ORGANIZIRANO DELOVANJE
Sodelovanje mladih v vseh samoupravnih odločit-vah je temeljna usmeritev našega nadaljnjega samo-upravnega razvoja
V  cdovilca saBoapravnem sistemu je vloga mladih ie kako po-¦>¦>¦¦, mj gre za sknpae iaterese nas vseh. Mtedaa ragtaia z odlofi-tvmmL, vcate pa prcaalo sodetu)e s svojo laatao udeleibo. Z uvedbo ¦ovega Jtlniikif iMhh m Jc delež aladUi moimo poveial, vseeao pa ac za4ovolja)e ¦tiakovitoati svojega podaaftva, U ga Mladna iau. Mor*i se to sHši ackoHko togo, m) m mam viU)b)c Misd, da ¦!•«¦<> lc prevei fizkBO oknvaavaao. Voao, da )e preccf aMih vk^uieaUi v *ažbcM ^vMMti, prc*vwB pa )Ui veMko n*h|e v raaih spedaU-draaUi camtah, v katcrih zNraJo *Mi «rof aria*h.
Mladinska organizacija povezuje mlade s svojo programsko usmeri-tvijo v celovitost dinamičnega razvoja. Ta opredelitev velja tako za de-lovno organizacijo, krajevno skupnost, občino in medobčinsko regijo kakor za širti prostor, kjer mladina dela in živi. Torej naj ne bi nikjer posebej določaL'. kakih po6ebiuh vzorcev organiziranosti in sodelova-nja, temveč sprostitev in dinamičnost organiziranja po posameznih in-teresnih dejavnostih.
V vevški papirnici je zaposlenih precej mladih. Večina je že vklju-čena v samoupravne organe, nekaj jih sodeluje v sindikalnih skupinah po TOZD, preostali del mladih pa se bolj ali manj ukvarja s prosto de-javnostjo. Naj povemo, da je na Vevčah močna organizacija za radio in zveze,vkateri jevključenihprecej mladih. Njihoviuspehisoizdnevav dan večji. O svojem dehi in uspehih bi lahko več pisati v glasilo Naša skupnost. Kakor vidimo, se del mladih vključuje v tokove vsakdaniega življenja tako v tovarni kakor tudi v krajevni skupnosti.
Možnosti sodeiovanja so, vendar manjka boljša povezanost in orga-niziranost ter vež sodelovanja vseh mladih na raznih področjih. Ze nekaj let ugotavljamo, da je prispevek mladih manjši, kot je bil zadnja leta, vzroke za to pa moramo iskati v nas samih. Vemo tudi, da se to-varna razvija, vzporedno s tem pa raste tudi potreba po kadrih, zato naj nam ne bo vseeno, kako smo organizirani in kakšen prispevek dajemo k samoupravnim odločitvam. Delovna organizacija, v kateri delamo, je velika celota, zato moramo v tej celoti prispevati več in boljše.
Gospodarske cilje, ki so pred nami, bomo dosegli le, če bomo dobro organtzirani in med selioj delovno povezani.
Naloge, ki nas čakajo, niso lahke, vendar pa spet ne tako težke, da jim ne bi mogli biti kos.
CIRIL ZUPANČIČ