarjev s predsedniki in člani izvršnih odborov sindikalnih organizacij ter strokovnjaki, kjer se bomo pogovarjali o vseh podrobnostih predvidenih sprememb samp-upravnih aktov. Prav tako bomo skušali obravnavati vse dobre rešitve že spremenjenih samoupravnih aktov posameznih delovnih organizacij. Bazen tega se bodo v naslednjih dneh sešli na sejah vsi izvršni odbori naših osnovnih sindikalnih organizacij, na katerih naj bi se dogovorili za akcijske programe priprav za spremembo statutov in drugih samoupravnih aktov delovnih organizacij. Seveda smo sindikalnim organizacijam na: območju Ljubljane že zdaj dali nekaj koristnih napotkov za delo na tem področju. Svetovali smo jim, naj čimprej skličejo širše aktive samoupravnih organov in vseh družbeno političnih organizacij, na katerih bi naredili tako imenovani spisek nalog v zvezi s spreminjanjem samoupravnih aktov, prav tako naj bi sprejeli konkretne zadolžitve in seveda postavili roke, do kdaj morajo biti samoupravni akti spremenjeni oziroma popravljeni. S tem v zvezi smo sindikalnim organizacijam tudi svetovali, naj kar se da hitro izvolijo tudi posebne komisije, ki bi povezovale delo pri pripravah in spremembah samoupravnih aktov. Razen tega bi bilo zelo dobro, če bi predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, zlasti pa strokovnjaki v podjetjih, ki bodo sodelovali pri spremembah samoupravnih aktov, imeli še več osebnih stikov z našimi mestnimi odbori, katerih člani so jim pripravljeni pomagati.« M. Ž. Pravna posvetovalnica PE • VPRAŠANJE: Po sklepu DS našega podjetja, da se lahko ^šajo osebni dohodki v poprečju za 14 %, je komisija za delitev ^bnih dohodkov izdelala novo oceno delovnih mest, na osnovi ^tere je izdelan tudi novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. ^ tem imam za 8 % nižje osebne dohodke kot poprej. Novi pra-Vilnik je dne 25. 6. 1969 potrdil delavski svet. Dne 29. 7. 1969 mi »a osnovi tega novega pravilnika bila vročena odločba o osebnem a°hodku, zoper katero sem pravočasno vložil ugovor. Ob sprejetju n°* * * * vega pravilnika je delavski svet tudi sklenil, da se delavcem, ki i,najo po novem višje osebne dohodke, le-ti izplačujejo od 1. 1. 1969 drugim pa od 1. 6. 1969 dalje. Ker sem vložil ugovor zoper ^»čbo o novem osebnem dohodku, menim, da mi mora delovna 0r8anizacija izplačevati prejšnji osebni dohodek, dokler o ugovoru 116 bo rešeno. Prosim za pojasnilo, ali imam prav oz. kdaj mi lahko klovna, organizacija izplačuje novi, nižji osebni dohodek. S. B„ Mozirje . ® ODGOVOR: Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je delavski svet dne 25. 6. 1969 — pod pogojem, da je v skladu , -zakonitimi predpisi in sprejet po predpisanem postopku — ne 0r<5 bikakor veljati za nazaj. Po ustavnih določilih stopijo v ve-statut in drugi splošni akti, torej tudi pravilniki, v veljavo osmi dan po njihovi objavi. .Vaš pravilnik torej ne more za nikogar veljati niti od 1. 1. niti od 1. 6. 1969 dalje, temveč šele najprej osmega dne po dnevu objave. Nezakonit je torej zadevni sklep delavskega sveta o izplačevanju osebnih dohodkov po novem pravilniku z veljavnostjo za nazaj. Ce bi bil vaš pravilnik objavljen naslednji dan po sprejemu, torej 26. 6. 1969, bi lahko veljal najprej od 4. 7. 1969, razen če sam ne bi določil za začetek veljavnosti kasnejši dan (nikakor pa ne katerikoli prejšnji dan). Samo dejstvo, da ste zoper odločbo o osebnem dohodku vložili ugovor, vam ne daje nobene pravice do prejšnjega, višjega osebnega dohodka. Ugovor zoper takšno odločbo ne zadrži namreč njene izvršitve. Kolikor bi bila odločba usklajena z omenjenimi določbami o uveljavitvi pravilnika, vam pripada osebni dohodek po novem, od takrat, kot je to določeno v odločbi, ne glede na morebitni ugovor. Ce bi bilo vašemu ugovoru ugodeno, vam bi seveda pripadala ustrezna razlika tudi za nazaj. M. LIPUŽIC red tako glede izobraževanja, zlasti pa zaposlovanja gradbenih delavcev. Ne sme se več zgoditi, da bi v istem gradbenem podjetju ena delovna enota odpustila petdeset delavcev, druga delovna enota pa bi iskala prav toliko ali celo še več delavcev po Bosni itd.« Na koncu je Lojze Capuder še dodal, da ni nujno, da gradbena podjetja sprejmejo prav takšne dogovore, kot so zapisani v treh osnutkih, marveč naj le-ti služijo kot osnova za odkrito razpravo, zlasti pa za ugotavljanje trenutnih razmer v gradbenih podjetjih na vseh področjih, ki jih obravnavajo dogovori. SLABO PRIPRAVLJEN SESTANEK Kljub dobremu namenu, da bi člani izvršnega odbora sindikalne organizacije v mariborskem Stavbarju z vso tehtnostjo obravnavali osnutke omenjenih treh dogovorov, moramo ugotoviti, da je bil ta razširjeni sestanek zelo slabo pripravljen. To smo lahko sklepali po razpravi, ki jo glede na tematiko, obravnavano v vseh treh osnutkih, skorajda ni bilo. Dejstvo je namreč, da večina prisotnih do tega sestanka sploh ni bila seznanjena z vsebino vseh treh dogovorov. Kaj šele, da bi. denimo, strokovne službe podjetja pripravile vsaj nekaj izračunov in analiz, na osnovi katerih bi bilo šele mogoče temeljito razpravljati o tako zahtevni problematiki, kot jo- obravnavajo dogovori. Ne želimo nikomur iz izvršnega odbora sindikalne organizacije, najmanj pa njenemu predsedniku, očitati nedelavnosti. Želimo le opozoriti na to, da je treba takšne akte, v tem primer tri samoupravne dogovore, ki se tičejo, lahko rečemo, življenjskih zadev tako celega podjetja kot slehernega zaposlenega v podjetju, vzeti bolj resno. Kot je kasneje omenil v razgovoru Lojze Capuder, so mnoga druga slovenska gradbena podjetja z razpravami .okrog treh dogovorov mnogo dlje, nekatera pa že tako daleč, da so jih pripravljena podpisati. Bes pa je, preden je neko podjetje pripravljeno take sporazume podpisati, mora le-to še prej opraviti številne analize, izračune, izdelati poslovno usmeritev in še marsikaj. Na takšni osnovi je potem šele mogoče razpravljati in tudi ustrezno sklepati. V STAVBARJU NE BO TEŽKO Ne glede na izrečeno kritiko, moramo zapisati, da so prisotni na sestanku le skušali vsaj površno pogledati, kakšne so razmere v njihovem podjetju in jih primerjati z določili v vseh treh samoupravnih dogovorih'. Bili so si edini, da lahko že na osnovi občutkov povedo, da z uresničevanjem vseh treh dogovorov v Stavbarju ne bodo imeli posebnih težav. Zato so se zedinili, naj bi upravni odbor podjetja v najkrajšem možnem času imenoval posebno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov in družbeno političnih delavcev v podjetju, ki . bh opravila vse ustrezne izračune in analize glede vrednotenja dela in delitve dohodka. Dake analize o tem, v kakšnih razmerah živijo in delajo zaposleni v Stavbarju ter kako je organizirano zaposlovanje novih delavcev in izobraževanje. Na osnovi tega naj bi še enkrat organizirali razpravo in sprejeli podroben akcijski program z vsemi utemeljitvami, kako izpeljati vse tri samoupravne dogovore. M. ŽIVKOVIfl j Predstavniki šestih največjih beograjskih podjetij (Zmaj, 1MT, IMR, Ikarus, IPM in »21. maj*) so minuli teden poskušali v razgovoru s predstavniki beograjskega mestnega sindikalnega sveta in gospodarske zbornice najti odgovor, kako odpraviti vzroke za hudo nelikvidnost beograjskega gospodarstva. Beograjska podjetja namreč terjajo od kupcev in drugih dolžnikov skupaj 12 milijard novih dinarjev, sama pa dolgujejo 10 milijard dinarjev. Med njihovimi dolžniki so tudi razne ustanove jederacije, ki jim dolgujejo 200 milijonov novih dinarjev. Udeleženci razgovora so obsodili dejstvo, da vsa teža tega problema pada izključno na ramena delavcev. Zahtevali so, da se odnosi v primarni in sekundarni delitvi spremenijo v skladu z že sprejetimi načeli gospodarske reforme, da federacija po hitrem postopku uredi svoje obveznosti do gospoaeestva in da se prouči upravičenost sedanjega obsega investicijske potrošnje v izvengospodarskih dejavnostih, ter da se onemogoči trošenje sredstev, ki so se v proračunih in skladih družbeno-političnih skupnosti pojavila kot višek dohodka. Ta sredstva naj bi porabili za kreditiranje potreb gospodarskih organizacij oziroma za rekonstrukcijo in modernizacijo njihovih zmogljivosti ter za povečanje njihovih obratnih sredstev. »BENEFICIRANI MINIMUM« ZA STARE DELAVCE Tovarniški odbor sindikata podjetja »Djuro Djakovič* je samoupravnim organom, dega delovnega kolektiva predložil, da zagotovijo »bonificirani minimum* osebnih dohodkov tistim delavcem, ki v tem podjetju delajo nepretrgoma trideset let, ali pa tudi manj, če so bili nekaj časa v službi zveznih, republiških ali lokalnih forumov. Ideja o tem benificiranem minimumu osebnih dohodkov je vznikla iz dejstva, da storilnost starejših delavcev upada zaradi zrahljanega zdravja in drugih podobnih vzrokov, to pa se potem pozna tudi pri pokojnini. Stari delavci mimo tega po mnenju sindikata tudi zaslužijo, da se na njihovih pokojninah ne poznajo posledice raznih poslovnih »potresov*, do katerih rado prihaja v industriji železniških vozil. Tem starim delavcem, ki so bili vedno zvesti svojemu delovnemu kolektivu in ga niso zapuščali v nobenih težavah, naj bi po predlogu sindikata zagotovili garantirano plansko vrednost točk njihovih delovnih mest, kakor tudi priznanje enakega števila točk kot so jih imeli v minulem letu. To bi — kot menijo v tem podjetju — bilo v skladu z delavsko solidarnostjo, pozitivno pa bi prav gotovo vplivalo tudi na zmanjšanje fluktuaciiej ki je v »Djuru Djakoviču* zelo velika. M a k e d o ni ja VARLJIVI UPI ZA ZAPOSLITEV V Bitoli čaka na zaposlitev okoli šest tisoč delavcev, ki pa nimajo kaj prida realnih izgledov, da bodo to tudi dočakali. Pričakujejo sicer izboljšanje svojega položaja na podlagi posojila za zmanjšanje brezposelnosti, ki ga je razpisala SR Makedonija in od kreditov za ta namen, ki jih najemajo gospodarske organizacije, vendar pa ta sredstva prav gotovo še zdaleč ne bodo zadostna za odpravo brezposelnosti. Zaenkrat so zagotovljena le sredstva v višini 44 milijonov novih dinarjev, za zaposlitev vsaj dva tisoč delavcev pa bi potrebovali 60 milijonov dinarjev. V Bitoli upajo, da bodo z razpoložljivimi sredstvi lahko zagotovili delo vsaj tistim brezposelnim, ki razen svojih rok nimajo nobenega vira zaslužka. Iz naše družbe EMO VSAK KUPEC sobne'peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. Mogoče boste letos vi... EMOS sobna peč na olje 3ooo-4ooo koalah z AET prizigaicem Sil ■ I! KM0L9 1 mi. ■ i— illMi EMO 5 sobna peo na olje 5ooo kcal/h z AET prižigalcem EMOS sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalcem KAMIN EMOS sobna pee na premog 5ooo kcal/h M 1. nagrada ij| RENAULT 16TS H 2. -26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI „.EMO”-Žrebanje meseca decembra v Beogradu OII TO D I V TAM • HRASTNIK lirasthlški delovni kolektivi so tudi letos sprejeli večje . število novih vajencev za razne poklice. V steklarni so jih sprejeli 17, v ' splošnem trgovskem podjetju 10, v tovarni kemičnih izdelkov 6, v gradbenem podjetju 6, v komunalno obrtnem podjetju 6, razna druga podjetja pa so sprejela 5 vajencev. Skupaj so podjetja v hrast-niški občini letos sprejela okrog 50 novih vajencev. D. L. • POLZELA I?a; zadnji seji delavskega sveta tovarne nogavic Polzela so sprejeli sklep, da bodo za šolstvo odslej naprej prispevali namesto 0,85 % en odstotek. Ta odločitev je dobrodošla, .saj bodo na Polzeli začeli graditi spomladi leta 1970 ftovo šolo. N. K. • REČICA OB SAVINJI Začeli so z obiranjem hmelja, čeprav jih zelo moti slabo vreme. Sedaj je v tej prijazni vasici okrog 800 obiralcev iz Slovenije in Hr-vatske. Največ hmelja ima kmetijska zadruga iz Mozirja, in sicer na približno 62 ha. T. • RAVNE. NA KOROŠKEM Komunalni, sklad pri skupščini občine Ravne na koroškem bo letos porabil blizu 1,650.000 N-din za komunalno ureditev naselij Javornik—Na Sancah in Dobja vas, kjer gradijo družinske stanovanjske hiše. Uredili bodo omrežje vodovoda in kanalizacije. -v • MUTA OB DRAVI Pred dnevi je gradbeno podjetje iz Radelj ob Dravi končalo gradnjo 20-stanovanjskega bloka za tovarno poljedelskih orodij in livarno na Muti. V stavbo so se vselili že prvi sodelavci tovarne. Celotna gradnja je tovarno veljala Okrog 1,5 milijona novih dinarjev. I. P. • VELENJE Letos bo poslala sindikalna organizacija Rudnika lignita Velenje na 14-dnevno zdravljenje v Cate-ške Toplice blizu 50 članov delovnega kolektiva — rudarjev. Stroške zdravljenja bo plačala sindikalna organizacija velenjskih rudarjev. (vš) 0 SLOVENJ GRADEČ Stanovanjsko podjetje' Slovenj Gradec upravlja s 170 stanovanj-skimi hišami v Mislinjski dolini, v katerih je 812 Stanovanj ter 44 poslovnih prostorov. Več kot 40% :;vseh stanovanjskih hiš Je starih 1 več. kot 50 let, zaradi česar so potrebna večja popravila in je potreb za tekoče in investicijsko vzdrževanje precej več, kot pa je na '•voljo denarja. Letno bi . rabili za najnujnejša investicijska vzdrževalna dela vsaj 400.000 N-din, na voljo pa' je le okrog 250.000 N-din. (vš) • SLOVENJ GRADEC Mariborsko trgovsko podjetje »Povrtnina« je uredilo na koncu Meškove ulice v središču Mislinjske doline — v Slovenjem Gradcu — novo prodajalno sadja in zelenjave t • ČRNA NA KOROŠKEM Trgovsko podjetje Koloniale Iz Maribora je v naselju Rudarjevo odprlo novo samopostrežno trgovino, ki je najboljše založena prodajalna špecerijskega blaga v kraju. Nasploh velja poudariti, da se je omenjeno mariborsko podjetje Koloniale zadnja leta zelo razmahnilo na tem območju in odprlo precej novih prodajaln. X. P. • RADLJE OB DRAVI Delavska univerza bo jeseni, če bo za to dovolj zanimanja, organizirala šolo za kmetijce. Priložnostne tečaje, ki bodo vsebovali številne napotke za kmetovanje, bodo obiskovali kmetje s področja občine. I. P- i±i POČITNICE VELENJSKIH RUDARJEV ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT PRECEJ VEC DOPUSTNIKOV KOT LANI V velenjskem rudniku lignita so se že lani odločili, da bodo organizirali letovanje za člane kolektiva in za zaposlene v rudarskem šolskem centru Velenje v več krajih. Prenekateri, ki so več let zapored preživeli dopust v po- čitniškem domu v pustniški kraj. Fiesi, so si namreč želeli menjati do- S tem ko so se Fiesi pridružili še nekateri drugi kraji ob jadranski obali, se je zanimanje za organiziran dopust izven domačega kraja precej povečalo. Po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili na sindikalni podružnici velenjskih rudarjev, bo dopust preživelo v Fiesi, Umagu, Bašaniji, Biogradu na moru, v Kaštelih, na Pohorju in na Češkoslovaškem okrog 2.000 zaposlenih y Rudniku lignita Velenje oz. na Rudarskem' šolskem centru skupaj z družinskimi člani. Se pravi, da bo preživela dopust izven domačega kraja, v primerjavi z lanskim letom, kar tretjina več velenjskih rudar-Kje vse so lahko to leto letovali velenjski rudarji oz. za- posleni na Rudarskem šolskem centru Velenje z družinami? V Fiesi ima rudnik lignita Velenje lasten počitniški dom, v katerem lahko v eni izmeni sprejmejo okrog 180 dopustnikov. To leto so letovali velenjski rudar-, ji še .v Umagu in Bašaniji, kjlsr ‘ so imeli v okviru Počitniške skupnosti Alpe-Adria na voljo 13 vveekend hišic, v Biogradu na moru pa pri Počitniški skupnosti Žalec 4 vveekend hišice. Zraven tega so imeli med sezono v zakupu tudi več sob pri zasebnikih, in sicer v Kaštel Liik-šiču 16. v Kaštel Starem 5, na Pohorju pa eno. Velenjski rudarji pa so lahko letovali tudi na Češkoslovaškem, saj imajo že drugo leto zapored organizi- V VELENJU SO KONČALI PRVO LETOŠNJO VELIKO PROSTOVOLJNO DELOVNO AKCIJO:_______________________ DELOVNI KOLEKTIVI SO SE IZKAZALI _____________________________________ Hlinil—m lil im i im'mum wi>iiiiiiii»iiiMiimi'iiWiiiiMi'TTi JMaft«iBWHi Največ prostovoljcev je bilo iz Rudarskega šolskega centra, tovarne gospodinjske opreme Gorenje, Chrommetala, podjetja za izdelavo pohištva STIX in SGP Vegrad V Velenju so se letos odločili za akcijo povezovanja in združevanja krajev in občanov, predvsem mesta z okolico. Geslo akcije je simbolično, »MESTO—VASI«! Pred leti so namreč vsi prebivalci Šaleške doline pomagali urejati Velenje, zdaj pa Velenjčani vračajo to pomoč. Velenjčani so sredi junija spet zgrabili za krampe in lopate. Akcijo »MESTO-V ASU so začeli z urejanjem ceste do Šentilja. V poldrugem mesecu dni, prostovoljci so prišli na cesto v tem času 21-krat, so uredili dobrih 4 km dolg odsek ceste, na katerem je že položen tudi asfalt. Pri urejanju »este od Velenja do Šentilja je bilo opravljeno blizu 30.000 prostovoljnih delovnih ur, Vrednost opravljenega dela pa presega 400.000 N-din. Pri modernizaciji in urejanju ceste so se še posebej izkazali zaposleni iz Rudarskega šolskega centra, tovarne gospodinjske opreme, Chrommetala, podjetja za izdelavo pohištva STIX in SGP VEGRAD Velenje. Prebivalci Šaleške doline, posebej pa še člani delovnih kolektivov, so s to prvo letošnjo veliko prostovoljno delovno akcijo, in z zares množično udeležbo — na cesti je bilo blizu 9500 prostovoljcev, nedvoumno manifestirali pripravljenost občanov, da tudi sami pomagajo odpravljati pereče komunalne probleme ter enotnost vseh delovnih ljudi Šaleške doline v prizadevanjih za hitrejši napredek tega območja. Zaposleni iz velenjskih delovnih kolektivov bodo še v tem letu pomagali tudi pri reševanju nekaterih drugih komunalnih problemov. Šoštanjčani bodo urejali cesto proti Ravnam in Lokvici, Velenjčani pa bodo urejali cesto do Skal in naprej skozi Hrastovec na Graško goro. Velika udeležba na prvi letošnji veliki prostovoUni delovni akciji je nedvomno dokaz, da prostovoljno delo še ni preživelo. Pripravljenost ljudi, da tudi sami pomagajo pri reševanju perečih komunalnih problemov pa je nedvomno treba izkoristiti. Sicer pa v Velenju menijo, da ne gre prezreti niti velikega političnega in rekreacijskega pomena tovrstnih akcij. (vš) rano izmenjalno letovanje. Delavci iz ČSSR preživijo del dopusta v počitniškem domu velenjskih rudarjev v Fiesi, velenjski rudarji pa ali v Karlovih Varyh ali Marianskih Laz-. nyh, ali pa polovico dopusta v Pragi, polovico pa v enem od omenjenih letovišč. To leto je letovalo na Češkoslovaškem 60 Velenjčanov. Verjetno je bilo zanimanje za organiziran dopust izven domačega kraja tako veliko tudi zavoljo dosegljivih cen. V Fiesi in v večini drugih počitniških krajev, kjer so letovali velenjski rudarji (izjeme so bili le kraji Kaštel Lukšič, Kaštel Stari in Pohorje) je veljal penzion 28 dinarjev. Rudnik lignita Velenje pa je prispeval po 13 N-din regresa na dan. Dejansko je veljal enodnevni penzion za odrasle 15 N-din, za otroke pa le 10 din na dan. Zapisati pa je ob tem treba, da so tudi letos izplačali na Rudniku lignita Velenje in na Rudarskem šolskem centru Velenje nadomestilo za potovanje na oddih. Letovanje je bilo tako še cenejše, saj so zaposleni prejeli po 140 N-din na račun nadomestila, nezaposleni družinski člani oz. otroci nad 10 let starosti po 90 N-din, otroci do 10 let starosti pa 40 N-din. Zmogljivosti, kjer so letovali velenjski rudarji oz. zaposleni na Rudarskem šolskem centru, so bile od srede junija pa vse do začetka septembra polno zasedene. Slabše je z izkoriščenostjo zmogljivosti v pred in posezoni, pravzaprav z izkoriščenostjo Počitniškega doma velenjskih rudarjev v Fiesi. Odprejo ga vsako leto 1. maja, ko pridejo Za praznike ob morje prvi dopustniki, zapro pa ga 20. septembra. Penzion velja v pred in po sezoni le 12 dinarjev na dan, kar je sila ugodno, vendar ni. zanimanja za dopust niti med samci, niti med družinami, kj. nimajo otrok oz. še nimajo šoloobveznih otrok. Skoda, saj so tudi septembrski dnevi ob jadranski obali, ko pojenja trušč turistov, prijetni. DOPISNIKI POROČAJO • KAMNIK j Sprejet petletni program razvoja ! otroškega varstva Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti v Kamniku Je nedarij* tega sprejela petletni program razvoja otroškega varstva v kamn^ občini. Za uresničitev programa bodo potrebovali 2 milijona 640 us dinarjev. Temeljna Izobraževalna skupnost bo lahko zbrala sama več kot 2 milijona 300 tisoč, razliko pa naj bi pokrili s samoprispevkoio* G. L** • RADOVLJICA Gradnja stanovanjskih hišk V Radovljici raste novo naselje stanovanjskih hiš. Lokiacii° občinska skupščina. Zemljišče so odkupili občani po ugodni ceni* 22 N-» za kvadratni meter. Individualni graditelji so dobili tudi načrte hiš«« Eden med njimi pa je pred dnevi ob pogledu na novo stanovanjske sosesko dejal: »Se lepše in bolj pestro bi bilo naše naselje, če bi bu« hiše različne, če bi imeli na voljo vsaj tri različne načrte.. • JESENICE Letne igre metalurgov Slovenije 30. in 31. avgusta bodo na Jesenicah letne slovenske metalurške kjer se bodo med seboj v več športnih panogah pomerili delavci šport niki iz ravenske, jeseniške in štorske železarne. Tekmovali bodo v nogometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, plavanju, streljanju » malokalibrsko puško, šahu, atletiki in kegljanju. V vseh treh železarskin kolektivih se na srečanja že marljivo pripravljajo in na posebnih izblrnu* tekmovanjih izbirajo najboljše tekmovalce. Lani so bile letne igre žeis zarjev na Ravnah, kjer so Ravenčani tudi prvič zmagali. I. P» RIBNICA Med mladimi ni zanimanja V ribniškem podjetju Riko ugotavljajo, da med mladino, ki konč* osnovno šolo, ni zanimanja za kovinsko stroko. Letos so se v podjetju odločili, da bodo sprejeli v uk za kovinarske poklice preko 20 učencev* prijavilo pa se jih je komaj 13. 0 SLOVENSKA BISTRICA Letos v šolah petdnevni delovni teden Pred dnevi so se sestali v Slovenski Bistrici predstavniki šol Crešnevca In Laporja, občinske skupščine in temeljne izobraževaln* skupnosti, da bi proučili možnosti za prehod na 5-dnevni delovni. tede. tudi na šolah iz omenjenih krajev. Po dosedanjih izkušnjah šol, ® imajo že dalj časa sikajšan delovni teden, sodijo, da dobro vpliv* na učne uspehe učencev. V letošnjem letu so dobile vse šole v bistrišib občini soglasje za prehod na skrajšani delovni teden in računati je, d* ga bodo uvedli tudi na tistih šolah, ki ga doslej še nišo imele. 0 RADLJE OB DRAVI Šola za papirničarje Delavska univerza iz Radelj bo v sodelovanju s papirnico Iz VeV* pri Ljubljani v Podvelki pripravila papimičarsko šolo, kjer si bodo zaposleni v tamkajšnji tovarni »Lepenka« lahko pridobili kvalifikaciJf,• Letos bo šola Internega značaja, v prihodnjih letih pa jo bodo mora-razširili In bo možen prost vpis. Korak tovarne tn radeljske delavsK' univerze je vsekakor na mestu, saj je v tovarni precej delavcev br« kvalifikacije, izšolali pa bodo tudi precej novega kadra. I. P. H. V. USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET • USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET • USTAVNE SPREMEMBE BO»* MNENJA IN STALIŠČA VI* Družbeni vpliv ob reelekciji se ne izraža samo skozi »pariteto« Razvoj samoupravne demokracije je zlasti na področju kadrovske politike uvel javil, številne novosti. V praksi so zaživela številna načela, kot so: rotacija, reelekcija, omejitev ponovne izvolitve, odpoklic, razrešitev itd. Uveljavitev navedenih načel pomeni, da so vse voljene funkcije tako v delovnih organizacijah kot tudi v družbeno-političnih skupnostih podrejene kolektivnim in družbenim interesom po določenih spremembah oziroma oceni glede uspešnosti opravljanja določene funkcije. Načelo reelekcije direktorja, ki ga je uveljavila ustava v letu 1963 in ki je bilo podrobneje izpeljano v določilih Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja, predstavlja enega od elementov v procesu deetati-zacije nekdanje direktorjeve fuftkcije v samoupravno funkcijo. Mislim, da gre-za proces deetatizacije funkcije direktorja, ki je končan z uveljavitvijo amandmaja XV. Amandma XV. namreč ne dopušča več nobenega vmešavanja v kadrovske zadeve znotraj delovne organizacije. Na temelju amandmaja XV. so z zakonom o prenehanju določil zveznih zakonov, ki so v nasprotju z določili XV. amandmaja, prenehala veljati določila, ki so urejevala reelekcijski postopek za imenovanje direktorja delovne organizacije. . Amandma pa v organizacijo samoupravljanja vnaša več novosti, med katerimi -je tudi izločitev direktorja kot posebne ustavne kategorije. Namesto te kategorije uveljavlja amandma novo, toda mnogo širšo kategorijo »individualne organe, ki jim delovni ljudje uresničujoč samoupravljanje poverjajo določene izvršilne funkcije« (nadalje; individualni organi). .Ce govorimo torej o reelekciji (pri tem pa nimamo v mislih delovno-pravnež instituta: reelekcija vodilnih delavcev) ne mislimo le na reele* cijo direktorja delovne organizacije, temveč na reelekcijo vse individualnih organov v določeni delovni organizaciji. Veljavi* določila temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in dru gih organov upravljanja po uveljavitvi ustavnega amandma^ pa avtonomijo delovnih organizacij uokvirjajo le z določili, jT mora biti individualni organ delovne organizacije izvoljen predlog razpisne komisije; da po preteku razpisnega roka laft**. predlaga razpisna komisija delavskemu svetu največ tri kano date; da se v primeru, da delavski svet, ki ne sprejme nega predloga razpisne komisije, izvoli novo razpisno komisi itd. Niso prenehala veljati tudi nekatera okvirna določila gle° postopka za predčasno razrešitev individualnega organa. Ta* zakon obvezuje k oblikovanju komisije za presojo zahteve razrešitev direktorja, določa vsebino in način njenega dela.'1 ostale določbe glede poteka reelekcijskega postopka pa dol čajo delovne organizacije same v svojem statutu ali kakšne drugem splošnem aktu. _ _ . (,0 Med navedenimi določili, ki so prenehala veljati, je B . v preteklosti največ razpravljala o paritetni sestavi razpon komisije in o obveznosti javnega razpisa po preteku štiriletne^ roka. čeprav je ne le po določitvi ustave, temveč tudi P° ‘jL, ločilih temeljnega zakona kadrovska politika samoupravna Pr-vica delovne skupnosti, ni moč negirati potrebe po družben« vplivu na izbor kandidatov za individualne izvršilne Toda ne družbeni vpliv, ki ga naj zagotavlja neki avtomatih Iz naše družbe * bilo tu največ in najpogostnejši ^ tudi tej jih je sedaj so regiji. Materialni položaj slovenskih študentov pa je vendarle pod. stalnim nadzorstvom, čeprav so te relacije drugačne kot v drugih delih Jugoslavije (na nezadovoljstvo stanovalcev študentskega naselja v Ljubljani se je npr. reagiralo, je polno privatnih gostiln, ki jih prebivalci tega najnaprednejšega predela Jugoslavije v času tedenskih vikendov pridno obiskujejo. Tako na primer v Ljubljani življenje vsako soboto in nedeljo povsem zamre. Slovenci namreč zelo ljubijo naravo in v prostem času zelo radi obiskujejo morje ali gore. To jim še zlasti omogoča dva- Slovenija je naša najbolj razvita republika. Že z golim očesom je mogoče ugotoviti, da je stari, dobri »fičko«, nekdanji simbol jugoslovanskega standarda, postal manjšina v družini z nekaj nad 100.000 privatnih avtomobilov, kolikor jih je v Sloveniji. Zamenjan je ž novim in ivečjim-avtomobilom 'in tako set lahko človek tudi brez kompjutorja prepriča o tem, kar so tudLekonomisti že izračunali »Sloveni ja je že pre-koračila 'mejo 1000 dolarjev nacionalnega/dohodka na pre-bivalcaj|*ras:sdohodek je skoraj dvakrat večji, kot je jugoslovansko, poprečje. Slovenija ima takoj nedvomnem najvišji standard v Jugoslaviji. V Sloveniji ima vsak drugi prebivalec hranilno knjižico, a to premoženje je večje kot letni republiški proračun. Toda v Sloveniji so, kakor trdi statistika, izbruhnili prvi žtrajki v naši državi, doslej SLOVENIJA (v nekaterih očeh., po zaslugi nekaterih časopisov, v nekaterih krajih in regijah Jugoslavije) razen drugega, z gradnjo terena za minigolf). Slovenci so že po naravi marljivi in varčni ljudje. Ko je ondan Zastava raziskovala jugoslovansko tržišče, je nepričakovano odkrila, da Slovenci ne kupujejo več »fickov«, čez nekaj mesecev pa je prodaja fickov v tej regiji Jugoslavije spet narastki. Raziskovalci našega tržišča so dognali, da je spet narastla zato, ker je »fičko« že drugi avto v premožnejših slovenskih družinah. V okolici Ljubljane. Maribora in drugih slovenskih mest inštirideseturni delavnik, ki ga vpeljujejo. Slovenija sodi po številu samomorov na vrh svetovne lestvice, samomori pa so, kakor je znano, značilnost visoko civiliziranih narodov. Tudi uživanje alkohola se je v tem delu naše države že zelo razpaslo. Govori se tudi o uživanju mamil in naglem širjenju,prostitucije, zlasti na Koprskem, to je ob mejnih prehodih in v času mrtve Turistične sezone. Slovenci so znani kot trezni, mirni ljudje, ki jih zlepa kaj ne spravi s tira, toda ob prepovedi prevozov z nadpet-tonskimi kamioni so se zelo razgreli. Zelo zanimivo je, da so protestirali lastniki kamionov, ne pa na primer delavci kakšnega nerentabilnega podjetja, kar je sicer slučaj. Zato je razumljivo, da jim ni bilo mogoče ugoditi, kar bi se morda zgodilo v nasprotnem primeru. Tudi sicer je slišati največ protestov iz te regije zaradi socialistične prepovedi honorarnega ali privatnega dela, ne pa zaradi nizkih dohodkov v socialističnem sektorju, nepokritega investiranja, pomanjkanja ekspanzijskih kreditov itd., kar je značilno in zanimivo, zlasti na sedanji stopnji našega družbenega razvoja. Razen tega se v Sloveniji v zadnjem času množijo izvori strahu, da bi ta regija lahko preveč zaostala za razvojem razvitejših sosedov. Ta strah je povsem razumljiv, če vemo. da so Slovenci bili stoleten boj za narodni obstanek z razvitejšimi. na primer z Avstro-Ogrsko. Nemčijo, Italijo, ki jim niso prizanašali. In v tem boju so Slovenci obstali, kar je zanesljiv znak njihove žila-vosti, preudarnosti in pridnosti, kar vse se izpričuje, razen nekaterih izjem, tudi še danes. VINKO BLATNIK Na 10 cicero • RAVNE NA KOROŠKEM Železarna je za šolsko leto 1969-70 razpisala 85 štipendij za dijake srednjih šol in študente višjih in visokih šol ter fakultet. Višina štipendije se Riblje od 230 dinarjev do 400 dinarjev. Pred hedavnim so kandidati za štipendije opravili tudi poseben test sposobnosti ter se pogovarjali s Psihologom. /1. P. ® DRAVOGRAD V. prvem polletju so na gradbiščih gradbenega podjetja Dravograd zabeležili 17 delovnih nezgod in pri tem izgubili 185 delovnih dni. V podjetju se zelo trudijo, da bi število nesreč pri delu zmanjšali na minimum in so zato Pripravili tudi posebne varnostne hkrepe. Opozorili so tudi delavce, da morajo dosledno uporabljati v$a zaščitna sredstva, ki so jih doslej često zanemarjali. I. P. % SLOVENJ GRADEC Pri Gozdnem gospodarstvu v Slovenjem Gradcu bodo tudi v prihodnjih letih zgradili več gozdno kamionskih cest, ki omogočajo hitrejše spravilo lesa z goratih Predelov, prebivalcem teh ob-*hočij pa približajo dolinske prg-in omogočajo boljšo oskrbo. Naslednje leto "bodo tako na °bmočju koroških občin zgradili dad 50 kilometrov takih cest. I. P. OBISK V OBRATU MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE V LJUTOMERU POLETI IN POZIMI S KOLESOM Kolektiv mariborske Tekstilne tovarne v Ljutomeru spada res med »-ženske« tovarne, saj zaposluje od 360 delavcev 305 žena. Sicer pa slavijo 1. septembra 10-lctnico sorazmerno uspešnega dela, čeprav se srečujejo z neštetimi problemi, in čeprav so osebni dohodki y povprečju le 650 N-din. Največ preglavic povzroča, kot neštetim drugim kolektivom, tudi ljutomerski tkalnici, prodaja tkanin. Podatki iz prvega polletja kažejo, da bodo planirano proizvodnjo štirih milijonov tkanin presegli za 10 odstotkov, vendar bodo blago razmeroma zelo težko prodali. Kljub temu pa so sklenili, da bodo povišali prihodnji mesec osebne dohodke za 10 odstotkov. Tkalnica ima delovno silo pretežno iz okoliških vasi, in sicer so to- po večini dekleta in mlade matere. Prihodi na delo in pot domov so največji problem vseh mladih žena, saj se nekatere vozijo s kolesi in mopedi skozi vse leto do 18 kilo- metrov v eno smer. Podjetje svojega avtobusa ne more imeti, ker so delavke iz različnih vasi širšega področja in jih ni mogoče zbirati. Tudi stanovanj ni mogoče zgraditi toliko, da bi zadovoljili vsem potrebam. Zaradi tega, ker večina delavk živi na kmetijah, je resen problem tudi fluktuacija delovne sile. Pravijo namreč, da letno zapusti tovarno do 50 delavk, kar pomeni, da je potrebno zaposliti in priučevati tolikšno število novih. Tedaj je razumljivo, da proizvodnja trpi ter tako neugodno vpliva na možnost ustvarjanja dohodka. Opozorili so tudi na to, da imajo veliko število bolniških dni zaradi slabih cest, po katerih se delavke vozijo v Ljutomer. Ko smo obiskali kolektiv ljutomerske tkalnice, smo se pogovarjali z nekaterimi tkalkami. Tako se nam je najprej predstavila Katica PLOJ iz Hra-šenskega vrha. Dejala je, da je najtežja zanjo pot v Ljutomer. Vsak dan se v obe smeri prepelje 36 kilometrov, kar je zelo hudo pozimi. Do nedavna se, je vozila s kolesom, sedaj pa si je kupila moped. Vsekakor bi želela čimprej bližje Ljutomeru, ker bi tako laže uredila tudi varstvo dveh majhnih otrok. Prej, ko se je vozila s kolesom, je porabila za pot na delo- in domov i ure. Z osebnimi dohodki ni najbolj zadovoljna, v tovarni pa dela že osmo leto, in to pri štirih strojih. Tudi Marija ZEMLJIC se vozi na delo s kolesom, in sicer iz 4 kilometre oddaljenega Me-kotnjaka. Doma jo vsak dan pričakujejo 4 otroci, ki jih je morala dati v varstvo znancem, ker je najbližji vrtec prav v Ljutomeru. Njena želja je podobna Katičini, čimprej prište-diti denar in se preseliti v Ljutomer. Besede večine tkalk so enake, vozijo se s kolesi vsak dan na delo, puščajo pri znancih otroke, za katere ni ustreznega otroškega varstva v ljutomerski občini itd. Zaradi tega se jih tako malo odloča za dopust izven domačega krajci. Vsekakor je pri tem treba izreči pohvalo sindikalni podružnici, ki prireja krajše izlete, za katere je zmeraj dovolj zanimanja. —se D5TAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEG LET 0 USTAVNE SPREMEIVfBF. BOMO URESNIČEVALI VEC LET # USTAVNE SPREMEMBE (obvezna paritetna sestava teh komisij), temveč vpliv, ki ne bo J?ršil samoupravne avtonomije delovne skupnosti v njeni ka-orovski politiki, temveč le pomagal, da postane ta politika učinkovitejša. Tako že pred uveljavitvijo ustavnih sprememb beležimo j^hteve (zlasti slovenskih sindikatov), da naj postane reelekcija direktorja avtonomna pravica delovnega kolektiva, brez praviloma obveznega vpliva in udeležbe v postopku širše družbene skupnosti. To stališče je bilo utemeljeno tudi v tem, da obvez-ria Prisotnost družbeno-političnih skupnosti pri imenovanju di-JTktorja zmanjšuje možnost močneje vplivati v vseh tistih primerih, v katerih zaradi slabih in družbeno škodljivih gospodarjih (n drugih rezultatov, družbena intervencija ne bi smela ‘Ostati. . Samoupravni odnosi v nekaterih delovnih kolektivih še niso dovolj razviti, saj niso redki primeri, da neformalne skupine * jvojim birokratskim vplivom vztrajajo pri ohranitvi obsto-LCega stanja, pa naj bo to še tako problematično in v najetju tako z interesi delovnega kolektiva kot z interesi ožje j širše družbene skupnosti. Po uveljavitvi amandmaja je ka-Sršen koli »avtomatičen« vpliv v reelekcijskem postopku izostal. ? pa ni rečeno, da so družbeno-politične skupnosti in druž-eho-p0litične organizacije razbremenjene odgovornosti, da v Primeru napačnih kadrovskih rešitev pristojnega organa ali D°ra delovnih ljudi vplivajo na odločitve delovnih skupnosti 2moma njihovih organov. Toda ta vpliv ne bo več posledica vaRonite obveznosti sodelovati v postopku oblikovanja odločit-d6’ bo»imenovan za direktorja delovne organizacije. Menim, g §re za nekaj več. Kot individualni izvršilni organ v številnih plovnih organizacijah ne bo nastopal le direktor delovne orga-izacije, temveč tudi drugi odgovorni posamezniki. Družbeni Puv ne zagotavlja več neki avtomatizem, temveč ustrezno in gunaentirano pripravljena zahteva, da 'se skliče pristojni šan upravljanja ali zbor delovnih ljudi. Ukinitev načela pa-Vnr e' sestave razpisne komisije torej v prihodnje onemogoča ^?llv Posameznikov, ki so včasih v imenu družbe terjali rešitve, v 1So bile v njihovem lastnem interesu. Odslej se bo družbeni PTv lahko in velikokrat tudi moral pojavljati le skozi argu-ivf’ pojasnjevali delovnemu kolektivu tisto, kar mu namenoma zamolčano itd. Določila zakona še vedno terjajo obveznost javnega razpisa, ‘zteku časa, za katerega je bil posameznik izvoljen v funkcijo individualnega izvršilnega organa in istočasno sprejet oziroma razporejen na to odgovorno delovno mesto v delovni organizaciji. Mnenja sem, da je zahteva glede obveznega razpisa teh delovnih mest odveč, če upoštevamo učinkovitost tega instituta v preteklosti. Po preteklih določilih je bil reelekcijski postopek za vse enak, ne glede na njihovo minulo večjo ali manjšo delovno uspešnost. Delo posameznika (direktorja ali vodilnega delavca), za katerega je bilo treba izvesti reelekcijo, je bilo vrednoteno šele po objavi razpisa. To vrednotenje se je vršilo ponekod že v razpisni komisiji, drugod pa šele ob glasovanju na seji pristojnega organa. Menim, da bi pričakovana revizija zakonodaje s tega področja morala dopustiti možnost, da skladno z določili statuta delovne organizacije do razpisa ne pride, če je bilo preteklo delo odgovornega posameznika ocenjeno kot uspešno in če mu je bila na osnovi te ocene dana ponovna zaupnica kot individualnemu izvršilnemu organu. Reelekcijski postopek pa bi se naj nadaljeval le v tistih primerih in za tiste odgovorne posameznike v delovni organizaciji, katerih delo na osnovi objektivnih kriterijev trenutno in v perspektivi ni zadovoljivo, oziroma jim ni bila dana ponovna zaupnica s tajnim glasovanjem na seji delavskega sveta. Le v teh primerih naj bi nastopila obveznost javnega razpisa. Institut reelekcije vsebuje dva bistvena elementa: • element izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, ki se povezuje z oceno mipulega dela posameznika, ki je to delo do reelekcije opravljal in • element zaupnice, ki je z uveljavitvijo amandmaja še bolj poudarjena (prej so ustavna določila govorila o imenovanju direktorja kot individualnega organa upravljanja, sedaj pa o volitvah in volilnem postopku). Ker gre za združevanje teh dve elementov oziroma ciljev, ki jih težimo skozi postopek uveljaviti, govopmo o reelekciji. Toda reelekcija ni le polaganje računa ob izteku mandata. S tem hočem reči le to, da reelekcije ne moremo več pojmovati tako, da bomo odgovornemu posamezniku šele ob izteku časa, za katerega je bil izvoljen, izrekli ob ponovnem glasovanju o njegovi kandidaturi nezaupnico zaradi napak, ki jih je pri opravljanju svoje funkcije storil pred enim ali dvema letoma. Tako zamišljenega instituta gospodarski in družbeni razvoj več ne potrebuje. Zato menim, da bi reelekcija morala postati vsakodnevna spodbuda in pretnja večje odgovornosti in delovne uspešnosti. PETER ^OŠ DOPISNIKI POROČAJO • KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Praznik starih običajev Iz skromne zamisli članov turističnega društva v Križevcih pri Ljutomeru se je rodila velika prireditev — »Kmečki bal«. S pomočjo domače zadruge, delovnih organizacij v Prlekiji in v zadnjem času ob sodelo-vanju prebivalcev vseh okoliških vasi so tudi letos organizatorji kmec- kega bala poskrbeli za izvirno prireditev s prikazom starih šeg in že pozabljenih ljudskih običajev. Tako je tudi prejšnjo nedeljo navrelo v to veliko ravninsko vas več tisoč gostov, med katerimi ni manjkalo tudi Avstrijcev, veliko kolektivov pa je izkoristilo to priložnost za nedeljski izlet. Pobuda turističnega društva v Križevcih vsekakor zasluži pohvalo, saj sodi kmečki bal v tem kraju med redke prireditve zav oddih in rekreacijo, ki jo živelj na tem koncu Slovenije v poletnih mesecih zelo pogreša. ® PETISOVCI Končno trgovina Doslej v Petišovcih, kjer imajo tudi termalno kopališče »Terma«, niso imeli trgovine, kjer bi lahko človek kupil razne potrebščine. Ker prihaja v to veliko vas vsak dan več tujih gostov, je bila zahteva po sodobni trgovini več kot upravičena. Trgovsko podjetje Univerzal se je zato odločilo, da bodo zgradili na 220 kv. metrih površine sodobno samopostrežno trgovino. Stroški izgradnje bodo po dosedanjih izračunih znašali nad 400 tisoč dinarjev. M- F 9 LENDAVA Cesta v Lendavske gorice Idilične Lendavske gorice do nedavna sploh niso bile dostopne, ker na tem območju razen blatnega kolovoza niso zmogli boljše ceste. Tako je bilo to turistično zanimivo območje neposredno ob madžarski meji povsem odrezano od sveta. Tako bi ostalo tudi dalje, če v lendavski občini ne bi sprejeli krajevnega samoprispevka za obnovo cest kar za razdobje desetih let. Razen tega prebivalci tega narodnostno mešanega območja veliko prispevajo za urejanje cest in za regulacijo hudournih potokov ter reke Mure tudi s prostovoljnim delom. Pri urejanju blizu pet kilometrov dolge ceste čez Lendavske gorice pa so občanom priskočili na pomoč pripadniki obmejne enote JLA v Lendavi. V kratkem razdobju treh mesecev je okoli štirideset vojakov s sodobno mehanizacijo uredilo novo cesto, ki jo bodo te dni slovesno odprli. Vrednost del, ki so jih opravili pripadniki JLA, so na lendavski občini ocenili na več kot 500 tisoč dinarjev. B. B. . pohištvo in. oprema, za vaš dom ■'•-■Li 'Ar. m -• ■ lesziina. rr%a-k,oj po objavi sporočila s seje izvršnega biroja predsed- m stva ZKJ, na kateri so govorili o aktualnih vprašanjih m gospodarstva in izgradnje avtomobilskih cest v državi, je začelo vodstvo ZKS sistematično seznanjati medobčinska in občinska vodstva ZKS z nameni in vsebino omenjene seje. Na sejah vodstev organizacij ZK ocenjujejo odmeve slovenske javnosti na sporočilo s seje izvršnega biroja ter opredeljujejo neposredne naloge komunistov, ki jih narekuje sedanji gospodarski in politični položaj v Sloveniji. Sodeč ^po prvih informacijah s sestankov vodstev organizacij ZKS ocenjujejo, slovenski komunisti stališča izvršnega biroja kot resno zavzetost in napor za ustvarjanje razmer, v katerih bo mogoče le z demokratičnimi sredstvi urejevati sporna in nerešena vprašanja ter usklajevati medsebojne interese. Na vseh sestankih prevladuje mnenje, da je potrebno v Jugoslaviji kot večnacionalni samoupravni družbeni skupnosti razvijati metode strpnega, odkritega, enakopravnega in javnega dogovarjanja, medsebojnega razumevanja ter doslednega uresničevanja dogovorjenih obveznosti, iz naše družbene prakse pa je potrebno dosledno odpravljati nedemokratične in nejavne postopke, ki so jih ob znanem sklepu o gradnji cest uporabili tudi pristojni zvezni organi in ki so upravičeno naleteli na ogorčen odpor delovnih ljudi. V naših demokratičnih in samoupravnih odnosih so prav tako nesprejemljive metode pritiska in izsiljevanj, ker nujno porajajo polkično nestabilnost, vnašajo nezaupanje v medrepubliške in me\nacionalne odnose, rušijo avtoriteto ustavnih in demokra-tičrkh institucij ter ogrožajo temeljne demokratične osnove našega c\ružbeno političnega sistema. Take metode, ki so bile neredko uporabljene, v zč&ijem času tudi v Sloveniji, zahtevajo ostro Oh cesti se ni ras grelu ulica obsodbo in odpor komunistov, ker ne vodijo k demokratičnemu razreševanju problemov, ne upoštevajo realnih možnosti, kršijo družbeni dogovor o okvirih političnih postopkov, ki naj omogočijo izražanje različnih interesov, ter zmanjšujejo ugled Slovenije in možnosti za njen nadaljnji razvoj. Vendar pa je po oceni udeležencev sestankov nujno treba pri analizi in oceni preteklih dogodkov, ki mora biti osnova za načrtovanje sedanje idejno politične aktivnosti komunistov, razmejiti stališča samoupravnih in družbeno političnih organizmov, odgovorno in zavestno razpravo znotraj institucij našega samoupravnega sistema, od posameznih primerov stihijskih, nepremišljenih in neodgovornih sovražnih akcij, ki pa so jih komunisti sproti preprečevali. Dosedanje razprave v organizacijah Zveze komunistov Slovenije so pokazale, da se bodo morali slovenski komunisti v prihodnje s še večjo odgovornostjo, treznostjo in politično zrelostjo spoprijeti z nesprejemljivimi in preseženimi političnimi koncepti. Jasno bodo morali spregovoriti o vsem, kar ni v skladu z idejno politično usmeritvijo VI. kongresa ZKS, in odločno povedati, da politikantstvu, šovinističnim izpadom in separatizmu v naši družbi ni prostora. Jasna idejno politična opredelitev do vseh vprašanj doma bo omogočila slovenskim komunistom, da zahtevajo načelno reševanje vseh odprtih problemov širše jugoslovanske družbene skupnosti. Zadnji dogodki v Sloveniji so z vso ostrino opozorili na nujnost, da so v samoupravnih akcijah občani vsestransko, pravočasno in objektivno informirani o problemih, o njihovih razsežnostih, vzrokih in posledicah, kar edino lahko omogoča odgovorno odločanje in opredelitev. Zato so komunisti v razpravah poudarjali veliko odgovornost, ki jo za objektivno in popolno informiranje občanov imajo v naši družbi vsi samoupravni in družbeno politični organi, nosilci javnih funkcij in sredstva javnega obveščanja. Izvršni biro je po oceni vodstev organizacij ZKS v kritični luči odprl vrsto nerešenih vprašanj uresničevanja družbene in ekonomske reforme. Dosedanja razprava v političnih aktivih Slovenije in razprava na izvršnem biroju je pokazala, da imajo ta vprašanja globlje vzroke in so širšega družbenega pomena, kot je to razvidno iz samega sporočila s te seje. Zato v razpravah prevladuje ugotovitev, da je pri reševanju problemov nelikvidnosti in drugih problemov sedanjega gospodarskega razvoja, odnosov med republikami in federacijo ter vrsti drugih aktualnih političnih vprašanj doslednega boja za reformo in samoupravljanje nujna bolj enotna in usklajena akcija vseh činiteljev v republiki. V uresničevanje nalog, ki jih narekuje sedanji politični in gospodarski položaj, se morajo vključiti tudi skupščinski organi, organizacije SZDL, Zveze sindikatov, Zveze mladine, delovne in druge družbene organizacije. Se zlasti komunisti v republiškem vodstvu so dolžni, da se ob vsestranski pripravljenosti občanov dosledneje in bolj smelo lotijo reševanja vseh odprtih vprašanj v Sloveniji in Jugoslaviji, v skladu s sklepi IX. kongresa ZKJ, in da za svoje delovanje prevzamejo polno odgovornost pred Zvezo komunistov Slovenije. Vprašanja, o katerih so govorili na zadnji seji izvršnega biroja, zahtevajo zaradi svoje pomembnosti in načelne narave poglobljeno in kritično osvetlitev, zato bodo, sodeč po predlogih organizacij ZK, o njih razpravljali tudi na prihodnji seji CK ZKS, ki bo predvidoma v prvi polovici septembra. V. B. ■ mi n ml m n m..........■llllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MODNA HIŠA V LJUBLJANI IN MARIBORU JE ZA SKORAJŠNJO JESENSKO-ZIMSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA. OGLEDATE SI LAHKO NOVE VOLNENE TKANINE ZA DAMSKE PLAŠČE, KOSTIME, KAMGARNE V NOVIH DE-SENIH ZA MOŠKE OBLEKE, MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLAŠČEV, HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ZA JESEN IN ZIMO PRODAJA* SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK iiiiiiinimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimi POSVETOVANJE NA RAVNAH: Manifestacija sloge slovenskih železarjev (Nadaljevanje s 1. strani) na — pa ne zagotavlja razširjene reprodukcije, še posebej, ker imajo vse tri železarne razna ozka grla, za odstranitev katerih so potrebna znatna finančna, sredstva. Program investicij v vseh treh železarnah predvideva 135,4 milijona dinarjev naložb v nova osnovna sredstva ter 229 milijonov dinarjev za trajna obratna sredstva. Predvideno je, da bodo združene slovenske železarne po zaključku tega investicijskega programa leta 1975 ustvarile letno okoli 2 milijardi dinarjev celotnega dohodka. Ti podatki'kažejo, kakšen je sedanji položaj slovenskih železarn, dokazujejo pa tudi, da bo Združeno podjetje slovenskih železarn vsekakor eno najmočnejših podjetij na Slovenskem. Zato bo referendum o združitvi slovenskih železarn zares izrednega, lahko bi celo rekli usodnega pomena za prihodnost slovenskega železarstva, ki je danes v precej težavnem položaju, iz katerega bi mu v veliki meri pomagala prav združitev v skupno podjetje. Vzdušje za to združitev — je zaključil tov. Klančnik — je v vseh treh železarnah dobro, prepričan sem, da bodo železarji spoznali pred- nosti integracije in to na referendumu tudi dokazali. SKUPNI PROBLEMI SLOVENSKIH ŽELEZARN V naslednji točki dnevnega reda posvetovanja so direktorji železarn Tugomir Voga (Štore), mag. inž. Peter Kirne (Jesenice) in Gregor Klančnik (Ravne) informirali udeležence posvetovanja o trenutnem položaju svojih delovnih organizacij in o njihovih načrtih za prihodnost. Iz podatkov, ki so jih navedli, je razvidno tudi to, kaj teži vse tri železarne skupaj. To so v prvi vrsti investicije za zaokrožitev njihovega proizvodnega programa, ki so se iz raznih vzrokov zavlekle daleč preko predvidenih rokov in zato vsem delajo velike preglavice. Lastnih sredstev zn to nimajo dovolj, slovensko gospodarstvo pa ima prav tako na voljo le omejena sredstva; to pa pomeni, da morajo železarne svoje investicije čim bolje uskladiti. Specializacija, ki bo zagotovila večjo produktivnost in dohodek vseh treh železarn ter njihov integralno usklajen razvojni program, bo zato ena prvih nalog vodstva Združenega podjetja slovenskih železarn. Skupen problem sta tudi nelikvidnost in pomanjkanje obratnih sredstev. Vse tri železarne imajo precej več terjatev, kot pa dolgov — Ravne na primer — terjajo 110 milijonov dinarjev, dolgujejo pa le 45 milijonov. Tudi če bi železarnam bila v polni meri odobrena prošnja za trajna obratna sredstva, njihov položaj ne bo izboljšan, če istočasno ne bo odpravljena splošna nelikvidnost gospodarstva. Še nekaj: ni paritete cen med izdelki železarn, katerih cene so kontrolirane in cenami surovin, energije in repromateriala, ki jih rabijo za svojo proizvodnjo. Te cene je nujno treba uskladiti, drugače bodo železarne še naprej v neenakopravnem položaju glede gospodarjenja, njihovi delavci pa še naprej ne bodo imeli osebnih dohodkov, ki bi ustrezali vloženemu delu. INTEGRACIJA JE STVAR EKONOMIKE. NE PA STVAR POLITIČNEGA POSILJEVANJA Zakaj slovenski izvršni svet zelo pozitivno ocenjuje prizadevanja za integracijo slovenskih železarn, je njegov član inž. Ivan Zupan v razpravi na posvetovanju pojasnil takole; Slovenska industrija se na mednarodnem trgu bori s hudo konkurenco, v tem boju pa raz- DIREKTOR PODJETJA SLOVENIJALES CVETO ŠULGAJ GOVORI ZA BRALCE DE ŠIBILA, LIDIJA ' IN DVA LUDVIKA • Spoznanje: Težko je v konkurenci biti sam, posebno če si majhno podjetje. Če nimaš drugega kot zastarelo tehnologijo, nizko stopnjo produktivnosti, majhen obseg proizvodnje, visoke proizvodne stroške, če torej za velik denar malo ponujaš, vedi, da na trgu, kjer konkurenca ne prizanaša niti tistim, ki imajo boljše atribute kot ti, zate ni kruha. • Odločitev: Nov proizvodni program za vsako ceno. V času, ko smo začeli izvajati reformne ukrepe, so problemi starega, lahko bi rekli obrtniškega načina proizvodnje, dobili nove dimenzije. V podjetjih, katerih nadaljnji obstoj je bil postavljen pod vprašaj, je slej ali prej morala pasti odločitev: uvesti nov proizvodni program, ki bo že v prvi točki predvideval modernizacijo celotnega strojnega parka. Toda, če se odločaš za tak poseg, potrebuješ sredstva za investicije, le-teh pa za majhna, obrtna podjetja ni bilo niti v skladih podjetij niti pri kreditni banki. To, da banke rajši nalagajo tja, kjer je manjši rizik in se dinar hitreje obrača, torej v velika podjetja, so kaj kmalu spoznali tudi v tovarni pohištva 22. julij iz Spodnje Idrije. Tovarna pohištva iz Spodnje Idrije danes ni več samostojno podjetje. 2e od aprila 1967. leta posluje v okviru Slovenijalesa kot poslovna enota z vsemi pravicami pravne osebe. Takoj ob združitvi jim je matično podjetje priskrbelo iz tujine potrebne kredite, tako da uvajanje in izvajanje novega proizvodnega programa nista utrpela večjih zastojev. V istem času je projektivna skupina pri Slovenijalesu na osnovi poznavanja zahtev trga izdelala načrte za novo vrsto stilnega pohištva. Spilnici Šibila in Lidija sta našli kupce doma, oba Ludvika, XV. in XVI., pa sta postala sestavni del izvoznega programa. Brez ozira na to, da je nov proizvodni program naletel na ugoden odmev tako doma, kot na tujem, da so izboljšali stroje in kvaliteto izdelkov, da trenutno vlada konjunktura, da povpraševanje presega ponudbo, so v Spodnji Idriji spoznali še drugo plat medalje, tisto plat namreč, ki ne vpliva neugodno le nanje, temveč na celotno jugoslovansko industrijo: naš proizvajalec lesnih izdelkov je na mednarodnem tržišču še vedno v podrejenem položaju. Zakaj? 0 Zato, ker so naši izdelki v primerjavi z onimi, ki jih na trgu ponuja zahodna industrija, dražji in slabše kvalitete. 0 Zato, ker naša dopolnilna industrija ne sledi zahtevam izdelovalca finalnih izdelkov. 0 Zato, ker naša primarna lesna industrija zaostaja za ono v kapitalističnih državah. Na zahodu npr. dobijo tovarne pohi- štva take plošče, kakršne rabijo, naš proizvajalec pa jih mora še obdelati ali uvoziti. Tako je treba uvažati vse, od plošč de lakov in okovja. Ker je treba ves uvoz plačati vnaprej, je treba vnaprej tudi angažirati kapital. Dobavni roki so dolgi, naši lesni industriji pa konec koncev preostaja najslabša varianta — uporabljati mora slabši material. Rezultati novega proizvodnega programa, ki so ga začeli izvajati y tovarni pohištva »22. julij« kmalu po združitvi s Slovenijalesom, so vsekakor vredni pohvale. Da pa pohvala ne bo visela v zraku, naj povem, da je proizvodnja v prvem polletju letošnjega leta za 55 % večja od proizvodnje v istem - času lani, da se je povprečje osebnih dohodkov dvignilo od 817 na 985 novih dinarjev, da se je reali-lizacija proizvodnje, gledano v istih obdobjih, povečala za 0,4 odstotka. To pa ni vse. Realizacija v izkoriščanju delovne sile pomeni za delovni kolektiv tovarne pohištva novo zeleno luč. Stara tehnologija je zahtevala ogromno delovne sile, modernizacija strojnega parka pa ni prinesla le boljših delovnih In poslovnih uspehov, višjih osebnin dohodkov in rentabil-nejšega poslovanja, temveč tudi odvečno delovno silo. Res odvečno? Ne, kajti danes uvajajo drugo izmeno. Lesna stroka je stara, ena izmed najstarejših. Vedno se je znala prilagoditi razvoju tehnike in vedno je našla zadostno mero okusa, da je ugodila zahtevam še tako izbirčnega potrošnika. To pa ni lahek posel. Stalno se je treba odočati za nove proizvodne programe, le-ti pa zahtevajo uvajanje novih strojev. Zato je treba investirati in zopet investirati. V Spodnji Idriji ne mirujejo. Dopolpili bodo strojni park in uvedli drugo izmeno/tako da bo proizvodnja v nadaljnjih štirih letih porasla kar za 100 %, To so seveda le predvidevanja, toda dejstvo, da je delovni kolektiv tovarne pohištva Slovenijales iz Spodnje Idrije prizadeven in da dobro gospodari, pomeni garancijo, da bodo ideje kmalu postale stvarnost, V. KOGEJ DELAVSKA SJVOTNOST Glasila republiškega sveta ZS za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List Je s" ustanovljen 20, novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 316-693, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, St. NB 501-1-991, da-vizni račun pri Kreditni banki in hranilnic! Ljubljana. St. 501-620-7-22000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-din - 630 S-din - polletna U N-din - 1300 S-dln in letna 28 N-dln • 2600 S-din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini - Tisk in kliSe.fi CZP .ljudska pravira« Ljubljana drobljena, medsebojno nepov** zana podjetja ne dosegajo takš* nih rezultatov, kot bi jih lahko-zato moramo v naši industrij* formirati določeno število stebrov, ki bodo nosilci splošnega gospodarskega razvoja. Eden takšnih stebrov bi lahko bilo železarstvo, ki zn' 'uje blizu 12.000 delavcev i katerega delom je povezano uelo 36.000 zaposlenih v kovinsko predelo* valni industriji. Če našega že* lezarstva ne bi bilo, potem ga danes zaradi raznih objektivnih okolnosti ne bi organizirali; ker pa ga imamo, ga moramo tudi postaviti na čimbolj trdne noge- Zato pa so potrebna precejš' nja finančna sredstva, ki jih naša republika nima na pretek in je zato potreben tem skrb-nejši premislek, kam jih vlagati. Izvršni svet računa z dejstvom, da so predelovalna podjetja glede pridobivanja dohodka v lažjem položaju, kot j® bazična Industrija in v njenem okviru tudi črna metalurgija-Zato je črni metalurgiji tudi pripravljen pomagati z družbenimi sredstvi — vendar sam° pod pogojem, če bodo njeni razvojni programi zagotavljali smiselnost naložb. Razdvojeni, nepovezani železarji ne pomenijo dejavnika, ki bi zagotavljal, da bo družba gledala na njegove interese; železarne morajo zato preskočiti lastne plotove 1° združiti svoja poslovna prizadevanja tako, da bodo usklajena s ključnimi interesi slovenskega gospodarstva. V tem smislu j® tudi njihova sedanja integracija predvsem usklajevanje ciljev in sredstev, samo prvi korak v dolgoročnem procesu usklajevanja razvoja železarn. Predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jože Globačnik je v svoji razpravi dejal, da so se slovenski sindikati od vsega začetka pridružili prizadevanjem za integracijo železarn in se vedno borili za realistično oceno možnosti integracije, aktivno pa so pomagali tudi pri izdelavi predloga statut^ Združenega podjetja slovenskih železarn. Na referendumu — je poudaril tov. Globačnik — se bodo železarji izražali za zakonitosti, ki smo jih spoznali na področju črn® metalurgije in zato poborniki njene integracije ne morejo biti samo politični delavci, temveč se morajo za uspešen izid referenduma z enako, ali pa še večjo zavzetostjo boriti tudi vsi vodilni delavci iz uprav in proizvodnje. Direktor Metalurškega inštituta inž. Lojze Prešeren je govoril o prednostih usklajenega raziskovalnega dela za vse tri železarne, sekretar tovarniške konference ZK jeseniške železarne Tone Varl pa je poudaril-da prizadevanja za uspešen izid referenduma niso samo stvaf političnega prepričevanja, temveč tudi stvar strokovnega po' jasnjevanja. Podobno misel 1® zastopal tudi predsednik tovarniškega odbora sindikata jese' niških železarjev Srečo Mlinarič-ki je dejal, da v pripravah za referendum ne more biti plota med družbeno političnimi organizacijami, upravami in samoupravnimi organi: gre za ekonomiko, ne za politično posiljevanje. Zato je nujna skupna akcija vseh teh dejavnikov, rezultati glasovanja na referem dumu pa bodo hkrati rezultati njihovega angažiranja pri pojasnjevanju prednosti integracij® slovenskega železarstva. MILAN POGAČNIK • JESENICE Pred dnevi so na odboru izume in racionalizacijo v ški železarni obravnavali več logov za racionalizacijo proizvod' nih procesov. Na osnovi pravil11 sestavljenih prijav in ocen ^ mnenj pristojnih strokovnjakov ir) izvedencev so bili pozitivno °ce{ njeni trije izboljševalni predlo#' avtorjem pa so bile priznane in 1*. plačane tri odškodnine v sKUp®, vrednosti 3523 novih dinarjev. # CELJE V Industrijskem gradben*®! podjetju Ingrad bodo v letošnJ«*? letu praznovali 10-letnico obstoj tega podjetja. Pred ustanovitvi! Ingrada je bilo v Celju več m*!1;, šib gradbenih podjetij in podi*" Beton, ki so se združila v želj'- , bi lahko le tako uspešneje delov ' la. Zelja teh kolektivov in obr, nih delavnic se je uresničila. je sedaj Ingrad eno najmočneižjj gradbenih podjetij v repubU*^ J / Marjan rožič, sekretar centralnega sveta zsj je razpravljal 2 RADOVLJIŠKIM POLITIČNIM AKTIVOM O PROBLEMIH NELIKVIDNOSTI Zagotoviti diferenciacijo v gospodarstvu na ekonomskih osnovah (Nadaljevanje s 1. strani) *Prejemajo take poslovne rešit-ve, ki niso v skladu z zahteva-fni reforme. Vztrajajo za vsako ceno pri tem, da morajo dobiti denar za investicije, četudi se ve, da je ta investicija ekonom-*ko nerentabilna. Napak bi bilo, če bi te probleme posploše-vali, kakor bi bilo napak, če bi trdili, da jih ni. To se lahko dogaja, je poudaril tovariš Ro-&č, ker nimamo ostrejših ločnic hied dobrimi in slabimi gospo- OD VSEPOVSOD • SEVNICA Sredi minulega meseca je prvič Shpeljal poseben električni vlak iz Phanega mosta v Sevnico. Od 21. jljiiia dalje pa so začeli na progi '•Jed zidanim mostom in Sevnico r*dao voziti vlaki z električno Tlako. Tako so slovenski železničarji vključili v moderniziran prodat £e novih 18 km elektrificirane Jroge. Vse tako kaže, da bo do abeva republike elektrificiran tudi ?dsek proge od Sevnice do Do-“ove. M. V. • RAVNE NA KOROŠKEM . Doslej so v železarni kot in-J®rOo posojilo za nakup in izgrad-stanovanj za sodelavce zbrali r 586.900 novih dinarjev. To vsoto jj prispevalo 1558 sodelavcev — JJ^ogi med njimi so vpisali tudi do dinarjev posojila. Na posodi denar bodo posojilodajalci ?0Mli tudi obresti, ki se bodo gi-J*1* od 7 do 12 odvisne pa bodo 0(* gospodarskega uspeha tovarne. I. P. • LITIJA , Dom oddiha litijskih predilni-fkrjev v Pinetl so odprli 1. juni-ij zaprli pa ga bodo najkasneje , septembra. V tem času se bo f^rstilo kakih 600 do 650 članov ?°lektiva litijske predilnice. Cla-C kolektiva litijske predilnice lah-5° letujejo v Pinetl najmanj te-dni. največ pa 14 dni; letos f? uvedli tudi 10-dnevno letovanje. [rsha za oskrbni dan znaša za čla-kolektiva 24 novih dinarjev, Tbolcojenci podjetja pa lahko le-I^lojo v predsezoni In v poseženi 8 novih dinarjev na dan. Ko-.'ktiv predilnice je letos vložil v ?b°ljšanje svojega počitniškega ]b,ha kakih 130 tisoč novih dinar-za ta sredstva pa so zgradili SVe novi počitniški hišici, dogradi-’ nekaj sanitarij, umivalnice ter ^bobno opremili kuhinjo. M. V. darji, ker podjetja z dobrim gospodarjenjem, ki sloni na temelju reforme, ne pritiskajo na podjetja, ki slabo gospodarijo in ohranjajo predreformne koncepte poslovanja. Ce bi tako ločevali podjetja, bi dobila diferenciacija poleg ekonomskih tudi samoupravne osnove. POGLAVITNI VZROKI ZA NELIKVIDNOST Med obilico vzrokov, ki so povezani s posledicami nelikvidnosti, je Marjan Rožič poudaril le nekatere. Eden izmed osnovnih vzrokov za tak položaj so izgube v gospodarstvu, zlasti pa sistem, po katerem ugotavljamo izgube in jih potlej pokrivamo. V Jugoslaviji je 10 % podjetij, ki poslujejo z izgubo. Ta podjetja zaposlujejo 14,5 % zaposlenih od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu; so s 7,3 % udeležena v skupnem dohodku gospodarstva, njihova udeležba v skupno angažiranih poslovnih sredstvih gospodarstva pa znaša preko 13 %. Izgube so izredno velike in stalno naraščajo. Sistem, po katerem jih ugotavljamo in poravnavamo, pa je ostanek etatističnega gospodarjenja, ki izvira iz časov, ko so družbeno-politične skupnosti imele odločilen vpliv pri pokrivanju izgub. Pri tem igrajo zelo majhno vlogo ekonomske zakonitosti in drugi elementi gospodarjenja. Medtem ko 10 % podjetij posluje z izgubo, pa poznamo malo primerov, da bi jih izgube pognale v stečaj. V drugi skupini podjetij, na primer železnice, ki se prav tako otepajo s poslovnim primanjkljajem, pa ohranjamo zelo ponesrečene kombinacije ekonomsko administrativnih odnosov gospodarjenja, tako da ta podjetja nikdar ne morejo zlesti na zeleno vejo. Ob vsem tem ne gre le za vprašanje, kako pokriti izgube, ki znašajo približno 4 milijarde novih dinarjev, ampak bi po mnenju tovariša Rožiča morali rešiti predvsem naslednje: • dosledno odpraviti vso proizvodnjo in tehnologijo, ki nima ekonomske perspektive. To je potrebno storiti tako v prid večji ekonomski ekspanziji, kot v prid delavcem, ki živijo z nizkimi osebnimi dohodki; • opraviti temeljito reformo sistema ugotavljanja in pokrivanja izgub. O tem so sindikati že izoblikovali stališča in jih posredovali Zvezni skupščini in Zveznemu izvršnemu svetu. To je hkrati eden izmed prispevkov sindikatov za uspešnejše reševanje likvidnosti. Pri tem je potrebno tudi proučiti, kako rešiti tisto skupino podjetij, ki ustvarjajo majhno, ali pa celo nobene akumulacije. Takšnih podjetij je približno 20 odstotkov in bi njihovo nadaljnjo usodo morali reševati na realnih ekonomskih osnovah bodisi s preusmeritvijo proizvodnje ali drugačnimi poslovnimi rešitvami. INVESTICIJE — BOLNO ŽARIŠČE NELIKVIDNOSTI Naslednje žarišče problemov nelikvidnosti, je poudaril Marjan Rožič, je del investicij.^ Po netočnih podatkih je v državi približno milijarda 300 milijonov N-din investicij, ki nimajo denarnega pokritja. Pomeni, da nekatera področja nadaljujejo s predreformno prakso in zahtevajo denar. Takšni pritiski imajo za posledico ali odvzeti gospodarstvu še več denarja, ali pa denar dotiskati in tako še bolj zabresti v inflacijo. Te investicije pa imajo še druge posledice: ponavadi se podaljšuje rok izgraditve objektov, s čimer se povečujejo stroški, odlaga se začetek proizvodnje in zato nastaja vprašanje, ali bo potem, ko bo stekla proizvodnja, investicija še sploh ekonomsko rentabilna. Vprašanje zase je tudi kvaliteta investicij. V današnjem gospodarskem položaju se vsebolj jasno odraža tudi svojevrstna porazdelitev dohodka v gospodarstvu med posameznimi panogami in področji v Jugoslaviji, porazdelitev, ki nima nič skupnega z rezultati dela, ampak sloni v bistvu na administrativnih elementih gospodarjenja. Znano je namreč, da dobršen del gospodarstva, delovne organizacije, ki dobro poslujejo, kreditirajo druge, ki so v slabšem poslovnem položaju. Ce bi mogli te zame-glene odnose odkriti, bi lahko hitreje opravili ekonomsko diferenciacijo. Zelo pomembno je tudi vprašanje, je dejal tovariš Rožič, s kolikšnimi sredstvi gospodarstvo razpolaga.. Ne moremo 4»; sprijazniti z dejstvom, da se polastijo dohodka, ki ga ustvari kolektiv, najprej vsi drugi zunanji dejavniki, ostanek pa je šele na voljo za osebne dohodke in sklade podjetja. Zato mnogi ne morejo razumeti neskladja: medtem ko se srečujemo z zelo neugodnim gospodarskim položajem, ko delovnim organizacijam primanjkuje sredstev, razpolagajo nekateri proračuni in samostojni skladi s precejšnjimi rezervnimi sredstvi, hkrati pa ne poravnavajo obveznosti za investicije in podobno. Ne bi bilo prav, je menil Marjan Rožič, zdaj vztrajati pri zahtevi, da je potrebno materialno osnovo gospodarstva povečati le s prerazdelitvijo obstoječega narodnega dohodka, ampak bi morali večati materialno osnovo gospodarstva tudi z boljšim gospodarjenjem. Ob tem bomo prav gotovo morali razmisliti o tem, ali so vse dajatve gospodarstva ekonomsko sprejemljive, kakor tudi o tem, da bomo morali nekatere druge obveznosti povečati, na primer za znanstveno raziskovalno delo, za strokovno izobraževanje in podobno. V podjetjih, ki slabše gospodarijo, pa je zahteva po prerazdelitvi narodnega dohodka tudi edina zahteva. Krivdo za to, ker nimajo dohodka, valijo na zunanje dejavnike. Pri analizi obstoječega ekonomskega poloiaja si je torej potrebno ogledati obe plati medalje in iskati pot za večanje materialne osnove gospodarstva tudi z zahtevo po boljšem, gospodarjenju, da bi ustvarili čim višji dohodek. Marian Rožič je prisotne obvestil, da bo o številnih problemih nelikvidnosti razpravljal v začetku septembra Centralni svet zveze sindikatov Jugoslavije. I. VRHOVCAK Poslovni prostori v Kosezah in Draveljski gmajni .. Iz dosedanjih izkušenj, ki si “h je Stanovanjsko gospodarno Standard pridobilo pri pri-rravi in oddaji zemljišč v pre-^.klih letih na območju občine idhbljana-Siška, je začelo s pri-''£avami stavbnih zemljišč na ”t>močju Kosez in Draveljske gmajne. Za ta območja se je stanovanjsko gospodarstvo Stan-ard odločilo, ker sta oba kraja heposredni bližini Ljubljane, središča mesta oddaljena ko-l 3 kilometre. Po dograditvi ^ho Koseze in Draveljska gmaj-Povezane z mestnim sredi-jjerh z avtobusnimi linijami, tečnost tega zazidalnega ob-°cja pa je v tem, da je od-^ a«njen od mestnega hrupa in, S| so zaledje obeh sosesk na-na Sozdne površine. So-Pu- 1 s stanovanjskimi s 1400 stanovanji. oskrbo In razne usluge j^oocih stanovalcev te soseske za*idalnem načrtu pred-tj. ®n.a gradnja samopostrežne i°k*Tlne’ gostinskih obratov in tavti ' -Za razne uslužnostne de-Za navedene objekte je ,1 ^eno 8200 kv. metrov po-Vne Površine, od katerih je predvidenih 640 kv. metrov za trgovski lokal, za trgovski center in obrt 4224 kv. metrov, za razne servise 2880 kv. metrov in za gostinski obrat 456 kvadratnih metrov. V drugi fazi od leta 1972 dalje, je predvidena gradnja soseske ŠS-10 Draveljska gmajna, v kateri naj bi bilo zgrajenih 300 individualnih hiš različnih tipov. Za oskrbo bodočih stanovalcev v tej soseski je predvidenih 1900 kv. metrov poslovnih prostorov. Od tega je 640 kv. metrov namenjenih za samopostrežno trgovino, 586 kv. metrov za gostinski obrat, 160 kv. metrov za bife in za razne servise 512 kvadratnih metrov. Razen že naštetih objektov je predvidena tudi gradnja šol v obeh soseskah, vzgojno varstvenih ustanov, dvoran za množične sestanke in proslave ter razni drugi objekti, potrebni za oddih in rekreacijo. Obe soseski naj bi imeli po dograditvi blizu 10.000 prebivalcev, kar morajo razna trgovska podjetja in ostala uslužnostna podjetja pri programiranju gradnje in nakupov poslovnih prostorov vsekakor upoštevati.. Za poslovne objekte v obeh soseskah na Stanovanjskem gospodarstvu Standard že zbirajo interesente ter si tudi želijo njihovega sodelovanja pri samem začetku načrtovanja in gradnja poslovnih prostorov. 2. UPNIK 1 DOLŽNIK 4 Tudi klobučar iz Škofje Loke se sprašuje: »Bom prihodnji mesec še dobil osebni dohodek?« »Tako je, čim več naredimo, čim več prodamo, tem manj denarja imamo«, je že takoj na začetku povedal direktor loškega Sesuj a, tovariš Valter Galof. . .. . ,T„_ w Tovarna klobukov iz Škofje Loke je ena izmed tistih tovarn. Ki jim pravimo sezonske. V tem primeru ne gre za prekinitev proizvodnega procesa za določena časovna obdobja— le ta namreč teče skozi vse leto brez večjih zastojev in pospešitev, tako da se tudi obseg proizvodnje iz meseca v mesec bistveno ne spreminja. Pojem sezonski je v temle smislu: prodaja izdelkov in priliv denarnih sredstev nihata, tako da dosegata svoje najvišje in najmzje točke. Iz tega sledi, da morajo sezonske tovarne delati na zalogo. Prodaja klobukov doseže svojo kulminacijo jeseni. Preko poletja se v skladiščih kopiči blago, ki bo v mrzlih dneh še kako dobrodošlo. V težnji, da bi zadovoljili vse potrebe kupca, v težnji, da bi bili kos povečanemu povpraševanju, ki ga pričakujejo v naslednjih mesecih, so se loški klobučarji odločili za dodatno varianto; sobota bo v oktobru zopet postala delovni dan. Loški izdelovalci klobukov so na novo organizirali proizvodni proces, izvedli so rekonstrukcijo celotne tovarne, za celih 50 % so povečali obseg proizvodnje, izboljšali so kvaliteto svojih izdelkov. Uspehi so očitni: lanskoletna prodaja, ki so jo zabeležili konec oktobra, je bila letos presežena že v avgustu. Letošnji bruto produkt bo presegel milijardo in pol S-dinarjev, kar pomeni velik uspeh ne le zanje, temveč za celotno jugoslovansko klobučarsko industrijo. Bilanca podjetja pa je kljub temu negativna. To pa^ nas ne preseneča, saj je dolg kupcev že štirikrat presegel zadolžitev proizvajalca. Konkurence na področju klobučarstva skoraj da ni. Na celotnem jugoslovanskem območju se z enakim ali podobnim poslom bavijo le štiri tovarne: škofjeloška, domžalska, Uča iz Vršca in zrenjanin-ska tovarna bombažnih izdelkov. Kljub temu, da je domače tržišče na tem področju razdeljeno le na štiri dele, posluha za sodelovanje ni. Toda ne le, da ne najdejo skupnega jezika, celo skačejo si v hrbet. To pa povzroča pri iskanju skupnega imenovalca še dodatne ovire. Tako bomo še naprej kupovali tulce iz uvoženih surovin, tako proizvodnja klobučarskih izdelkov še dolgo ne bo masovna, eni in drugi pa bodo imeli občutek, da jim nekdo stalno čepi za vratom. Ce pa bi se sporazumeli, če bi se eni odločili za predelavo surovin, drugi pa za izdelavo končnih izdelkov, če bi si sporazumno razdelili artikle, bi imeli korist tako proizvajalci kot tudi po- ta jev STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV 8 < H __ 1 Zakaj nelikvidnost o (Nadaljevanje s 1. strani) Ed ^ Delež gospodarstva u neto O dohodku se je znižal od 60,6 m odstotka v letu 1966 na 56,5 f, odstotka v letu 1968. To giba-w nje je zlasti prizadelo sklade K delovnih organizacij, saj so se § v primerjavi z letom 1964 *( zmanjšali celo v absolutnem Z znesku. Osebni dohodki pa so S še nadalje naraščali, čeprav O nekoliko mirneje kot v prejš-M njem obdobju, ko so bila ni- • banja, zlasti neposredno po re-o formi, burna in skokovita. g V letih reforme so se »za-J kanske obveznosti-", ki jih je § treba vplačevati v proračune, 1,3 skoraj podvojile. Natančneje: > od 9,23 milijarde so se pove-^ čale na 18,49 milijarde dinar-q jev. Več kot podvojil se je k prometni davek, podvojile so se obresti na poslovni sklad in obresti na kredite. g To niso majhne postavke. O Samo dve vrsti obresti sta se • povečali od 3,3 na 6,27 mili- • jarde dinarjev. Ali: zajemanje v iz osebnih dohodkov je nara-“ slo od 8,65 na 12,76 milijarde g dinarjev. Te številke pojasnju-h jejo, zakaj so bile razne vrste 71 davščin zadnja leta pod drob-^ nogledom javne kritike in g kako ta vrsta jemanja dela O dohodka delovnih organizacij ^ neposredno ali posredno vpli-b va na reprodukcijsko zmožnost § delovnih organizacij in delov-S nih ljudi: § Težko je najti prepričljive 9 agumente, ki bi opravičevali, da se je skupno zajemanje iz w gospodarstva povečalo od ^ 19.772 milijonov v letu 1964 na O 32.295 milijonov dinarjev v m letu 1968. Tako gibanje namreč > ni w sorazmerju z naraščanjem w storilnosti, skupnega narodne-2 ga dohodka ali dohodka delov-° nih organizacij v minulem ob-^ dobju. Z Ne samo to: v zadnjih šti-^ rih letih, odkar »uresničujemo« O reformo, smo bolj pogosto in ^ raje poslušali stiske in težave, • po tudi zahteve nesposobnih u delov gospodarstva kot pa g predloge sposobnejših. Iz teh J okolij podpovprečno sposobnih ® pa se dviga val zahtev, da bi M gospodarski sistem, vse njego- > ve dele postavili pod drobno-S gled. da bi o vsem podvomili O in jih na novo proučili. Dru- gače rečeno, oporo ponovno tl iščemo v spremembah predpi-§ sov, v izvzemanju iz splošnih g regulativov, v državnih ukre-9 pih. Gledano s strogih pozicij reforme je večina takih zahtev obarvana s protireformskimi željami in skuša prek intervencij skupnosti nadomestiti tisto, česar v tekmovanju z boljšimi ni mogoče doseči na gospodarskem torišču, na trgu, v poslovnih odnosih. Ti pritiski niso majhni in ne smemo jih podcenjevati, zlasti, ker se včasih prebijejo, izsilijo odločitve, ki sq prece-densi v konceptu reforme. Temu dostikrat koristijo tudi grožnje s prenehanjem dela, poskusi, da bi s političnimi pritiski odvrnili pozornost od stvarnih virov problemov in tako odstranili težave in zboljšali položaj delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Popuščanja v takih okoliščinah navadno ne morejo ničesar bistveno spremeniti in samo odlašajo nujno potrebne odločitve in večajo apetite, da bi zunanji faktorji prevzeli odgovornost, ki bi jo sicer moral prevzeti kolektiv. Kaže, da je treba spet (kdove kolikokrat že) ponoviti, da je velika zabloda pričakovati, da bo gospodarski sistem, pa naj bo kakršenkoli, vsem zagotovil obstoj in uredil vse probleme tistih, ki delajo dobro, in tistih, ki delajo slabo. Če hočemo nagel in stalen napredek in če hodimo po tej poti. tedaj je treba v osnovi dajati prednost tistim, ki vlečejo naprej, spodbujati 'moramo tisto, kar je najnaprednejše, kar nas približuje razvitemu svetu. To pomeni, da se sistem ne more prilagojevati slabim, ki zaostajajo, marveč da se morajo le-ti pokoriti njemu, njegovim dimenzijam in merilom. Ce kdo več let živi v zgubah ali tak položaj samo občasne zamenja s poslovanjem na meji rentabilnosti, če vztrajno proizvaja tisto, česar trg noče valorizirati, životari s preživelim konceptom gospodarjenja, kadrovsko nepripravljen sprejeti radikalne spremembe, tedaj za to ni zdravila sistemu in ga v njem tudi ti treba iskati. Olajšanje je mogoče doseči predvsem s spremembami v strukturi pfoizv mo človeka najbolj takrat, če ga stimuliramo, da se čimprej; usposobi za svoje normalno poklicno delo? Zato/menim, da je. 10-mesečno delovno razmerje le zasilna rešitev za šolo in delavca; šolo sili v to, da išče delavca s primerno izobrazbo, delavca, da si pridobi ustrezno izobrazbo in s tem pravico za delovno razmerje za nedoločen čas. Odločiti se kaže za tak sistem. ki bi vse silil v pogoje, ki bodo na šoli rodili boljše delovne uspehe. Zato tudi temeljne izobraževalne skupnosti ne bi smele šolam kar pavšalno priznavali sredstev za osebne dohodke za vseh 12 mesecev, marveč bi morala razliko sredstev, ki nastaja ob 10-mesečnih delovnih pogodbah namensko usmerjati za dokvalifikacijo! že redno zaposlenih učiteljev, ki še nimajo ustrezne izobrazbe. Koliko naj traja delovno razmerje za določen čas, je in mora postati dejansko avtonomna pravica kolektivov, pri čemer pa bi se le-ti morali zavedati, da 12-mesečno delovno razmerje šoli odvzema neke vrste možnost stimuliranja delavcev, da si čimprej pridobe ustrezno izobrazbo. Tovariš Brunet je mnenja, da bo sodna praksa dala odgo'-! vor na dosedanja neobvezna; pojasnila Sekretariata za prosveto in kulturo, tolmačenja posameznikov in kolektivov. ŠOLSKO LETO TRAJA 12 MESECEV Pogledi Alojza Poljanška, vodje pravne službe pri RS ZSS, na odprte dileme, so precej drugačni. Sodi, da delavci z MOŽNOSTI SE VEČAJO Delavska univerza Šmarje je letos sprejela program dela za novo izobraževalno sezono precej prej kot minul3 leta. Najobsežnejši del programa je namenjen izobraževanju zaposlenih ob delu, kmetijski vzgoji in tečajem 13 gostince in druge turistične delavce. Delavska univerza pa bo nadaljevala tudi z razstavami v novi pivnici min«' ralne vode v Rogaški Slatini. neustrezno izobrazbo, ki sklepajo s šolami delovna razmerja za določen čas, vendarle že nosijo precejšen rizik, saj se njihovo delovno mesto mora ponovno razpisati, pa tudi s tem, da bodo do 1972. leta vendarle morali imeti z zakonom določeno izobrazbo. Meni, da ima delovno razmerje za 10 mesecev lahko praktično posledice, ko bo nekdo na šoli, kjer na vsakoletne razpise ne bo odziva, tako lahko delal pet let po 10 mesecev, ne da bi imel en sam plačan dopust. Menim tudi, da je 10-mesečno delovno razmerje sporno, ker šolsko leto po zakonu traja 12 mesecev. Dva primera iz njegove sodne prakse: • Šola je zaradi povečanega obsega dela (ustanovila je nov varstveni oddelek) sklenila de-: lovno razmerje za določen čas. Sklenila ga je z delavko, ki ima vzgojiteljsko šolo in prvo stopnjo pedagogike in psihologije na filozofski fakulteti (zahtevalo se je učiteljišče) le za dobo 10 mesecev, češ da delavka nimu ustrezne izobrazbe. Delavka bo vložila v tem primeru ne le tožbo za 12-mesečno delovno razmerje, pač pa tudi za ugotovitev delovnega razmerja za nedoločen čas. 9 Šola je za 10 mesecev zaposlila na delovnem mestu učitelja za tehnični pouk diplomirano arhitektko, ki gotovo nima interesa, da se dokvalificira ali prekvalificira, ker ima visoko izobrazbo za svoj poklic. Delavka toži šolo, ker sodi, da šolsko leto traja 12 mesecev. Tovariš Poljanšek ugotavlja, da navodila Sekretariata za prosveto in kulturo za sodišče niso obvezna in da bo moralo sodi-ške ob konkretnem vprašanju zavzeti svoje stališče. Ker pa je bilo že doslej veliko tožb zaradi prenehanja dela z učitelji, ki še nimajo ustrezne izobrazbe, in so delavci vse te tožbe dobili, se postavlja vprašanje, kaj bodo storile temeljne izobraževalne skupnosti in šolski kolektivi, če bodo tudi v teh primerih (delovno razmerje za 10 mesecev) sodišča drugače razsodila, kot je navodilo Sekretariata za prosveto in kulturo. Odrasli oziroma zaposleni se bodo letos lahko vpisali v ekonomsko srednjo šolo, v dvoletno ekonomsko šolo in osnovno šolo. Letos organizira Delavska univerza v sodelovanju s Pedagoško akademijo v Mariboru tudi Center za izredni študij razrednega pouka. Študij na tem centru je namenjen predvsem učiteljem, se pravi tistim, ki že uče, a si morajo še pridobiti zahtevano izobrazbo. Za to izobraževanje je precej zanimanja, o čemer govori precejšnje število prijavljenih kandidatov. Ce bo dovolj prijav, bo Delavska univerza organizirala tudi oddelke strojne, elektrotehniške, lesne in kmetijske stroke. Pri tem bo sodelovala z Dopisno delavsko univerzo iz Ljubljane. Delavska univerza Šmarje posveča vsako leto tudi precej pozornosti kmetijskemu izobra- ževanju, kar ni čudno, saj je občina izrazito kmetijska. Letošnje leto sta še posebno uspe13 zbora pridelovalcev in vinogradnikov, ki ju je Delavska univerza pripravila ob pomoo* Kmetijskega kombinata in 53 nekaterih drugih kmetijskih organizacij. Za novo sezono P3 predvidevajo organizacijo zbora živinorejcev in sadjarjev. P3 potrebi bodo poskrbeli še za druga kmetijska predavanja. Med drugimi oblikami iz0' braževanja v okviru Delavska univerze je treba omeniti še te' čaje za gostince in druge turi' stične delavce, jezikovne tečaj* in stalne razstave v novi piv' niči mineralne vode. Te soj* že močno uveljavile, vsako le*0 jih je okoli petnajst. Pravkfjj je odprta razstava dekorativni” krožnikov Milana Cvelbarja 13 Ljubljane. P. KAVALAR 'tllilllll SONJA GAŠPERŠIČ Največ mladih so morali odkloniti na murskosoboškem šolskem izobraževalnem, centru raznih strok in na radenski Gostinski šoli. Za osem oddelkov, kolikor jih imajo v Murski Soboti, se je prijavilo 286 učencev, sprejeli pa so jih 230; v Slatino Radence pa je želelo 118 mladih, da se izuče za natakarja oziroma kuharja, sprejeli pa so jih 70. V Murski Soboti je bilo največ zanimanja za poklic avtomehanika, saj se je prijavila 53 mladih, sprejeli pa so jih 32. Veliko zanimanje je bilo tudi za krojaški poklic: 99 prijavljenih, 64 sprejetih. Opaziti je, da so se mladi prijavljali za tiste oddelke, s katerih je mogoče čimprej na delovno mesto. Manj zanimivi so zlasti poklici mizar, tesar, zidar, kolar, čevljar in drugi, za katere skorajda ni zanimanja, čeprav je zlasti na podeželju takih obrtnikov premalo. Tudi zidarji bi lahko našli hitro zaposlitev, vendar se jih je za ta poklic prijavilo prav tako malo. Šolski izobraževalni center raznih strok v Murski Soboti organizira dve vrsti izobraževanja, ki traja tri leta, učenci pa imajo tako praktični kot teoretični pouk v šoli. Po opravljenem izpitu se zaposlujejo na ustreznih delovnih mestih. Doslej so tako izobraževali avtomehanike in krojače, letos pa bodo še strojne ključavničarje. inles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT hoteli imeti trgovski hiši LETOŠNJI VPIS NA STROKOVNE ŠOLE V POMURJU ČIMPREJ DO KRUHA V Pomurju lahko tudi letos ugotovimo: želja za spf®' jem na poklicne šole je veliko, možnosti pa precej mahi' zlasti za nekatere »aktualne« poklice. Tako bo od 678 uče11' cev, ki so končali obvezno šolanje, sprejetih v pet pokHc' nih šol 526, drugi pa si bodo, ali pa so si že, morali poiskal' mesto drugje. Najverjetneje bo to na eni izmed sred' njih šol. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii!ii« ........................................mili«....................................mi........................um m ZOBNA'KREMA p Signal TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim FffiKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG - Ljubljana Na drugem mestu glede n° interes mladine je Šolski ce^' ter za blagovni promet MursK Sobota. Prijavilo se je 168 ka^' didatov, delovne organizacije 0 želele imeti 156 učencev, v š®'^ pa jih bodo sprejeli 120. Na rav' nateljstvu šole so povedali, 0 želijo imeti nekatera trgovS^ podjetja veliko število vajene®' ki jih uporabljajo kot nekva' ^ ficirano delovno silo, ko P končajo šolanje, ne morejo 0 j biti redne zaposlitve. Tako • etJ' recimo v najv®° Potrošnik uiuuiiiiiiiBininuaiiiiiiviuiiiiiuiiiiuiiiii niku 71 učencev, znano pa da so zadnje čase sprejeli ze.j, malo trgovcev v redno zap°s tev, čeprav jih ne manjka. V Lendavski šolski center ^ kovinsko stroko so sprejeli ^ učencev in toliko se jih je , prijavilo. Šestinsedemdeset nh dih pa so sprejeli v Izobra^ valni center tovarne oblačil perila Mura. V tem izobraz valnem centru vzgajajo izkU ^ no za omenjeno tovarno, rjk, tudi pripravljajo nov profil drov: industrijska šivalka 0 roma šivalec. . Tudi ob letošnjem vpis*1 , poklicne šole v Pomurju je žiti, da primanjkuje predv*^,, ustrezno usposobljenih st*0 ,,0-nih učiteljev. Izhod- v sili so norami predavatelji, vendar ^ uk pri tem marsikdaj trpi- Jji šolah se tudi pritožujejo zar ^ prehitro sprejete odločitv® izpit iz pedagoških pred«1® ^ kar odvrača nekatere mlad® p, poučevanja na strokovnih s° ^ Ne zanikajo sicer oomena ^ izpitov, vendar se jim n® ,z je« ustrezni roki za opravljani® ERNEST RU2l5 Na rob pogubnemu poslovanju v tehnogradu STANE UHAN: ZAGnSPftlURTFNT MILIJONI presojo nikdar realnih podatkov, kot ugotavlja SDK v obsežnem poročilu o reviziji poslovanja. Konkretno, samoupravni organi nikdar niso razpravljali o doseženih finančnih rezultatih pri posameznih gradnjah, saj bi sicer morali ugo- OTIŠKI VRH Dogodki v Tehnogradu so se nenadoma in naglo zvrstili: prve ugotovljene izgube v znesku blizu 4 milijone N-dinarjev za preteklo poslovno leto so po sklepu upravnega odbora konec junija pripeljale v Tehnograd prisilno upravo. Ta je list za listom odkrivala bolna žarišča Tehnogradovega poslovanja, odkrivala nove in nove izgube, ki so narasle, še vedno po nepopolnih podatkih, na preko 15 milijonov N-din. Prisilna uprava se je znaš- ; la v težkem položaju. Prvotno iskreno namero, da bi j sanirala podjetje, je morala opustiti. Za sanacijo pod- j - v ^ ^ ^ otjjkl jetja bi bili potrebni visoki krediti, ki jih nihče ni hotel . vrh prj DraVogradu J® nedavno dati in če bi jih dal, jih tudi kolektiv ne bi mogel pod | tega po- normalnimi pogoji vrniti. Prisilna uprava je morala iz- : Sebno dobrodošli velikim gos«n- brati manjše zlo, prenehati z vso dejavnostjo Tehno- • Oprte0nbo Pnamreč Smogoče grada in tako zajeziti nadaljnje izgube. Zato je predla- : gala skupščini občine Vič, da sklepa o stečaju gradbe- ] v nega podjetja Tehnograd. To se je zgodilo 1. avgusta : ^ SLOVENSKE letos- j KONJICE gradnje navrgli 2 milijona N-din : je ^ 5tudlj_ izguioe. . sko Ieto 1969.70 razpisala S štipen- © Za hotel »Medulin« je bi- ! dij za študij na biotehnični in la sicer pogodba za Tehnograd : ekonomskj lakulteti v LjublJanMn ugodno sklenjena, saj so pred- Naše bralce želimo čimbolj objektivno seznaniti z dogodki v Tehnogradu, zato smo zaprosili vse prizadete strani, da ocenijo minule dogodke in položaj v Tehnogradu. Pred dnevi smo sedli za skupno mizo predsednik in tajnik skupščine občine Vič, Stane Virtič in Darko Pe-rovšek, prisilni upravitelj v Tehnogradu Ignac Voljč, računovodja in tehnični vodja v Tehnogradu Franjo Dobaja in inž. Roman Serša, prvi se je zaposlil v Tehnogradu marca letos, drugi pa je to novo dolžnost prevzel po prihodu prisilne uprave, ter nekateri člani kolektiva. DVE TRETJINI SKLENJENIH POSLOV Z IZGUBO Začnimo pri jedru: kako je moglo gradbeno podjetje Tehnograd zabresti v katastrofo Prav v času, ko je gradbena konjunktura v polnem razcvetu? Najbrž je za to mnogo vzrokov. Eden je prav gotovo ta, da so Tehnogradovi poslovni ljudje zajeli več, kot so lahko pojedli: rinili so v vedno večji obseg proizvodnje. Lani so ustvarili Približno 50 milijonov N-din bruto produkta, letos so predvidevali povečanje bruto produkta na 105 milijonov N-din. Če bi ga uresničili, bi glede na cene in predvidene stroške bilo za skoraj 4 milijone N-din izgube. Pri 50 milijonih bruto produkta so že imeli velike težave z obratnimi sredstvi. Večjemu obsegu proizvodnje niso prilagodili notranje organizacije poslovanja in dela. Hujše zlo od tega in bržčas srž problema pa so finančno skrajno neustrezno sklenjene Pogodbe. Naj takoj povemo, da le od približno 50 objektov le tretjina prinesla Tehnogradu dohodek, vsi drugi objekti so mu navrgli le velike izgube. Eredolg bi bil seznam, če bi boteli s podatki utemeljiti pogubno sklepanje pogodb v Teh-Oogradu. Omenimo le tri, štiri Primere. © Spomladi 1967 je Tehnograd prevzel v Beogradu s pogodbo gradbišče »Julino brdo«. Eogodba je bila sklenjena za prednost 55 milijonov .382 tisoč N-din, predvidena lastna cena znaša 68,060.000 N-din, razlika te torej 12,678.000 N-din, medtem ko znaša do danes dejanska izguba na tem gradbišču ‘ milijonov N-din. © Drugo večje gradbišče v Pogradu je gradnja športnega centra občine Vračar skupaj z gradnjo večjega stanovanjskega “loka. Tehnograd je prevzel gradnjo pod tako neugodnimi bogoji. da so pri vrednosti 8 bilijonov N-din pogodbenih del Predvidevali 6 milijonov N-din tegube. . © Hotel »Kristal« v Umagu te Tehnograd prevzel v gradnjo Za vrednost 6 milijonov N-din, v*hdar bodo predvideni stroški ____ ___„ , . so ^ videvali 680.000 N-din dohodka, vendar se je Tehnograd v pogodbi obvezal, da bo investitorju priskrbel kredit, kar pa mu ni uspelo. Se bi lahko naštevali in se tudi kot nestrokovnjaki čudili podpisnikom pogodb, kako so mogli sklepati za svoj kolektiv tako pogubne posle. Mnogi gradbeni strokovnjaki iz drugih gradbenih podjetij pravijo, da je Tehnograd gradil stanovanja za enako ceno, kot jih oni določajo za industrijske hale. NEODGOVORNO JE ZVRACATI KRIVDO NA ZUNANJE DEJAVNIKE Danes marsikomu noče v glavo, kako da se v Tehnogra-dovo poslovanje ni vmešal nihče od zunaj, čeprav je že dlje časa bojda »ves vesoljski svet« vedel, da s Tehnogradovim poslovanjem nekaj ni v redu. Res čudno, da je SDK vse do letošnjega leta potrjevala zaključne račune in verjela v pozitivno bilanco Tehnograda, čeprav je podjetje v resnici že bredlo v izgubi. Občinska skupščina, sindikati, zlasti Mestni odbor sindikata gradbenih delavcev, so nekajkrat na bolj ali^ manj resne prijave, da na Tržaški cesti 68, na upravi Tehnograda, ni vse prav, skušali priti zadevi do dna. Toda vselej so jih predstavniki Tehnograda popeljali žejne čez vodo. Vodstvo je mahalo s pozitivno bilanco, j mnogi drugi člani kolektiva, ki bi pa se lahko naslonili na pripravljenost in dobro voljo predstavnikov skupščine in sindikata in razčistili poslovne in druge odnose v podjetju, pa so, kdo ve zakaj, pustili zunanje dejavnike na cedilu. Direktorju Tehnograda, na katerega je danes naslovljenih največ očitkov za zavoženo gospodarjenje podjetja, je celo kolektiv pred dobrim letom ob reelekciji ponovno izrekel zaupnico. Zato je danes neodgovorno zvračati krivdo na kogarkoli izven podjetja, kajti nihče izven kolektiva ni vodil v podjetju poslovne politike, se pogajal z investitorji in • 10 štipendij za srednje tehniške S šole in vajenska mesta. I. P. • MURSKA SOBOTA V murskosoboški industriji kovinske galanterije Panonija ugotavljajo, da so sedanji prostori pretesni za uspešen razvoj proiz- j vodnje. S prizadevnim gospodarje- J njem in pomočjo občine Murska ■ Sobota želijo čimprej uresničiti za- • misel o izgradnji novih prostorov. S Zadnje čase so navezali več po- ■ slovnih dogovorov, med katere Je ! šteti zlasti pomembno sodelovanje . z mariborsko tovarno avtomobi- • lov. se- j • SLOVENSKE KONJICE i , l V podjetju »KOVINAR« Vita- j nje pri Slov. Konjicah so pred . kratkim prevzeli manjši del pro- • izvodnjc kovaške industrije Zreče, ■ in sicer predvsem plužno robo. S S tem v zvezi ugotavljajo, da bodo S morali pridobiti kakih 10 do 15 no- i vih delavcev že v letošnjem letu, kakih 5 pa še v prvi polovici prihodnjega leta. Podjetje je v ta namen precedilo tudi nekatere delavnice in povečalo proizvodne prostore, v jeseni pa nameravajo pripraviti skupaj s konjiško delavsko univerzo tečaj za usposabljanje delavcev na novih delovnih mestih. V. L. SLOVENJ GRADEC Tovarna meril v Slovenjem Gradcu je za šolsko leto 1969-70 za dijake in študente razpisala 3 štipendije, in sicer za ekonomsko fakulteto v Ljubljani in dve za srednjo tehnično šolo, I. P. LENDAVA Skupščina občine Lendava se dogovarja z delovnimi organizacijami na svojem področju o skupnem finansiranju ceste Lendava— Petišovci to je do na novo urejenih termalnih vrelcev. Po pripravljenih elaboratih bo potrebnih za gradnjo omenjene ceste 700 tisoč dinarjev. Cesta je zlasti pomemb-' na za razvoj turizma v lendavski občini, ki kljub prizadevanjem nekaterih ne more zaživeti. -se SLOVENSKE KONJICE Občinska skupščina in industrijski kombinat »KONUS« v Slov. Konjicah že dalj časa _sodelujeta podpisoval skrajno neresnih po- oba^kraja Sanam- godb. To SO počeli najbolj od- 5 reč razvito usnjarsko industrijo — 1 »-»i dimi n a n i P ■ n Vi p tovrstni DOdlGtji Pa imata Žf govorni vodilni delavci, nanje se naj jezijo člani kolektiva, ker so se morali posloviti od svojega podjetja. Prav tako je danes narobe izražati nezaupnico samoupravljanju in kazati s prstom na svoje samoupravne organe ter jim očitati neodločnost, nesposobnost, hkrati^ pa pri tem poudarjati, »saj ni čudno, da je bilo delo samoupravnih organov tako in tžko, ko pa so bili strokovno zelo šibki in nevedni«. Kakršnakoli je bila struktura delavskega sveta, ta samoupravni organ ni dobil v obe tovrstni podjetji pa imata že več let poslovne stike. V okviru letošnjega sodelovanja je bila tudi večja izmenjava delavcev na dopustih. V prvi polovici junija je prišla v slov. Konjice skupina 43 ljudi iz Slovaške, ki so preživeli 10 dni ob našem morju, stroške za njihovo bivanje pa so krile posamezne družine iz Slovenskih Konjic. Slednje bodo prav tolikšno število dni preživele v Liptovskem Mikolašu. kjer bodo gostje slovaških gostiteljev, večina Konjičanov bo odšla tjakaj v zimskih mesecih, zlasti tisti, ki se zanimajo za smučanje, saj so v okolici Mikolaša številni smučarski tereni. V. L. toviti, da je podjetje od 52 gradenj zaključilo posel le v 18 primerih s pozitivnimi finančnimi uspehi, pri preostalih pa izkazalo visoko finančno izgubo. Če bi to vedeli, potlej bi morali zahtevati od analitske službe ugotovitve in vzroke za negospodarsko poslovanje in ustrezno ukrepati proti delavcem, ki , so bili odgovorni in pooblaščeni ^ za sestavo kalkulacij in skle- 4 panje pogodb z investitorji. J Znano pa je, v kako ozkem ^ krogu so sklepali v Tehnogradu ^ pogodbe in na kakšnih osnovah, ^ saj je na primer za neko beo- ^ grajsko gradbišče služila za ^ sklenitev pogodbe le nekakšna ^ maketa zamišljenega stanovanj- ^ skega središča. (•■■■■■■■■■■•■■■a V ENEM MESECU NI MOGOČE POPRAVITI £ VEČLETNIH NAPAK Finančno poslovanje v Teh- ^ nogradu je bilo skrajno neure- | jeno. Dejanske kalkulacije so zaklepali v ognjavarne železne blagajne, v bilancah pa številke prikrojevali tako, da so konec koncev izgube spreminjali v dohodek. Ko je prisilna uprava proti koncu junija prišla v podjetje in se lotila zadev z najboljših! namenom, da sanira podjetje, je seveda najprej ločila v finančnem poslovanju seme od plevela. In nenadoma se je izkazalo, da Tehnograd nima štiri milijone izgube, ampak najmanj trikrat več, poleg tega pa še za 5 milijonov spornih in dvomljivih terjatev iz preteklega leta. Nekateri člani kolektiva so se ob teh zadnjih podatkih zgrozili nad prisilno upravo in jo obsodili, da je Tehnograd pahnila do vratu v dolgove. Ne bi se čudili, če bi tako sklepali le nekvalificirani delavci, ki si prvi trenutek ne znajo razložiti, kdo je povzročil izgube, niti tega ne, da prisilna uprava ne more v dobrem mesecu rešiti podjetja, ko pa ga je prejšnje vodstvo več let zelo neodgovorno poslovno usmerjalo. Take in podobne očitke so celo izrekali nekateri bolj izobraženi člani kolektiva. Prisilna uprava je obvestila skupščino s podrobnim poročilom o izidu mnogih, mnogih sestankov in pogajanj z investitorji, da bi dosegli nove cene za dela, da bi rešili v prid Tehnogradu dvomljive finančne situacije. Pri tem pa je le delno uspela. Skušala je dobiti podjetju kredite, potrebnih bi bilo vsaj 15 milijonov N-din, vendar so banke ob tej prošnji dvignile roke. V takem položaju, ko so se Tehnogradu povsod zapirala vrata, prisilna uprava ni mogla dalje tvegati in v Tehnogradovo negativno bilanco zapisovati nove dolgove. Zato je predlagala skupščini prisilno likvidacijo podjetja. Po temeljiti razpravi so občinski odborniki tak sklep 1. avgusta tudi izglasovali. * * * Taki vsebini razgovora na občinski skupščini, delno smo ga tudi dopolnili s podatki iz obsežne dokumentacije, prisotni člani kolektiva na sestanku ni&o oporekali. Pač, eden izmed njih je glede na nerealno postavljene cene ob prevzemu del opozoril, da bi morali ob takih pogodbah zaščititi materialni položaj delavca. Gradbinci vedo povedati, kako trdovraino bitko bije republiški odbor sindikata gradbenih delavcev že več let, da bi se s samoupravnim dogovorom gradbena podjetja vendarle dogovorila za realno kaikuliranje del in za realno vrednotenje dela gradbenih delavcev. Upajmo, da bo primer Tehnograda sklenitev takega dogovora pospešil. I. VRHOVCAK Zakaj je propadlo gradbeno podjetje Tehnograd? Nelikvidnost, ki je v tem času pereč probiem našeŠa darstva, je močno pestila tudi viško gradbenopodjete »Tehnograd«. Delavci so dobivali osebne prejemke vedno ^ nfedl?°-Podjetje ni zagotovilo rednega izplačila niti za prvi 1. _ da so odšli delavci za praznike domov brez denarja. Naslednji mesec je znašal zaostanek izplačila že dvajset dni. Delavci so začeli prekinjati delo. Podjetje zaradi prezadolženosti ni bilo več^®?osobno dodl1tal dovolj denarja za osebne prejemke delavcev. Občina je morala poseči v rezervni sklad m ga je tudi izpraznila Podje J 5 naslednji mesec spet imelo težave, zato je obcinsk^ sporazumno z upravnim odborom podjetja uveflla prisilno upra vo. Ta je odstranila nesposobno vodstvo. Prisilni upravi, na njeno delo so imeli člani kolektiva precej pripomb, je zadostoval dober mesec dni za ugotovitev, da pod-jeija ni mogoče več rešiti. Potrebnih bi bilo namreč 20 milijonov N-din sanacijskega kredita, ki ga m mogla dati občina niti mesto, bankirji pa so rekli — ne. Tako je občinska skupščina predložila stečajni postopek oziroma likvidacijo podrtja- * . . - , ^ i- X To je kratek opis zadnjih mesecev življenja vec kot tisoč-slanskega kolektiva. Kadar umira in naposled umre človek, se ponavadi vprašamo: »Ali je bilo storjeno vse za njegovo rešitev?« VELEBLAGOVNICA nama IS Potrošnik) lahko (zbirajo blago * poslovalnicah! TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 priporoča potrošnikom hiter, zodobeo In BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO« cenen naknp vseh potrebščin, ca »ebe. Ljubljana, WolfOV8 1 ca družino, ca dom In ca gospodinjstvo: • potrošnikom ondi blago na obročno od* plačevanje: • ca tuje kupce Jo v hiši menjalnica. LJUBLJANA m KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a DRUŽBENE INSTITUCIJE BI MORALE IMETI MOŽNOST PREPREČITI DRUŽBENO ŠKODO Kar zadeva bolnika, ljubljansko gradbeno podjetje »Tehnograd«, se ve, da ni dopustilo (?) nikomur vmešavanja v poslovanje podjetja. Direktor in del vodilnih delavcev so zavajali družbene ustanove — občinsko skupščino, banko, službo družbenega knjigovodstva, ki so v (pre)veliki men verjeli lažnim prikazom tako zaključnega računa kot dejanskega položaja podjetja. Hkrati oa so nekateri vodilni delavci podjetja ravnali tako (sklepali škodljive pogodbe, dovoljevali podkupovanja, varali ali nezadostno obveščali kolektiv), kot da položaj ni m malo nevaren. Najbrž bomo o delovanju nekaterih odgovornih posameznikov v bližnji prihodnosti kaj več izvedeli od 3-ništva za notranje zadeve ali sodišča. V podjetju so torej najbolj odgovorni delavci sami poskrbeli za usodo podjetja. Javnosti pa smo prej ko slej dolžni povedati, kaj je napravila družba, da bi pravočasno preprečila najhujše, ce ne drugega, vsaj bistveno zmanjšala nastalo škodo. Z enim primerom osvetlimo delovanje službe družbenega knjigovodstva kot enega izmed članov družbene kontrole. SDK ni pravočasno ugotovila nepravilnosti v zaključnem računu ,Tehnograda« za leto 1968. Na zahtevo viške občinske skupščine je dvakrat pregledala poslovne knjige (ne poslovanja) in ugotovila, da je zaključni račun za leto 1968 nesprejemljiv. SDK zato predlaga odpravo nezakonitosti ter uskladitev terjatev in obveznosti s poslovnimi partnerji. Občinski odborniki pa bi poleg obširnega naštevanja kontov, oseb in drugih podrobnosti radi zvedeli iz zapisnika predvsem kaj več o gospodarskem položaju podjetja in o možnostih za sanacijo. Za to so izvedeli, žal prepozno, od prisilne uprave, ki je v kratkem času ugotovila ne le dobre 3 milijone N-din izgube kot SDK, ampak izgubo 13 milijonov N-din in se dodatnih 5 milijonov N-din zelo dvomljivih terjatev. SDK se verjetno upravičeno brani s tem, da predpisi omejujejo njene pristojnosti pri posegih in analiziranju poslovanja podjetij. , Naj bo že kakorkoli, v primerih, ko gre za negospodarno ravnanje z (velikimi) družbenimi sredstvi, mora imeti družba v rokah vzvode, da pravočasno prepreči družbeno škodo. Ne gre namreč samo za materialno škodo, ampak nemalokrat še za večjo družbenopolitično škodo. Delavec, na primer, plača izgubljeno ali ukradeno orodje v celoti, najbolj odgovorni^ delavci podjetja pa niti v približno enaki meri izgubljenih, včasih pa tudi ukradenih milijonov, pa naj gre za denarno povračilo škode ali za dolžino zaporne kazni. Kolikor gre v našem primeru, pa tudi drugod, bolj za ne-možnost kot pa nezmožnost učinkovitejših posegov SDK, bo treba čimprej tej družbeni ustanovi, kakor tudi družbi v celoti, opredeliti mesto in vlogo bolj primerno kot doslej. V nasprotnem primeru bomo doživljali še naprej, da bodo bolniki, podjetja, hirali, mi pa jim bomo pomagali le toliko, da jim bomo lajšali smrt z injekcijami, namesto da bi na podlagi dogovorjenih kazalcev o uspešnosti poslovanja bodisi pravočasno zdravili, kjer bo to mogoče, bodisi neozdravljivim pravočasno jasno in glasno povedali, da bolezni ni mogoče ozdraviti, pri tem pa preprečili milijonske, če ne milijardne izgube. Pa še nekaj. Nesposobneže bomo pravočasno onemogočili v njihovo in družbeno dobro. Tako bodo delavci imeli več zaupanja v naše družbene institucije in manj iskali svoje pravice na cesti. Ne poenostavljam: češ. neučinkovitost SDK je^ krivec stavk in likvidacij; ali, ker banka »noče« dati denarja, propadajo podjetja. Zakaj, ko omenjam družbene institucije, mislim tudi na vlogo samoupravljanja, političnih organizacij, v določeni meri pa tudi na javno mnenje, zlasti na vlogo tiska in radia. NEDEJAVNA OSNOVNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA Sindikalna organizacija v podjetju je bila precej neaktivna. Občne zbore je po gradbiščih izvedla z nekajmesečno zamudo, pa še tedaj na pritisk in v organizaciji mestnega odbora sindikata gradbincev. . . ... , Delavci na gradbišču v Beogradu jo o delovanju sindikata malo vedeli. Vedeli so na primer, da jim je sindikat priskrbel televizor. Skupna akcija mestnih odborov Ljubljane in Beograda je bila koristna v toliko, da so bili delavci vsaj' informiram o položaju v podjetju. Na gradbišču v Umagu pa izvršni odbor sindikalne organizacije podjetja sploh ni organiziral sindikalne dejavnosti. , ,, , ... Izvoljeni sindikalni delavci podjetja so bili premalo zavzeti za družbenopolitično delo v kolektivu. Opravljali mso niti osnovnih nalog in tekoče obveščali delavcev o dogajanjih v podjetju. Njihove težave z vodstvom podjetja, skoraj ob vsaki akciji, ki jo je v podjetju vodil mestni odbor, so jim jemale še tisto voljo, ki so jo občasno pokazali. Bivši delavec Tehnograda m sedanji član mestnega odbora sindikata je na primer za odkrite besede na seminarju za sindikalne delavce plačal z nevšečnostmi doma, ker je na »neprimernem mestu razkrival poslovne sknv- n0SZnačilen je primer člana vodstva podjetja, ki je bil pred leti predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. V podjetju je bil zdaj kot sindikalni delavec nedelaven. Na sestanku ZK, v začetku junija, sta na primer on in direktor ostro zavračala sekretarja ZK kot tudi mestne Predstavnike ZK in sindikata, ko so se kritično pogovarjali o položaju podjetja in o vlogi ter nalogah političnih organizacij. _ Vedno pa so klicali sindikat, kadar so delavci stavkali. To pa je bilo v Tehnogradu zadnji čas pogostokrat y g (Nadaljevanje in konec prihodnjič) OD DOLENJSKIH DO ČATEŠKIH TOPLIC • OD DOLENJSKIH DO ČATEŠKIH TOPLIC © OD DOLENJSKIH DO ČATEŠKIH TOPLIC # OD DOLENJSKIH DO ČATEŠKIH TC Minuli teden snTo obiskali dve popularni zdravilišči na Dolenjskem, in sicer Čateške in Dolenjske Toplice. Zvedeli smo marsikaj zanimivega. Predvsem pa to, da sta se oba kolektiva izkopala iz težav, v katere sta zašla pred tremi leti, ko je socialno zavarovanje ukinilo zdravljenje na njegov račun v skoraj vseh zdraviliščih. Oba kolektiva. Dolenjskih in čateških Toplic, sta že dokazala, da se da s pravilno poslovno politiko doseči lepe rezultate gospodarjenja, ne da bi pri tem kdorkoli pomagal od zunaj Nisem se le slučajno oglasil v Dolenjskih in Čateških Toplicah. Kdor pozorno spremlja razvoj obeh zdraviliških krajev na Dolenjskem, se bo prav gotovo spomnil, da je Čateškim, še bolj pa Dolenjskim Toplicam, pred približno tremi leti, zelo trda predla. Oba kolektiva sta bila tako rekoč čez noč postavljena ob zid. Denar socialnega zavarovanja je prenehal pritekati. »Takrat je bilo res težko vzdržati. Nismo vedeli, kaj bi sploh počeli. Vse nas je po malem zagrabila panika,« se danes spominja časov pred tremi leti Lojze Kenda, šef recepcije v Dolenjskih Toplicah. Takrat je po sili razmer celo on opravljal posle direktorja. Toda oba kolektiva se nista zmedla. Tudi delavcev so odpustili manj — mimogrede povedano, v Čateških Toplicah je odšel iz zdravilišča samo bivši direktor — kot pa so sprva napovedovali. Čeprav ob nizkih osebnih dohodkih, sta oba kolektiva vzdržala bitko. Bitko za obstoj, katere pa se danes v obeh zdraviliščih kaj neradi spominjajo. »Kaj takega se ne sme več zgoditi!« zagotavlja Vlado Der-žič, direktor Čateških Toplic. Pa kaj bi še obujali spomine, pravzaprav neprijetne spomine. Danes piha v obeh zdraviliščih prijetnejši veter, čeprav morda še ni vse tako, kot bi moralo biti. Danes kolektiva obeh popularnih dolenjskih zdravilišč stojita že tako trdno na nogah, da bi jih kdorkoli težko omajal. NAJPREJ V DOLENJSKE TOPLICE 2e zaradi tega. ker so Dolenjske Toplice bliže, sem se najprej, ustavil v tem kraju. Nič prijazno ni bilo. Lilo je kot iz škafa. Sodoben olimpijski bazen, kjer je stalna temperatura vode med 26 in 28 stopinjami Celzija, je bil prazen. Sicer pa tu ob lepem vremenu mrgoli na tisoče kopalcev, do- Takoj ali po dogovoru za- \ ^ poslimo < < gospodinjsko > < pomočnico, s < ljubiteljico j> s otrok \ S Oskrba v družini in visok > > zaslužek, \ > Ponudbe naslovite na: l Frau DORNBIERER i < Metzgerei S S CH 9422 > S Staad-Rorschach St. G. ? > (Schweiz) \ > Interesentke opozarjamo, da ^ > morajo zaposlitev urediti ^ ^ preko pristojnega zavoda za < S zaposlovanje. mala iz vse Slovenije. Okolica bazena je zelo prijetno urejena. Veliko je prostora, če je lepo vreme, v senci in na soncu. Bazen v Dolenjskih Toplicah je še posebej zanimiv. »Menda je edini v Sloveniji, ki ima naprave za stalno čiščenje vode,« je kasneje pojasnil Lojze Kenda, ki ima kot šef recepcije največ stikov z gosti in tudi najbolj pozna njihove želje in navade. »Težke milijone je moral naš kolektiv odšteti za filtrske naprave. Toda ni nam, žal. Saj prav zato kopalci raje zahajajo v naš kraj. Od tega pa imamo tudi mi precej...« PREVLADUJEJO DOMAČI GOSTJE 2e sva sedela v majhni sobici v zdraviliškem domu, kjer stia v spodnjih prostorih dva lepa, pokrita bazena, s temperatura vode od 36 stopinj naprej. Lojze Kenda je imel pred seboj nešteto papirjev. In čisto v drugačnem, veselejšem tonu, mi je bral podatke s papirjev. Vsake toliko časa je skočil še k telefonu v recepcijo in v računovodstvo povprašat za ta ali oni podatek, ki ga ni imel pri sebi. »Z letošnjo sezono smo izredno zadovoljni,« je pripovedoval. »Tja do konca septembra imamo vse zasedeno. V primerjavi z lanskim lgtom.se je letos število domačih gostov povečalo kar za 25 %, medtem ko se je število tujih gostov le za malenkost zmanjšalo.« »Kakšno pa je sploh razmerje med domačimi in tujimi gosti?« »Blizu 80 % je domačih, drugi pa so gostje iz Avstrije. Zahodne Nemčije, Italije ... Od tujcev v naše zdravilišče najraje zahajajo ribiči. Krka je reš idealna reka za ta šport.« Sef recepcije zdravilišča v Dolenjskih Toplicah je nato pojasnil, da med domačimi gosti prevladujejo takšni, ki si zdravljenje plačajo sami. Mnogo pa je takih, ki jih na preventivno zdravljenje pošiljajo sindikalne organizacije iz številnih, zlasti večjih slovenskih delovnih kolektivov. »Pri nas je veliko delavcev iz celjskih tovarn, potem gorenjskih in celo maribor-.skih delovnih kolektivov,« je dopolnil. V zdravilišču v Dolenjskih Toplicah imajo danes na voljo 195 ležišč, dnevna oskrba pa velja 3910 S-din v sezoni. V predsezonskih ih posezonskih mesecih je ta cena nekaj nižja. Ko že posredujemo številne podatke . o zdravilišču Dolenjske Toplice, velja omeniti, da se je letos na odprtem bazenu zvrstilo že blizu 40.000 kopalcev. Stalnim gostom nudijo v Do- lenjskih Toplicah tudi posebne ugodnosti. Med njimi 25 % popusta pri kopanju, tako v pokritem kot zunanjem športnem bazenu, za večdnevno bivanje tudi večje število brezplačnih zdravniških pregledov in podobno. POTEM V CATESKE TOPLICE V Čateških Toplicah je bilo kljub nalivu minuli petek polno Poleg gostinskih uslug in kopanja nudijo Cateške Toplice gostom tudi vse ustrezne zdravstvene usluge v novozgrajeni sodobni ambulanti V Čateških Toplicah so v zadnjih štirih letih zgradili mnogo novih objektov, med njimi tudi zelo sodoben pokrit bazen s termalno vodo domačih in tujih gostov. Čeprav je deževalo, smo v obeh bazenih na prostem opazili kopalce. Če še ne veste, imajo v Čateških Toplicah bazen na prostem odprt tudi pozimi, kjer se je mogoče kopati. Temperaturo vode v . vseh bazenih lahko prilagodijo tako, da se je mogoče kopati ob vsakem času, tudi takrat, kadar dežuje in takrat, ko se živo srebro spusti pod ničlo. »Ubadamo se s problemom, da imamo kar naenkrat premalo prenočitvenih zmogljivosti,« je potožil Vlado Deržič, direktor Čateških Toplic. »Zaradi tega smo letos investirali kar 309 milijonov S-din in s tem v bungalovih pridobili nadaljnjih 212 ležišč, tako da jih imamo zdaj skupaj več kot 360. Sploh smo v zadnjih dveh letih veliko investirali v Čateških Toplicah, in sicer blizu milijardo in pol S-din. S tem, ko smo zgradili nov odprt bazen, mini golf igrišče ter prenovili vse stare prostore zdravilišča, smo dvignili tudi naš promet od komaj 233 milijonov S-din v 1965. letu že na 630 milijonov S-din v letošnjem letu. Prihodnje leto računamo, da bo naš promet znašal že nad 800 milijonov starih dinarjev.« Takšnemu razmahu je prav gotovo s svojo marljivostjo botroval celoten kolektiv zdravilišča Čateške Toplice. »Težave imamo s precejšnjimi anuitetami, ki jih moramo odplačevati,« pripominja Vlado Deržič. Samo letos moramo odplačati kar 122 milijonov dolga, razen tega pa prigospodariti za osebne dohodke zaposlenih še nadaljnjih 170 milijonov S-din. To niso mačje solze za blizu 100-članski delovni kolektiv. Toda kljub vsem omenjenim obveznostim bomo vse to zmogli in še bomo naložili denar v nove objekte Čateških Toplic. Povem vam, da se splača investirati v Čateške Toplice, ki imajo še vedno neizčrpne možnosti za razvoj. Prav zdaj smo namreč prišli do novega vrelca tople vode, ki ima kar 62 stopinj Celzija in daje 2000 litrov vode v minuti.« Kolektiv Čateških Toplic ima torej velike načrte. 2e prihodnje leto bodo začeli poleg sedanjih objektov graditi cam-ping, otroško igrišče, bazen za otrdke, igrišča za tenis, kqšarko, odbojko, plavalni bazen izven olimpijskih razsežnosti, manjšo samopostrežno trgovino, kasneje še večstezno avtomatsko kegljišče in še marsikaj. PREKORAČEN NAČRT »Letos smo računali, da moramo v sedmih mesecih imeti' 18.760 nočitev,« je aladaljeval I direktor Čateških Toplic, »imeli pa srno jih že 21.498, kar je mnogo več, kot smo planirali. Največ, nad 18.000 počitev, smo zabeležili na račun domačih gostov.« Tudi v Cateške Toplice iz dneva v dan prihaja vse več takšnih gostov, ki si zdravljenje plačajo sami. Blizu 60 % je takih gostov. Nekaj nad 15 % gostov pošlje na zdravljenje socialno zavarovanje, blizu 15 °fc pride v Toplice vojaških invalidov in blizu 10 % delavcev pošljejo na preventivno zdravljenje sindikalne organizacije iz skoraj vseh delovnih kolektivov. »Tako imamo polno, da 261 gostov, ki so nam jih poslali socialno zavarovanje ali sindikalne podružnice, čaka, da bodo prišli na vrsto. Upam, da se bodo do konca septembra tudi vsi zvrstili. Sicer imamo naše zmogljivosti skoraj vse leto 100-odstotno zasedene. Tudi za prihodnje leto imamo že precej rezervacij,« je še dodal Vlado Deržič. Dnevna oskrba v Čateških Toplicah brez zdravstvenih uslug je od 4500 do 5500 S-din, skupaj z vsemi, se pravi zdravstvenimi in kopališkimi uslugami, pa znese 6000 S-din. IZLETNIŠKA TOČKA ZAGREBČANOV Znano je, da so Čateške Toplice prav gotovo najpopular-i nejša izletniška točka komaj 32 kilometrov oddaljenih Zagrebčanov. Več kot 5000 kopalcev se zbere ob bazenih, če je lepe vreme. Od tega jih je zanesljivo več kot 90 % Zagrebčanov. »Računamo, da se bo v te” tošnji sezoni zvrstilo pri nas prek 200.000 kopalcev, ki naib bodo samo z vstopnino napol' nili blagajno z več kot 70 mili? j oni S-din, s temi sredstvi si bomo zgradili nov odprt bazen' Zelo pa smo po svoje nesrečni, da ob sobotah in nedeljah ni' mamo več gostov , iz Slovenije-Zakaj ne pridejo, nam je ra' zumljivo. Nimajo kje parkirati-Dosti več kot tisoč avtomobilov pa že težko ,spravimo pod našo streho*. Zato moramo nujno zgraditi še nove bazene, nova parkirišča, športna igrišča ih druge objekte za zabavo našii1 gostov.« Kolektiv Čateških Toplic s* je ob vsem začrtal, da mora svoje ušluge še bolj propagirati v tujini. Ob množici domačih gostov mora privabiti tudi tujce, ki so zelo dobrodošli gostje. V ta na' men so o zdravilišču dali natis' niti sto tisoč lepih prospektov in jih razposlali po vsej Evrop1-Poslali so tudi ponudbe števil' nim turističnim agencijam ^ Avstriji, Italiji in Zahodni Nemčiji, še bolj pa se bodo P°' vezali z domačimi turističnim1 agencijami, ki jim lahko pr®' skrbijo tuje in domače goste-Kajti novih 212 ležišč v bun? galovih bo treba napolniti skozl vse leto. MILAN 2IVKOVIČ V čateških Toplicah z najrazličnejšimi terapijami zdravijo rev* matična obolenja