72. štev.	V	Ljubljani,	petek	25.	marca	1921.	•	roiM«	piasuu	v	goto*m	j	v.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
elo leto	.	K	880--
pol leta .	.	.	„	180 —
tetri leta .	.	.	„	90 —
ta mesec ,	.	„	SO-—
Za inozemstvo:
celo leto .	K	480-—
?ol leta. .	.	.	„	240 —
tetri tela .	.	„	120	—
m mesec .	.	„	40 —
Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravrištvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44.	     rr-;
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 160 K.
Vprašanjem glede inseratov L dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — -	Rokopisi	se	ne vračajo.	-
Miacunaju po j prontem in «iei 1	*ok	iei 55 mm
fiiok pio.to za epkfsi z K ta vetkra« nonnst
Za Ameriko -
celoletno	.	.	8	dolar,
polletno .	.	4	dolaije
četrtletno.	2	dolaria
—...fin oat »w>ii|ajo nakaznici
Sporazum z muslimani ogrožen.
Spor med radikale! in demokrati. Kriza vlade
na vidiku.
Beograd, 24. marca. (Izvirno poročilo ) Pismo predsednika demokratskega kluba Ljube Davidoviča na ministrskega predsednika Pašiča je povzročil spor med poslanci vladne večine in ministri. Zaradi tega je imel ministrski svet sejo, ki je trajala snoči od 10. do 12. Danes se ministrski svet ob treh popoldne zopet sestane, da nadaljuje razpravo o tem pismu. Kakor znano, je to pismo objavil tajnik demokratskega kluba g. Sečerov. V ministrskih krogih menijo, da pride do vladne krize, ako demokrati ne sprejmejo vseh zahtev.
Beograd, 24. marca. (Izvirno poročilo.) Od muslimanskih poslancev so samo nekateri v Beogradu. Posl. Spaho in Karamehmedovič sta do* •la v Beograd, da prevzameta svoje posle v ministrstvu. Našla pa sta popolnoma drug položaj, kakor sta ga pričakovala. Ugleden član muslimanskega kluba je izjavil Vašemu poročevalcu, da je sporazum mogoč 1« tedaj, ako se sprejmejo njihove zahteve v celoti. Muslimanski klub
pa ne more obnoviti pogajanj, ker smatra, da so že končana. Ako odklanjajo demokrati, kar so sklenili njihovi ministri, sledi iz tega, da nočejo sporazuma in da spravljajo v nevarnost ne samo vlado, temveč tudi ustavo. Ako jutri ne pride do sporazuma, bodo muslimanski poslanci odpotovali iz Beograda in se vrnejo šele 5. aprila ko se sestane konstituanta. Vodje muslimanskega kluba upajo, da pride do sporazuma, ne samo v vprašanju vlade, ampak tudi glede ustave. V teku današnjega dne bo g. Pašič odgovoril g. Davido-viču.
LDU Zagreb, 24. marca. Dopisnik »Riječi« javlja svojemu listu iz Beograda. da je po včerajšnji seji demo-kratskegajn radikalnega kluba jasno, da se bodo težkoče, ki so se po javile zadnje dni, lahko izblažile. Po poročilu informiranih krogov je situacija danes zelo dobra ter se bo po seji ministrskega sveta lahko predložil regentu v podpis ukaz o imenovanju novih ministrov.
Nemiri v Italiji.
l.DU Milan, 24. marca. Pri bombni eksploziji pred gledališčem »Diana« je bilo ubitih 9 oseb, kakih 100 ranjenih. V maščevanje so pridrveli fašisti pred uredništvo lista »Avan-ti«. a so bili od policije razpršeni. Nato so opustošili uredništvo in tiskarno lista »Humanita Nuova« ter poslopje zažgali. Razen tega so razdejali dva socialistična kluba. Šte-
vilo žrtev še ni znano. Od ranjenih je ponoči umrlo 13 oseb.
LDU Berlin, 24. marca. (DunKU.) »Vossische Zeitung« javlja iz Rima: Kakor poroča »Epoca« so na krovu bojne ladje »Julio Cesare« odkrili komunističen komplot. Komunisti so hoteli ladjo razstreliti. Aretiranih je Lilo 17 mornarjev.
Izjemno stanje v Nemčiji.
Komunistična ustaja udušena?
Berlin, 24. marca. (Izvirno poročilo.) Elsteben je postal središče ur.faje v Srednji Nemčiji. Tolpe, ki štejejo več 1000 mož, so obkolile mesto ter zasedle večji del mesta. Varnostna straža se drži le v mestnem delu pri seminarju In pri dekliški šoli. Od včeraj popoldne se čuje ogenj lz pušk. Ob •edinih zvečer Je množica pričela pleniti, Ib sicer v prvi vrsti konfekcijske trgovine bi trgovine s čevlji. Oplenili so tudi trgovine z orožjem. Na več mestih gorijo hiše. Na policijsko poslopje so zvečer pričeli metati ročne granate. 4 redarji so hiti ranjeni. Pri Amsdorlu so oborožene tolpe •kužalo pognati v zrak velik železniški most,
Berlin, 24. marca. (Izvirno poročilo.) Položaj v Srednji Nemčiji Je slejkopred resen. V Ouedlinburgu so prijeli tolpo 40 mož, med katerimi se nahaja tudi znani komunist H8lz. Opoldne sc javlja, da se položaj v Elslebnu ni poostril. Ustaši lovijo več socialističnih voditeljev, k] so morali pobegniti. Od verodostojne strani se poroča, da so štiri petine delavstva proti anarhističnemu rovarenju.
LDU. Berlin, 24. marca. Kakor poroča »Vossische Zeitunng« sta se državni kabl-«*et In pruska vlada včeraj bavita z do-S®dki v srednji Nemčiji in Hamburgu. Ne'®"1!? sta, da ne proglasita nad srednjo bo sprič IZ*emne2a stanja, ker upata, da se dela v st v' r*zsodl!e*n ,n mirnega zadržanja
Evropi n.d,0nbrSUCan akCiia V Sre'lni‘ vj|a	nasilnih sredstev izjalo-
LDU. Halle a. d. Saale aa ti 1	,,,	, aa|e, 23. marca.
Tiskarno »Klassenkampf« Ie „
policija. PoKcljskl uradniki so zapjt^ le-tak, ki poziva na stavko, letak pa je veil_ dar Izšel. Delavstvo Langershausove tovarne jo odložilo delo. V Eislebnu je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Stavka se razširja dalje tudi v poljedelskih podjetjih. Mestna policija je ukinila svoje poslovanje, ker so bili trije stražniki z ročnimi granatami ranjeni.
LDU. Berilu, 23. marca. »Vosslebe Zeitung« spravlja komunistična rovarjenja v •rodnjc-ncmtkem IsuJustrijskcm revirju i„ v Hamburgu v zvezo z gotovimi navodili tz Moskve. Kakor poudarja list, kljub zlo-
činskemu delovanju komunistov n) nobe noga vzroka izgubiti ravnodušnost. Z vso gotovostjo se more reči, da oboroženi komunistični upor ne bo Imel uspeha.
LDU. Hamburg, 23. marca. Senat mesta Hamburga Je proglasil izjemno stanje nad mestom.
LDU. Berlin, 24. marca. »Tlerttaer Tageblatt« poroča Iz Hamburga, da se zdtl, da je komunistična ustaja zlomljena. Prod večeru so odstranil! rdeče zastave s hiš, b česar se da sklepati, da so nasprotnik) komunistov dobili premoč. Predsednik hamburške soclalno-demohratične stranke je Izdal razglas soclalno-demokratlčnemu delavstvu, v katerem ga nujno svari, da bi se udeležilo komunističnih ptičev In zborovanj In pozlvlje delavstvo, naj sc mirno sadržl In naj se ne zbira na ulicah.
LDU. Berlin, 24. marca. »Vosslsche Zeitung poroča Iz Hamburga, da je bilo pri včerajšnjih nomlrlh 20 oseb usmrčenih, 50 pa težko ranjenih.
LDU Berlin, 24. marca V ponedeljek aretiranim komunistom so po dolgem zaslišanju dokazali, da so povzročitelji, ponia-gači, oziroma sovedc! pri naklepu na »steber zmage«. Vsi so člani nemške komunistično stranke.
LDU Berlin, 24. marca. Po poročilih iz Srednle Nemčije je središče vstaškega gibanja med Eislebnom I11 liettstedtom. Tukaj je baje nekaj tisoč oboroženih. Iz Els-lcbna poročajo o plenitvah. Železniško progo med Eislebnom In Hallo so vstaši razstrelili. V Lournu Je 50 do 100 oboroženih zasedlo izhode. Oblastva poudarjajo, da se štiri petine delavstva ne udeležujejo tega gibanja In ne odobravajo terorja.
POTRDILO O IZVORU BLAGA ZA UVOZ x - V ANGLIJO.
Basel, 22. marca. (Izvirno poročilo.) Po poročilu angleške trgovinske zbornice v švlol je angleška vlada odredila, da mora od 1. aprila dalje biti blagu, ki se uvaža v Zedinjeno kraljestvo velikobrltan-sko, priloženo potrdilo v Izvoru blaga. Izvzeto je le ono blago, o katerem se je sklenila kupčija pred 8. marcem In ki sc uvaža najkasneje do 15. aprile t, L
NOVINARSKI KONGRES V SARAJEVU.
LDU Sarajevo, 23. marca. Program kongresa novinarjev dne 27. in 28. marca v Sarajevu: Sprejem gostov se vrši v Slav. Brodu. Goste bodo sprejeli delegati Udruženja novinarjev za Bosno in Hercegovino. Dne 26. t. m. prihod v kopališče ilidže. Od 13. do 14. v Ilidžah pred-konferenca. Ob 20. In pol skupna večerja v kopališčni restavraciji. Dne 27. t m. svečana otvoritev kongresa ob devetih in pol v slavnostni dvorani Mestne hiše. nato nadaljevanje zborovanja. Ob 13. slavnostni obed v hotelu »Evropa«, ki ga da sarajevska občina na čast gostom. Popoldne nadaljevanje zborovanja. Zvečer skupna intimna večerja na verandi hotela »Evropa«, nato odhod v Ilidže. V ponedeljek dne 28. t. m. nadaljevanje zborovanja, opoldne kosilo v hotelu »Evropa«. Potem konec zborovanja In ob 20. odhod v Ilidže. in ob 21. domača bosanska večerja. Dne 29. t. m. doručak v Ilidžah, ob 13. odhod gostov v spremstvu delegatov bosanskega novinarskega udruženja s posebnim vlakom. Kongresa se udeleži 98 gostov.
NAš! DELEGATI ZA TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
Beograd. 24. marca. (Izvirno poročilo.) Do konca tega meseca bodo določeni delegati naše kraljevine, ki bodo vodili pogajanja glede trgovinske pogodbe z Italijo. Trgovinski minister dr. Kukovec je danes predložil ministrskemu svetu zahtevo, naj se ti delegati čimpreje imenujejo.
USTAVOTVORNI ODBOR BO HITRO KONČAL SVOJE DELO.
LDU Beograd. 24. marca. Radi velikonočnih praznikov odpotuje večji del članov ustavnega odbora domov. Nocoj je podpredsednik ustavnega odbora Demetrovič odpotoval v Zagreb. V poluradnih krogih se trdi, da bo po praznikih ustavni odbor svoje delo dovršil v brzem tempu.
RAZPRAVA O PRORAČUNU KONČANA.
LDU Beograd, 24. marca. Razprava o proračunu ministrstva pravde je končana. Izdatki so se znatno zmanjšali.
VOJAŠKA KONVENCIJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN FRANCIJO NE OBSTOJA.
LDU Praga. 24. marca. Češki listi označujejo kot prazno fantazijo vest »Berliner Tageblatta« iz Bazla o namišljeni tajni vojaški konvenciji med Francijo in Češkoslovaško za primer monarhističnega ali boljševiškega dr-1 žavnega prevrata v Nemčiji ali Av-striji. »Narodni Listy« konstatirajo, da se baš general Diviš, ki bi po tej informaciji imel zapovedovati diviziji v Hodoninu, še vedno nahaja na svojem mestu v ministrstvu za narodno hrambo. »Pravo Lidu« imenuje vest naivno bajko.
AVTONOMIJA IRSKE.
Volitve v parlament bodo maja. LDU London, 24. marca. V poslanski zbornici je izjavil min. predsednik Lloyd George, da namerava vlada ukreniti vse potrebno, da se volitve v oba irska parlamenta, ki jo predvideva lani sprejeti zakon, izvedejo meseca maja. Ako izvolijo Irci svoje zastopnike, bosta oba irska parlamenta tvorila irsko usta-v dvorno skupščino, ki bo imela vso moč predlagati izpremembo zakonov. Ako pa Irci odklonijo volitev svojih zastopnikov, poseže vlada po drugih sredstvih, da obvlada Irsko. Vlada je pripravljena pogajali se z odgovornimi irskimi voditelji nikdar pa ne pripusti, da se ustanovi irska republika.
Naše zrnianfe politično stališče.
Po deželi gredo glasovi o neverjetnih stvareh. O vojski se govori.
No, tako hudo ne bo še. Imamo sicer računov na vseh straneh, toda te bomo poravnavali ob priliki In s sredstvi, Id nam bodo na razpolago po potrebah.
Z rapallsko pogodbo se za nas začenja nova doba priprave, temeljite priprave na vseh poljih, zlasti pa doba krepitve samozavesti, kaitl, če ne bo v odtrganih nam deželah med našim narodom te, potem )e vsak boj — tak ali tak — odveč.
Bližnjega »velikodušnega« laškega soseda torej ne bomo šli še obiskat tako na-nagtoma.
Drugačno je seveda vprašanje, če pogledamo na kompleks svetovnih dlplo-matičntb zapletov.
Represalije nad Nemčijo, revizija se-vreške mirovne pogodbe, oziroma restavracija Turčije, umik Amerike Iz Evrope, ves orljcutalnl problem In dogodki na Ruskem, vse to postavlja tudi naše zunanje politične račune na skupno evropsko podlago.
Nemčija se brani plačati odškodnino, trpi mirno zavezniško okupacijo in — čaka. NI dvoma, da šteje Berlin v svojem čakanju s postavkami, ki jim zaupa.
Kakor vse kaže, poskuša kapitalistična grupa med zavezniki še enkrat, da požene evropske divizije nad Rusijo. Kako podpira
ta grupa vsako reakcijo, se vidi v neverjetnem skoku, ki ga je napravila tekom dveh dni mažarska krona (109 %), s pomočjo zapadnih kapitalistov, ki smatrajo današnji budimpeštanskl režim za najbolj zanesljivo svojo pozicijo na mejah prod vzhodu.
Francoska borzna glasila pišejo javno, da Je naibolja garancija za »svobodo« In varnost Evrope to, če se ustanovi ob meten Rusije najest reji reakcionaren režim.
To je cinično dovolj hi se glasi vse huje kot svojčas Metternichova sveta aHjansa.
Razumljivo je, da tečejo »prosvetljeni« zavezniki povsod svojih »reakcionarjev«.
Prav gotovo tudi pri nais. Odlikovanja In generalski obiski v Beogradu so viden znak tihe borbe za kulisami.
Mislimo pa, da ni pri nas državnika, k| bi sl upal pričeti v polnem deta za ustavo s kako ognjeno akcijo.
Narod je tako potreben miru ki ta mit hoče, da bi speljala vsaka stranpot državo v najnevarnejšo krizo.
Prepričani smo, da se nam pred ustavo ni tatl ničesar, ko bomo pa imeli ustavo, se posameznik sploh ne bo mogel spuščati | v poizkuse proti parlamentu.
| Vse, kar rabimo, je ustava, dobra 1 ustava! Danes čakamo na to, ne pa pohod* pod francoskimi maršali.
Plebiscit v Gornji Šleziji.
Stališče Anglije.
LDU Bytom, 24. marca. (WoIf.) Mednarodna komisija v Opolah je iz^ dala nastopni razglas: Prebivalstvo Gorenje Šlezije je med glasovanjem vzorno vzdrževalo mir in red. Nekateri elementi pa so se v vzhodnih
LDU Opolje, 24. marca. Po naro-> Čilu državne vlade je imel nemški pooblaščenec Hatfeld nocoj z zavezniško komisijo resne poRovore o poležani na sornješleskem industrijskem ozemlju. Zahteval je takojšnje
krajih dali zavesti k izgerdom, ki bi vojaško varstvo za prebivalstvo
utegnili motiti red .Mednarodna vladna komisija, trdno odločena, vzdrža-vati brezpogojno red, proglaša obsedno stanje nad mesto in okrožjem Bvtomom. ter nad mestom m okrožjem Katowicam.
LDU Varšava, 24. marca. (Brezžično.) Poljski plebiscitni komisar Korfanty predlaga po izidu ljudskega glasovanja v Gorenji Sleziji delitveno črto, tako da bi okraji Piština, Ryb-nik, Katovvice, Krolevska Huta, By-tom. Zabrze, Tarnowice, Olivice, Velko Strelce in pa deH Kozla in Olešna pripadli Poljski.
proti poljskemu nasiliu Komisija je zagotovila, da odpošlje ojačeme v Katovice in Bytom. Te čete dospo na svoje mesto že nocoj.
Rim, 24. marca. (Izvirno poročilo.) Kakor m govori, je LIoyd George brzojavno vprašal Italijansko vlado, kakšno stališč« bo zavzela naprara izkte plebiscita v Gorenji Slezljl. Anglija bi bila pripravljena iti v te« vprašanju srednjo pot, ki bi pri končno veljavni pridelltvl spornih ozemelj zadovoljila tudi Poljski, čeprav ne v tej meri, kakor to pričakuje. Kakor se doznava Iz drugega vira, namerava angleška vlada Poljski zagotoviti tudi gotovo koUčino šle-rilskega premoga.
KONSFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV.
Dunaj, 24. marca. (Izvirno poročilo.) Ker je Jugoslavija pokazala, da je pripravljena udeležiti se konference nasledstvenih držav, je gotovo. da se bo ta konferenca vršila. V diplomatičnih krogih se govori, da se skliče ta konferenca za prvo polovico aprila. Ne ve se pa še, ali se bo vršila v Portorose ali na Brionih. Antantne velesile bodo poslale na konferenco svoje delegate.
PRED IZBRUHOM GRŠKO-TUR-ŠKIH SOVRAŽNOSTI.
LDU London, 24. marca. V uradnih krogih se pripoveduje, da grozi neposredna nevarnost obnovitve turško-grških sovražnosti. Kemalisti so zbrali na malo-azijski fronti močne čete, Grki hočejo grozeči turški napad prehiteti. Poizkus angleške vlade, da bi posredovala med obema državama, je bil brezuspešen.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
24. marca.
Valute in devize.
Z a g r 6 b ; Devize: Berita 232—233.25, Italija 560—562, London 556—562, Newyork kabel 143—0, ček 142.50—143, Pariz 1012— 1018, Praga 190—190.75, Švica 0—2475, Dunaj 20.10—20.60. Valute: Dolarli 139.75 -140,25, avstrijske krone 0—22, carski 7Q—
75, francoski frank) 975—985, napolcondori 474—476, nemška mark« 228—230, romunski leji 195—196, češkoslovaške krone 183 —188.
Beograd: Valute:	20	dinarjev v
zlatu 0—22.80, angleški iuutl 136.50, franco. skl franki 247—249, ameriški dolarji 34.80— 35, ItaHJanske lire 138—140, bolgarski levi 42.75—43.25, romunski leji 49.25—49.75, nemške marke 57JO—58, grške drahme 268— 275, češkoslovaške krone 45.50—46, avstr« krone 530—5.70. Devize: Periz 252—255, London 138-50—140, Newyork 36.60, Dunaj 5.10—5.15, Praga 46.50—47.75, Rlro-Mllan 138.50—140.50, Solun 270—275, Ženeva 620 —635, Berita 58-58.20.
Dunaj: Dolarji 730—734, marke 1156 —1162, funti 2840—2860, Iranc .Iranki 5030 —5070, Ure 2820—2840, dtaarfl 1941-1961, poljske marke 93.50—95.50, švlc. franki 12.425—12.475, češke krone 930^1^«ad-žarske krone 222—224.
Praga: marke 121.75,fphnia 1308-50, Ure 299, Iranc. franki’ 52750, luntl 298, dolarji 75.75, dinarji 199.50. avstrijske krone 10, poljske marke 8.25.
Cnr Ih : Berita 9.27 ta pol, Newyork 581-50, London 22.80, Pariz 40.60, Milan 23.10, Praga 7.60, Budimpešta 2.02 ta pol, Zagreb 4, Varšava 0.80, Dunaj 1.42 ta pol, avstrijske krone 1.05.
Efekti.
Zagreb:	Banka za Primorje 900—
950, Jadranska 1970—2025. Jugoslovanska 565—575, Ljubljanska kreditna 915—0. Pra-štodhmlca	1U35—1U75,	Riječka pučka
420—425.
Korošci! Korošice!
Naše solze so še sveže. Prišla je pomlad. Korotan se odeva v zelenje In vabi naša srca nazaj, nazaj v planinski raj... Vsi, ki imamo Koroško radi in trepečemo za njo, še čujemo grmenje topičev in žalostne zvoke zvonov, s katerimi so nas gnali kleti Bovražniki Iz dežele, kjer je tekla naša zibelka. Minulo je skoro pol leta. Pride čas. da gremo nazaj. Zato se snidemo Korošci in Korošice, da sami razmotrivamo o položaju ter podamo vsej javnosti dokaz koroške solidarnosti in neomejene bratske ljubezni. Vabimo Vas na
shod Korošcev,
ki se vrši na velikonočni pondeljek, dne 28. t. m. ob 1. uri popoldne v Ljubljani v mali dvorani hotela »Union«. Vabljeni ste vsi in sami Korošci in Korošice, ki ste bivali in delovali na Koroškem pred 1. januarjem 1919.
Pod predsedstvom bivšega poslanca Grafenauerja bodo govorili: 1. »O sedanjem stanju koroškega vprašanja«, poslanec Brandner. 2. »O sedanjih dolžnostih Korošcev«, dr. Janko Arnejc.
Ker se bližajo odločilni meseci za našo Koroško, je treba, da zavzamemo mi Korošci sami jasno in vzorno stališče napram vsej jugoslovanski javnosti. Mi sami hočemo postati tudi odločilen faktor v koroškem vprašanju in hočemo pogledati resnici jasno in odkritosrčno v obraz ter podvzeti korake, ki jih Ju-ooslavija zahteva od nas. Noben Korošec. nobena Korošica ne sme manjkati! Iz oddaljenih krajev pošljite vsaj zastopnike — Korošce. Župnik dr. J. Arnejc. — Narodni poslanec A. Brandner.
Govor dr. Rybara na zboru zaupnikov NSS.
(Dalje.)
Po končni ustvaritvi samostojne bolgarske države na berlinskem kongresa je bil glavni predmet bol-garsko-srbskim krvavim sporom makedonsko vprašanje. Strašne so bile borbe radi te jugoslovanske pokrajine ; zlasti v zadnji, v svetovni vojni so bolgarske grozovitosti prekosile vse, kar so do tedaj pretrpeli Srbi. Ni tedaj čudo, ako Srbi po veliki večini nočejo nič slišati o kaki spravi z Bolgari, akoravno se bolgarska vlada, zlasti pa ministrski predsednik Stam-boliski na videz zelo trudi, da bi prišlo do take sprave in celo do tesnejše zveze med našo državo In Bolgarsko. In ta sprava je vkljub vsej antipatiji s srbske strani potrebna, ako si hoče naša država zavarovati hrbet in biti pripravljena za tisti moment, ko bo morala obračunati s tisto državo, ki nas je največ ponižala, ki nam je odvzela najnaravnejše Izhode na morje in ki bi nas hotela politično in gospodarsko podjarmiti. Makedonsko vprašanje je definitivno rešeno. S tesno zvezo z Bolgarsko bo Makedonija srbska in bolgarska, ker bo jugoslovanska v najširšem smislu; vrhu tega postane naša država prva moč na Balkanu, se omogoči koneč-na likvidacija turškega problema v Evropi in se raztegne moč Jugoslovanstva na tri morja. Ti cilji, ki nikakor niso nedosegljivi, so pač vredni, da se spravna akcija ne odbije a limine. Ali niso bili tudi Francozi in Angleži skozi stoletja in stoletja krvavi sovražniki, pa so se vendar se-
vili zmago nad sovražnikom, ki je bil smatran nepremaglivim?
Tretji sosed je Rumunija. Tudi ona je med vojno igrala nekaj časa zelo dvomljivo vlogo, a na konferenci je pod Bratianom nastopala naravnost sovražno, zahtevaje ves Banat do pred samega Beograda. Se danes obstoji v tej državi močna imperialistična. nam sovražna struja. Veže jo pa na našo državo potreba skupne obrambe proti restavrac. po?eljenjem Madjarske in skrb za Dobrudžo. Vrhu tega si želi naše podpore tudi nasproti Rusiji, kateri je na zavraten način odvzela Besarabijo. Mi pa nimamo nikakega interesa, da podpiramo njen imperijalizem v Do-brudži in v Besarabiji in zato se ž njo pač lahko sporazumimo glede skupnega nastopa proti Madjarom, v ostalem pa si moramo ohraniti slo-bodne roke.
Neprijetni sosedje so tudi Madjari. Trianonski mir je sicer njihovemu šovinizmu in njihovi oholosti zadal hud udarec; no to bojevito pleme se nikdar ne odpove ideji maščevanja. Tu nas ne more braniti nikak pacifizem, nikako društvo narodov (saj smo videli njegovo obnemoglost napram boljševiškemu napadu na Poljsko) ; tu nas more obvarovati le lastni meč in naši češki bratje na severu, s katerimi se je ravno v to svrho sklenila defenzivna zveza, »mala antanta«. 2 njimi nas vežejo ista kri in mnogo enakih interesov. Zato pa tudi noben korak naše vlade ni našel tako splošnega odobrenja, da navdušenja med našim narodom, kakor ta zveza.	(Konec	prih.)
Na počitnice.
Praga, 20. marca 1921.
Včeraj so dobili predsednik vlade in predsednika narodne skupščine prezldentovo pismo, da je zasedanje skupščine končano.
Pet mesecev je trajalo to zasedanje. ki se mora Imenovati plodonos-no. To priznavajo tudi listi strank, kl niso vladne. Poleg proračuna in trgovskih pogodb s sosednjimi državami je bilo delo skupščine osredotočeno na zakone gospodarske vsebine socijatnega pomena. Sem spada zakon o podpori nezaposlenih. Toda skupščina ni le gladila posledic povojne dobe, temveč je zagrabila zla pri korenini z najrazličnejšimi zakoni, med katerimi je zakon o podpiranju zidanja stavb najvažnejši. S tem zakonom in zakoni o prometnem tn-vestičnem posojilu se je skušalo najti za delavstvo vsled nastajajoče brezposelnosti novo delo. Za delovno ljudstvo se je tudi drugače po-
Vse to delo je bilo izvršeno z dobro voljo strank dela, ki pri vsem strankarstvu le niso pozabile na državo. Sedanja vlada, ki ni parlamentarna, je velika sreča za državo, ker je strankam odvzela možnost bojev za vlado in jih koncentrirala pri delu.
Pravkar minulo zasedanje je počelo razjasnjevati tudi razmerje med skupščino in senatom. Senat so radikalni elementi v početku smatrali za nepotrebno institucijo in so to svoje naziranje pokazali tudi pri volitvah na ta način, da so poslali vanj ljudi, ki bi jih za skupščino ne mogli rabiti. Toda demokratične stranke so poslale može. ki so si kljub neraz-položenju proti senatu znali priboriti spoštovanje in večkrat je senat nastopil zato. da se ga ne omalovažuje in parkrat je vrnil s stvarnimi opazkami skupščini zakone v popravo. ki bi bili brez senatovega dela nedovršeni. Ob zaključku se kaže potreba, da naj bi se zakonodajno delo delilo na ta način, da bi se s socijalno - političnimi zakoni pečala v prvi vrsti skupščina, zakoni pa, ki politično niso pomembni, naj bi se dali takoj senatu v pretres.
Obenem se objavlja dopis prezl-denta, s katerim se demlsija finančnega ministra sprejema. S toplimi besedami se zahvaljuje prezident dr. EngHšu za konsolidacijo državnih financ. Odhod njegov je posledica še težkih prehranjevalnih razmer.
#
Prezldentovo stanje se boljša. Za njegovo zdravje je pokazala Anglija. kralj in zunanji minister veliko skrb. Po njihovem nalogu ga je obiskal angleški poslanik izročujoč mu pozdrav kralja in želeč zdravja.
V teh dneh je bil Masaryk odlikovan z najvišjim francoskim redom — znak. kako visoko spoštovanje uživa prezident v političnem svetu.
C—y.
Beležke.
Sodrug Anton Kristan.
minister na razpoloženju, delavski zastopnik pri trboveljski premogo kopni družbi itd. itd. Je vložil proti sodrugu Kocmurju vsled znanega dopisa v »Slovencu« tožbo radi ža Ijenia časti. Sodrug Kocmur, ki je vedoma pisal resnico, je pa prosil sodruga Kristana za odpuščanje. Bogati gospod minister na razpoloženju je revnemu sodrugu velikodušno od pusMl. plačal vse stroške ter odstopil od tožbe pod pogojem, da sodrug Kocmur svoja obrekovanja javno prekliče. Sodrug Kocmur je ta pogoj
s hvaležnostjo sprejel in izide toza skrbelo, namreč z razširjenjem bol- j devni preklic v »Slovencu« 1. apri niškega zavarovanja.	la t. 1.
Razna poročila.
Rusijo. »East Europe« Javlja iz Londona, da Je bil Rogtaald Hoart od angleškega zunanjega urada Imenovan za zastopnika an g!e§ke viade v Moskvi. Imel bo nalogo, vzdrževati odnošaie do sovjetske vlade ta skrbeti za izvršitev posameznih določb trgovinske pogodbe med Angino in Rusijo.
Ka] bo z Gornjo ŠlezQo. Uradni rezultati ljudskega glasovanja v Gornji Slezijl niso še znani. Prve §tev8ke so bile za Nemčijo ugodne ker so prišle te mestnih centrov. Rezultati z dežele so pa ta vtis tepremenili. Južni kraji premogovnega okrožtia izkazujejo pretežno poljsko večino.
V severnih delih so glasovali vsi kraji za daj' sporazumeli ta s7 s"tem7a£oto- !	le	°*** nemSko ve-
Gospodarstvo.
PREPOVED UVAŽANJA ŽIVINE IZ JUGOSLAVIJE V ITALIJO.
Tržaški uradni list »Osservatore Triestino« z dne 18. t. m. objavlja naredbo namestnika generalnega civilnega komisarja z dne 16. t. m., s katero se na podlagi zakona o kužnih joleznih in odloka ministra za zunanje stvari prepoveduje do dalnje odredbe iz Jugoslavije v Italijo uvoz živine, posebno volov, konj. ovac, koz, prašičev, psov in perutnine, nadalje surovih izdelkov od istih, odpadkov in ostankov iz istih ter krme n stelje. Kakor smo pa že javili včeraj. je ustavljen tudi izvoz našega mesa v Italijo preko Postojne baje lz razlnga. ker italijanska carinarnica v Postojni ne more zacariniti vsega >laga in ker je sedaj kolodvor popolnoma preobložen.
Ne vemo, v koliko je upravičen zastoj ustavljenja uvoza mesa v Italijo ter nam tudi ni znano, da bi pri nas vladale kužne bolezni živine in posebno govede, prašičev in perutnine ter ni izključeno, da tiče za omenjeno prepovedjo in ustavljenjem drugi vzroki in nameni. Vsekakor bi pa morali imeti gornji italijanski ukrepi za posledico, da bodo imeli naši konzumentje cenejše meso za praznike. »Chi vivri, vedri« bi rekel Italijan.
Trgovinska pogodba med Anglijo iu 1 {dno. Nemčija uporablja vesti o mali večini -	.................. v Gornji Šlezijl, da Izjavlja, da sedaj o de-
litvi šlezkega ozemlja ne more biti govora, Ta njena zahteva pa jasno nasprotuje ver-saBleskl mirovni pogodbi, ker Ima med/a vezniška plebiscitna komisija po sklepu ljudskega glasovanja enten telim državam predlagati črto, kl naj tvori bodočo mejo med Gornjo Slezijo in Nemčiio.
Nemiri v Hamburgu. Daru* popoldne je prišlo pred ladjedelnico Vulkan do spopada med varnostno stražo k1 delavstvom ladjedelnice. Delavci 90 predrli kordon in so hoteli ra-zorožiti varnostno stražo, Id le pričela streljati ter metati ročne granate. Štirje delavci so biti usmrčeni, 12 delavcev jc težko, 14 pa ialtko ranjenih-
Kulturni stiki med Čehi in Jugoslovani.
Med Čehi se odlični kulturni delavci gibljejo zelo marljivo, da bi se prosvetni stiki med bratskima narodoma češkim in jugoslovanskim čira bolj poglobili In okrepili. V ta namen so ugledni češki profesorji in književniki Izdali celo vrsto brošur, kl ali v' češkem jeziku seznanjajo Cehe z n?6imi razmerami n. pr. dr. Jos. Pata: »Obnovnč hnuti v Jugoslavii«, dr. I. V. Daneš: »Srbska naše osvo-bozeni«, ali v hrvatskem jeziku Jugoslovane s češkimi razmerami, ali so naravnost proklamacije za bratsko ljubezen in za sodelovanje obeh narodov na kulturnem polju. N. pr. znanega profesorja dr. Drtine: »Školstvo i prosveta u češkoslo-vačkoj republici«, prof. dr. Drtine: »O kulturnom doticaju i potrebama češkoslovačkoga naroda i Jugoslavije«. dr. Dvorskega: »Narodnostne prilike češkoslovačke republike«, dr. VVintra: »Socialni referat o osi. republiki«, vseučil- orof. dr. Jan. Ka-
pra »Tješinsko«, dr. Jos. Maceka »Provedba agrarne reforme u čsl republici«, »Trgovački odnosi Jugoslavije i češko - slovenske republike«, dr. V. Chalupeckega »Naša Bratislava«, dr. Dvorskega »Karpatska Rusija«, ing. Heverocha »Rudarska industrija u čsl. republici«, »Or-ganizacioni rad«. »Severni Srbi (Lu-žičanl) južnim Srbima«, »Klub Če-škoslovačkih turista u Pragu«, »Bra-oi Jugoslavemma«. Vse te in slične publikacije izdaje »Jugoslavenska komisija u Pragu«, katere predsednik je vseučil. profesor dr. I. V. Daneš. Sedež ima kancelarija komisije v Pragi II, Mikulandska 7. III. in bratom Slovencem svoje brošure rade volie dopošlje brezplačno.
Zelo delaven in navdušen član komisije, je g. prof. dr. Jos. Pata, ki se mudi baš te dni v Ljubljani in proučava naše politične in zlasti kulturne razmere. V torek 22. t. m. je predaval v »Slov. Matici«. opisal sestavo »Jugosl. komisije«, ki je nadstrankarska, združuje profesorje, češke opate in druge duhovnike, , književnike, iudustriice, frgovoe 'n
druge stanove. Slična komisija bi se naj ustanovila pri nas. b*.n.^ gojila stalne stike s češko komisijo m bi naj širila med Slovenci spoznavanje Čehov, zanimanje za njih jezile ln bogato slovstvo.
Prvi vidni in zelo razveseljivi sad tega predavanja ta sestanka je bil. da je g. generalni k°nzu] slovaške republike dr. Beneš daroval Iz svojih sredstev 10.000 K za izdajo dr. Lahove »Češke antologije«. Dalje je g. gen. konzul obljubil, da bo čehoslovaški konzidat Slovence v vseh njih prizadevanjih za kulturno zbližanje s Čehi in vobče za
NERAZUMLJIVO OŠKODOVANJE DRŽAVE.
Pod tem naslovom donaša »Ju-goslovenskl Lloyd« članek, ki nam prikazuje vso nedoslednost ta nego-spodarstvenost naše carinske politike. Kritizirali smo že večkrat našo carinsko politiko radi tega. ker na Škodo narodnega gospodarstva teži samo za fiskalnim dobičkom. Slučaj, v katerem razpravlja obširno »Ju-goslovenski Lloyd«, je pa višek finančne »modrosti«, kateri se je posrečil dvojni efekt, in sicer oškodovati fiskalni in obenem narodno-go-spodarski interes.
Gre namreč za sledeče: V splitskem okraju so tri največje tvomlce cementa (Spalato, Adriatica in Dal-matia) skoraj izključno v tujih rokah, dočim so manjše tovarne v domačih rokah. Prvoimenovane izvažajo cement. dočim se manjše domače fa-brike bavijo skoro samo s prodajo v naši državi. Omenjene velike tuje fabrike niso dosedaj dajale nikakih olajšav domači industriji in našim domačim koristim, ignorirale so domače delovne moči, kar se tiče na-meščenja osobja, dvigale so brezobzirno cene ter se niso ozirale na domača podjetja pri naročbah. Sploh so otvoreno bile protivne našim narodnim aspiracijam ter onemogočale stavbinsko delavnost.
Lanskega leta je bila določena na Izvoz cementa carina 2 dinarja na 100 kg, a meseca novembra povišana z davkom na poslovni obrt na 3 dinarje, kar pa z ozirom na svetovne cene cementa ni nikakor oviralo izvoza; nasprotno, izvoz je po povišanje carine na 3 dinarje narasel za 44%. Sedaj je pa dovolila naša vlada prost izvoz cementa. S tem je država oškodovana za stotine milijonov kron. katere bi obteževale le inozemske kupce, oškodovano pa je ravno tako naše narodno gospodarstvo. posebno naša stavbinska delavnost. ker mora plačevati cement proizveden v naši državi radi olajšanega izvoza dražje, zato da ga inozemc! dobivajo ceneje.
Kdo ne bi se divil tej »salamonbki modrosti« »Privredno - finacijskega komiteta«, katerega je menda vodil duh prijateljskega sporazuma z Italijo na gospodarskem polju v zahvalo za rapallsko nasilje, ko je sklenil omenjeno odredbo. Evo hvaležnega polja za naše poslance, kl se prepirajo v Beogradu za formalnosti ta strankarske koristi ter dopuščajo, da brez niih in preko njih državna upra v a uganja take nerodnosti.
koruza velja v pristanišču v Newyoiko 481 naših kron za metr. stot ter je seveda znatno cenejša od naše v Trstu ta na Du» naju, kamor smo to izvažati.
+ Zimska setev in IzgledB za žetev. Poljedelci ne prerokujejo za letos bogate žetve. Zimska setev je mnogo trpela od poljskih miši, ker ni bilo skoro nobenega snega in le malo dežja. Obdelava ta oranje Je sedaj zelo otežkočeno, ker je zemlja postala vsied pomanjkanja dežja in prevelike toplote popolnoma trda. Za pol e tj* prorokujejo sušo.
+ Položaj t lesni trgovini je ostal neizprejnenjen; povpraševanje je majhnot promet siab. Opaža se, da kaže inozemstvo nekaj več zanimanja za naše blago. Vsled tega ni govora o padanju cen.
+ Konkurenca našega in ameriškega lesa na francoskih trgih. NaSe poslaništvo v Parizu poroča, da velike francoske tvrdke zavračata ponudbe ameriških lesnih trgovcev ter povprašujejo po jugoslovanskih. Ameriški trgovci vsled visokega do-larjevega kurza in slabejše kvalitete lesa ne morejo uspešno konkurirati.
+ Ca Inski zakon, izšla je knjiga: Carinski zakon, spopolnjen z odloki državne«« sveta in naredbatni ministra financ z do« datkom o carlnsko-kazenskem postopanju, poštno-cartaskim pravilnikom ta uredbi O mejni trupi. Knjigo so izdali Josip K. Sto« Janovič, načelnik mtalstarstva financ v p, Vlada Dj. Stojanovič, šef odseka generalne direkcije carin, in MHorad D. Sakolorvič, glavni sekretar gen. dir. carin. Knjigo )• našim finančnim hi trgovskim krogom priporočati, Stane 40 din. ki se naroča prt* Vladi Oj. Stojanoviča, šefu odseka generalne direkcije carin v Beogradu.
+ Mostarski premogovnik producira dnevno 14—20 vagonov premoga. Premogova plast premogovnika, v katerem j* zaposlenih 370 delavcev, }e 15 m debela* Do premoga se pride po navpičnem rovu, k} je 65 m dolg.
r+ Trgovina s poljskimi pridelki od 23,
t. m. Sombor: povpraševanje po pšenici Še traja, za koruzo je nehalo. Cena pšenici ',e
spoznavanje Čehov kar najbolj pri- I noizpremenjena, cena koruze pa je padla jnteljski podpiral ta se naj Slovenci j na 40 K. Vdiko ^vpraševanae po o^, *	nanj.	i	Posebno za Avstri*). Zadnje dni je bilo
z zaupanjem obračajo nanj.
Odposlanec češkega ministrstva in »Jugoslovanske komisije« g. prof. dr. Pf.ta se iz Ljubljane odpelje v Zagreb, Beograd in Sofijo. Pred nedavnim je Izdal temeljito brošuro o bolgarskem pesniku Vazovu. Naj ponese vrli prijatelj Jugoslovanov kar najlepše spomine iz Jugoslavije v zlato Prago!
sklenjenih mnogo kupčij za 370—380 kron. Vlnkovcl: Živahno povpraševanje po bla-gn. Bosanci kupujejo koruzo po 430—435 kron tranko vagon Vkikord. Pšenica no-tlra 1020—1030 K. Za tižoi, Id se ponuja v velikih množinah, ni zanimanja.
+ Stagnacija v Izvoam koruze. V ^z‘ vozu naše koruze, katere imamo posebno veliko še v Bački, se je pojavila vsled at^rj-ške kooknrenee stagnacija. Amorižka
+ Jtalljansko-češkoslovaškl trgovinski
dogovor podpisan. 23. t. m. dopoldne je bil podpisan trgovinski dogovor med Italijo in Češkoslovaško o juridičnlfa in finančnih vprašanjih, ki se nanašajo na pripadnike Obeh držav.
+ Cen* manuiakturneaa blaga m znižalo. Začetkom t. m. Je cena avstralski volni zelo padla in se je prodajala po t-ifco nizki ceni. kakoršne že 20 let ne pomnijo. To bo gotovo v bodoče tudi vplivalo tia znižanje cen manuiakturoega blaga.
+ Olajšanje medsebojnega prometa med Avstrijo In Češkoslovaško. Vodja češkoslovaške misije na Dunaju, kl se pogaja z avstrijsko vlado glede trgovinske pogodbe, je izjavil te dni novinarjem med drugim, da je na obeh straneh nagnjenje, da se olajšajo predpisi glede obmejnega prometa. V to svrho Je bil ustanovljen poseben pododbor, ln je upati, da se vprašanje reši še pred Veliko nočjo.
+ Angleškim trgovcem ni za trgovino z Rusijo. Kakor poroča »Momingpost«, s« angleški trgovinski krogi ne zanimajo preveč za trgovino z Rusijo, ker ta trgovina ne bo posebno obširna. — Iz Amerik# se javlja listu, da hočejo tam počakati, kako bo Ljenin izvajal angleške predloge, Ako se bo Rusija držala obveznosti te pogodbe, potem bo Amerika ofonovila svoje trgovinske zveze z Rusijo.
Mednarodni kongres trgovski! zbornic v Londonu. Zveza mednarodne »Trg. zbornice« v Parizu se bavi s pripravami za mednarodni kongres trgovsk® zbornic, ki se naj bi vnSll y Londonu od 27.-30. Junija t, 1. Na kongresu bodo raa-pravljali o raznih mednarodnih vprašanjih, o reorganizaciji financ, prometa, o regulf« ramju produkcije ta o razdelitvi produktov. Najvažnejša točka dnevnega reda pa J« vprašanje trgovskih kreditov, vprašanje a poenostavljenju carinskih ilstemov in mednarodnih sejmov.
+ Holandska - Južnoafriška tinfta io otvarila direktno zvezo Hamburg - Holandija - Južna Afrika, ne da bi se parniki ustavljali v angleških lukah.
+ Bolgarska zunanja trgovina. Ameriška konzulat v Sofiji iavtta: V prvi polovici lanskega leta je znašal uvoz v Bolgarijo skupaj 45,084.694 kg v vrednosti 920,376.115 levov. Na prvem mestu je Italija s 14,052.412 kg (302393.012 levov), na drugem mostu pa je Turčija. Na deveto mesto pride Jugoslavija, ki je uvozila V Bolgarijo 1,020.533 fcg v vrednosti 19 mdL 129.341 levov. Izvoz iz Bolgarije je znašal V tem času 45,620.262 tag v vrednosti 677,552.607 lovov. Največ se je izvozilo tobaka (v MsWti v vrednosti 384.940 levov in predelanega tobaka v vrednosti 17 mit 169.455 levov. Potem se je največ izvozilo krzna ta kož. Na tretjem mestu je žito 'm moka. Rožnega olja sc je izvozilo za 30,903.784 levov. Uvozilo pa se je najveS tekstilnega blaga (v vrednosU preko 55$ milijonov levov) potem olja, masti, voska, usnja ta usnjatih Izdelkov, kovinskih izdeU kov, kemikalij, barv ta strojev. V Jugo* slavijo se je izvozilo za 40.651 kg raznes* blag* v vrednosti	torov*
Dnevne vesti.
— Vojni strahovi strašijo pri »Slovencu«. »Novem Času« in »Na-preju«. Posebno »Novi Čas« ima veliko srce za usmiljenje. Piše namreč: »Govori se nekaj tudi o Koroški. En-tenta bi bila dolžna, da nam slovenski del brez vsega pripozna, ne pa da bi si mi morali to, kar nam gre, po vsej pravici, morebiti zdaj s krvjo od zaveznikov odkupiti! 1o naj si v Parizu zbijejo iz glave: ju-goslovensko delavno ljudstvo noče o kaki vojni nič več vedeti in sploh o nobeni pustolovščini! Vsaka taka stvar bi temelje naše države omajala. Po 5 letih krvi. muk in stradanja hočemo miru.« — Tudi mi smo proti vsaki vojni, o kateri pa v doglednem času sploh govora ni, temuč le straši v razgretih možganih. Toda kako si ti mehkočutni gospodje predstavljajo izpolnitev naših zahtev, naj se nam vrne slovenska Koroška? Mar mislijo, da jo bo obkolila antanta z bajoneti, jo dvignila iz tečajev ter nam jo na krožniku prinesla v Ljubljano? Mar ima antanta krvavo vojno z Nemčijo zato, ker Je zasedla za varstvo svojih terjatev nekaj nemških pokrajin? Niti en strel ni padel. Sicer pa nam ni umljiva ta globoka skrb za jugoslovansko delavno ljudstvo, ker vendar vemo. da isti časopisi in njih politični voditelji niso imeli protesta proti pustolovščini stare Avstrije, temveč so z njenim krvnikom vred navdušeno zahtevali vojno — germanstva proti slovanstvu. In pa ta skrb za temelje naše države! Njihovi poslanci v Beogradu govore in delajo čisto drugače.
— Državne ceste na Štajerskem.
Med tem ko k dveina tretjinama cest na Kranjskem prispeva država, mora Spod. Štajerska, ki je bila vsled nemške politike v bivši Avstriji silno zanemarjena, sama vzdrževati svoje ceste. Edina cesta iz Ljubljane čez Celje in Konjice v Maribor je državna. vse druge so okrajne in jih morajo okraji vzdrževati iz svojega. Ne ie nujno potrebno, temveč edino pravilno bi bilo. da prevzame država v svojo oskrbo tudi ceste Maribor-Ptuj - Ormož - Središče - Medži-»nurje, potem Ormož - Ljutomer-Murska Sobota in Ptuj-Majšperg-Rogatec. Ker so to tranzitne ceste, bi morale biti državne. Nekdaj so se stekale vse državne ceste proti Gradcu oziroma Dunaju, skrb naše države pa mora biti, da zveže z dobrimi cestami periferijo s središčem. Slov. gorice in Prekmurje nimajo prave zveze proti jugu. Cel ljutomerski okraj porablja n. pr. sedaj cesto na kolodvor v Ormož; ko bo zgotovljen most čez Muro, ki se gradi sedaj pri Veržeju, bo šel po tej cesti tudi pretežni del prometa iz Prekmurja čez Ljutomer v Ormož in vendar je cesta Ljutomer-Ormož okrajna-ptujska. Ves ptujski okraj mora vzdrževati cesto, ki jo v prvi vrsti porabljajo drugi okraji — ljutomerski in prekmurski. In slično je tudi z drugimi cestami. Upravičena je torej zahteva, da se te tranzitne ceste, ki vežejo okraje in cele dežele podržavijo.
— Represalije odgodene? Soci-jalnc-demokratični časopisi poročajo, da so poslanci Ant. Kristan, Bernot in dr. Korun posredovali pri deželni dadi zaradi represalij ter dosegli, da se izvršitev represalij v splošnem Ovlgodi na nedoločen čas, med tem pa bodo naši socijalni demokratje posredovali pri avstrijskih tovariših. Temu gnilemu kompromisu nič kaj ne zaupamo. Nemci so spoznali našo omahljivost ter jim bo še bolj zrasel greben.
— Predsenik dr. Baltič v Knežji vasi. Predsednik deželne vlade je 23. t. m. obiskal Knežjo vas pri Treb-fliem na Dolenjskem, katero je požar
unetiln”niau upopeIil- Požar ie uničil dč ie ili .,W Posestnikov. Dr. Bal-priskočiH V'' da 1)0 deželna vlada denarjem mati6-??111 na pomoč z Odsek za prehS?0? in živeZom-Pogorelcem brezplačno*6 krušne moke, 150 kg masti in °60 ki sladkorja, - Ustanovil se je tudi odbor za pomožno akcijo za nesrečne Prebivalce-pogorelc vasi.
— Natečaj za osnutek spomenika zasedenemu ozemlju razpisuje Jugo-siovenska Matica. Spomenik naj bi
manjšimi materijalnimi žrtvami. — Osnutke v merilu 1 : 10, iz katerih bi bilo kolikor mogoče razvidna ko-nečna oblika spomenika, je poslati do 15. maja v Pražakovo ulico 3. Po možnosti naj se priloži perspektivi-čna skica in približen proračun. — Nagrade: L 3000 K, II. 2000 K, III. 1000 K. Izvršitelju se nagrada vračuna v delo.
— Čast naši šolski mladini in njenim vzgojiteljem. V korist zapuščeni šolski mladini na zasedenem ozemlju ie priredila »Jugoslovenska Matica« med našo šolsko mladino velikonočno zbirko pirhov. Vsled vzglednega dela slovenskega učiteljstva ie imela zbirka popolen uspeh. Naši malčki so se izkazali kot pravi rodoljubi in z marljivim zbiranjem izpolnili vse v njih stavljene nade. Že sedaj, ko še manjkajo podatki od velikega števila šol, je presegla zbirka svoto 100.000 K. Čast našim malčkom to priznanje slovenskemu učiteljstvu.
— Imenovanja pri pošti. Za poštne uradne ravnatelje v Vil. činovnem razredu so Imenovani: poštni nadkontrolorjl: Josip Vrtovec, Janko Sirnik, Alojzij Vernik in Ivan Podgornik v Ljubljani, Ivan Kramer v Mariboru, nadoskrbnika Alfonz Ravnikar v Novem mestu to Ludvik Josek v Mariboru, nadkontrolorjl Franc Natek v Celju, Franc Lesjak in Franc Šemrov v Ljubljani. — Za poštne nadoficijale 1. razreda so Imenovani nadoficijaii II. razreda: Mihael Bajd, Luka Guzelj, Karl Dobršek, Miloš Katič, Jakob Zavodnik, Matija Meden, Ivan Kranjc, Maks Sauran, Miroslav Bernard, Ivan Bračko, Anton Klemenčič, Franc Matjan, Blaž Rane ta Ivan Florjančič.
— Imenovanje v železniško-policijskl službi. Za začas. komisarja na Vrhniki ie imenovan Al. Komac, ker se je dosedanji komisar Stanko Lovrenčič odpovedal službi.
— Razpisani službi. Pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani sta razpisani mesti administrativnega praktikanta bi pisarniškega pomočnika oziroma oflcijanta z normiranimi prejemki in dragtojsko doklado. Natančnejši podatki so razvidni Iz »Uradnega Jista« št. 30.
— Občinstvo se opozarja, da so vsi denarni zavodi (banke, hranilnice ta posojilnice) v smislu resolucije uradništva denarnih zavodov na slovenskem ozemlju z dne 9./II. 1919, ki Je bila spTejeta od vseh denarnih zavodov zaprti na veliko soboto.
k
— Izpitna komisija za stavbenike ie setavljena sledeče: predsednik inž. Jaro-mtr Hanuš, člani inž. Viktor Skabeme, Jaroslav Forster, Jaroslav Breuer. Namestnika sta inž. Jos. Otahai in P. Kryi.
— Slovenski tantie 2. voda, 3. čete, 3. bataljona, 33. pešpuka v Jajcu (Bosna) pa-eiiljajfo velikonočne pozdrave slovenskim dekletom, posebno Gorenjkam.
— V počastitev spomina pok. doktor Ivana Oražna je darovala tiskarna Hrovatin Jugoslovcnski Matici K 480.—
— Svojega brata okradel. 25 letni delavec Anten Turak iz Kala pri St. Petru na Kras« in njegova priležnica »Mici« Iz Koroške sta pokradla bratu Jož. Turaku, kurjaču inž. železnice, iz vagona na Brezovici, kjer je stanoval, razno obieko to perilo v vrednosti 12.520 K. Oba tatova sta pobegnila.
— Izgubljeno kolo. Dne 21. t. m. okoli 4. zjutraj je bilo izgubljeno med potom Zalog-Ljubljana, moško kolo. Pošten najditelj se prosi, naj ga odda proti nagradi orožniški postaji v Vevčah pri Ljubljani.
Urnetmkom je prepuščeno, da more-io voliti pr, zamisli osnutka tudi rob Zvezde na strani Kongresnega trga fr osi \egove ceste. Spomenik naj »Sireza popolnoma svojemu name-Bu in nai bo izvršljiv z kolikor nai-
Zandarmerija hi stanovanjska beda. V dveh krasnih hišah na Bleivveisovl cesti ie nastanjena še izza dobe avstrijskega režima žandarmerija ozir. sedaj komanda V. orožniške brigade. Zait o komando se ie določil po naših informacijah 1 objekt v belgijski vojašnici. Kdor pozna zgradbo belgijske vojašnice, ve, da je za komando orožniške brigade tam več kot dovolj prostora. Toda komanda V. žand. brigade je to odklonila, češ, da počaka, dokler se ne sezida nova državna zgradba zanjo! To je seveda toliko kot nikdar. Informirani smo, da je vsled bivanja orožništva v zasebnih zgradbah 8 kuhinj neuporabIjivili, kar Je danes smrten greh. Otroci umirajo v vagonih, v barakah, na podstrešjih in kleteh, komandi V. brigade pa je to vseeno, dasi ravno so jd krasni prostori na razpolago. Deželna vlada zgani sel
— Sedež »Trboveljske premogokopne družbe«. Kakor znano, je glavno ravnateljstvo družbe sklenilo, da i>e bo zgradbo palače na oklu Gledališkeu lice ta Aleksandrove ceste kot representančno palačo družbe, kot je bilo prvotno projektirano, temveč kot navadno stanovanjsko hišo, ker namerava premestiti sedež družbe z Dunaja v Beograd ne pa v Ljubljano. Sedaj se pa slišijo vesti, da bo palača vendarle zgrajena po prvotnem načrtu, kar pomenja, da bo sedež družbe v Ljubljani. To samo pozdravljamo, ker je Ljubljana naravno središče za družbin delokrog,
— Sodalno-gospodarsko in kulturno žensko društvo v Ljubljani Dne 17. t. m.
ie bH izredni občni zbor »Sloge«, ki je soglasno sklenil reorganizacijo »Sloge« v »Socialno-gospodarsko ta kulturno žensko društvo«. Namen novega društva je, da pospešuje kulturni, socialni ta gospodarski razvoj slovenskega ženstva. Ta namen hoče doseči s tem, da bo izdajalo periodične publikacije in knjige; da bo prirejalo predavanja to poučne tečaje iz vseh panog kulturnega in socialnega življenja; da bo nastopalo za politične pravice žen, ne da bi se s tem vezalo na katerikoli politično stranko: da bo snovalo lastne gospodarske naprave; da bo . podpiralo vsa stremljenja, ki so v skladu z njegovim namenom in bo posvečalo največjo pozornost socialnemu položaju žen ta delovalo za njegov povzdig. Odborove seje društva so javne, dostop na seje imajo vse članke in se jih lehko udeležujejo s posvetovalnim glasom. Dokler nima društvo svojih prostorov, bodo odborove seje v šenUakbski šoli, II. nadstropje. Prva odborova seja bo v sredo 30. t m. ob 5. popoldne. Vsa pojasnila, osebna in pismena, pa daje vsak dan, razen sobot, nedelj ta praznikov od 3—5 Alojzija Štebljeva, Ljubljana, Dunajska cesta 25.
— Zbirka na dan žalne manifestacije
Je donesla v Ljubljani Jugoslovcnski Matici J9.153.84 kron; 30 lir, 3 čehoslovaške ta 9 nemško avstrijskih kron. Da je dosegla zbirka to gotovo lepo svoto, Je zasluga marljivih dijakinj, posebno onih z liceja, učiteljišča in trgovske šole, za kar se Jim zahvaljuje Jugosdovenska Matica kar najtopleje.
— Zaradi nagi« in neprevidne vožnie po ljubljanskih ulicah, vsled katerih je bilo zadnje čase več nesreč, opozarja policijsko ravnateljstvo, da se bo odslej proti vsem, ki se ne bodo točno držali cestno-policijskega reda ta ne bodo vpoštevall opominov varnostnih organov, najstrožje postopal z visokimi denarnimi, ozir. zapornimi kaznimi. Obenem pa se tudi občinstvo opozarja, naj ne postaja v gručah na ulicah ta hodnikih, ker ovira s te«n vozni in osebni promet.
— Osebaa vest Magistratni tajnik dr.
Janko Vrančlč Je izstopil iz mestne službe ter prevzel podravnateljevo mesto pri Občem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubliani.
— Belokranjske pisanice, delo učitelja Božo Račiča, se prodajajo v korist Jugo-siovenski Matici v trgovinah: Magdič, nasproti glavne pošto in Šterk na Mestnem trgu. Zelo lično Izdelane Belokranjske pisanice se prodajajo dobro zato opozarjamo vse, da se podvizajo z nakupm, ker je njih število zelo omejeno.
— Izgubljeno in najdeno. Od 1. do 16. t m. so bile pri polic, ravnateljstvu prijavljene sledeče izgubo: 10 različnih denarnic z vsebino 13—5000 K, hranilna knjižica št. 10.850, srebrna damska ura s tako verižico, rdeča ročna torbica, 2 kožuhovl-uastl bol, bel žepni robec s srednjo veliko svoto denarja, 2 listnici z vsebino 300 do 1500 K, zavoj različnih glavnikov, par srebrnih uhanov z briljanti v zeleni kaseti, knjiga bolniške blagajne na hne Jos. Potokar, bela kuverta z vsebino 40—50 lir in približno 800 K, srebrna moška ura s tako verižico. — V istem času so bile prijavljene sledečen ajdbe: 4 ključi, pasja znamka, zvezek različnih spisov ta računov, srebrna moška ura z verižico, črna usnjata denarnica z majhno svoto, kožuhovtaast ovratnik, zlat uhan, rjava boa, vreča moke, platnena siva torbica za spise, zapestna ura, 30 kron. (Vsi navedeni predmeti so se našli v železniških vozovih). 7 različnih torb, 2 ročki, suknja, 2 ribežna in prazen nahrbtnik.
— Policijska kronika. Zadnja dva dni Jo podala ljubljanska policija 60 poročil, in sicer zaradi cestnega policijskega reda 41, zaradi pijanosti ta kalenja nočnega miru 4, zaradi pasjega kontumaca 8 in 7 raznih poročil.
— Zopet nesreča v vozom. Včeraj zjutraj je branjevka Krašovec povozila na Krekovem trgu pred Mahrovo hišo neko stano gluho služkinjo Iz zavoda sv. Marte. Ponesrečeno so prepeli ali z rešilnim vozom v bolnico.
— Iz Ljubljano Izgnan. 70 letni berač Auguštin Ant. iz Gorenje vasi pri Škofji Loki je za nedoločen čas izgnan iz ljubljanskega polic, okoliša, ker je bil že 21 krat kaznovan.
— Prodala zaplenjenega konja. Dne 30. t. m. ob 3. popoldne se bo prodal na javni dražbi na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kododvora en zaplenjen konj.
— Prekajeno meso po znižanih cenah prodajala bo Vnovčevalnica za živino m mast v Ljubljani na prosti stojnici vsak delavnik od petka, to je 25. t. m. daJje ob 2. do 4. popddne.
Prokoršek, upravitelj celjske javne bolnice.
Prezidava šemalno vojašnice v Celju
v invalidni dom prične v doglednem času. Zidarska in tesarska dela za adaptacijo starega ta zgradbo novega poslopja so razpisana ta stroški poprav proračun j e ui na i,400.000 K.
SploJno slov. žensko društvo za Celje in okolico si ie na svojem ustanovnem občnem zboru izvolilo gospo dr. Elviro Kalanovo za predsednico.
Krojaški prlkrojevalnl tečaj v Celju ie bH zaključen v četrtek 24. t. m.
Morilec Derganz, ki je btl zaradi roparskega umora svoječasno od celjske porote obsojen na smrt, Je sedaj pomiioščen na 20 let ječe.
Obsojen je bil od mariborskega okrožnega sodišča A. Hren od Sv. Kungote pri Šmarju na 1 leto Ječe, ker je v Celju pri hotelu »Pošti« pokradel večje množtoe raznega blaga.
Koroško,
Celje.
Minister dr. Kukovec pride čez praznike v Celje.
Ustanovni občni zbor Kola slovenskih sester v Celju se vrši v četrtek dne 31. marca ob 8. url zvečer v Narodnem domu.
Ustanovni občni zbor društva državnih upravnih uradnikov zdravstvenih In skrbstvenih zavodov in osrednjih oblastev za Slovenijo se je vršil na Jožetovo v Celju. Za načelnika ie bil Izvoljen g. Ivan
Razna zverinstva. Ko so bili na Svečnico zvečer gostilničarjevi, po domače Podlipnikov! v Podgorjah v Rožu pri večerji, so prldrvili nemškutarski pretepači, bivši folksverovcl, in so napadli brez vsakega povoda gostilničarja, ki noče biti izdajalec naroda. Dobil je med drugim z nožem rano v čelo to v stegno. Razbili so mu tudi vse kozarce to steklenice ter vso drugo posodo, demolirall vse mize, stole, omare in sploh vse, kar Jim Je prišlo pod roko. — K slovenskemu kmetu na Reci pri St. Jakobu v Rožu so prišli ponoči trije folksverovcl in so zahtevali, da naj odpre hišna vrata. Imeli so korobačfe, obstoječe iz držaja, in pletenih žic, na koncu korobačev pa privezane svinčene kroglje, kar je zdaj za pretepavanje Slovencev na Koroškem v navadi Na ta način so botek dobiti Slovenca v pest. Ta Je bH pa toliko pameten, da je odprl vrata le mak). Takoj jo je seveda dobil s korobačem. Ker ta slučajno ni zadel glave, karaor je bBa namenjena, je mogel posestnic še vrata hitro zaloputniti in je tako utekel trpinčenju, če ne smrt,!.
Primorje.
Volilni okraii v Primorju. Italijanski
ministrski svet je razdelil Primorje v tri volilne okraje, ki bodo volili 16 poslancev. Prvi volilni okraj tvori Trst z okolico, ki voli 4 poslance, drugi okraj je Goriško-Gradiščamska z ozemljem Kranjske to Koroške s 5 poslanci, tretji Istra s 6 poslanci. Zader in priklopljeno ozemlje voli 1 poslanca.
Slovenske šole v Istri. »Lavoratoro Socialista« poroča, da bo italijanska vlada v najkrajšem času odredila otvoritev slovenske srednje šole v Istri. Druge srednic šole s slovenskim učnim jezikom se bodo otvorte v Trstu. Sporazumno z Jugoslavijo se je tudi sklenilo, da smejo učenci iz Istre, ki so obiskovali hrvatsko gimnazijo v Kastavu, katera pripade sedaj naši državi, tudi nadalje brez vsake ovire obiskovati to šolo.
Zasledovanje kaznivih rešklh legionarjev. Iz Rima poročajo, da je bilo v zadnjem času mnogo d’ Aununzjjevih legionarjev aretiranih ta postavljenih pred sodišče. — Glode tega priobčuje »Agenda Stefan!« uradno izjavo, v kateri poudarja, da velja amnestija za reške legionarje, ki je bila Izdana po pogodbi v Opatiji, samo za vojaške delikte, ne pa tudd za navadne zločine, kakor rop, uboj in tatvina. D’ Annun-zio je seveda poslal vojnemu ministru protestno brzojavko.
Šport in turistika.
Nogomet. Na Velikonočno nedeljo in
pondetiek tekmujejo proti Iliriji Atletiki iz Celja. Atletiki so lansko formo, v kateri so dosegli proti Iliriji neodločen rezultat 2 : 2, ohranili in bodo Iliriji bolj rese« nasprotnik kot mariborski Rapid.
Sestanek sekcije za tenis S. K. Illrilc se vrši v nedeljo ob 11. uri v sobi Športne zveze, Narodni dom. Dnevni red: razvrstitev ur. Partijam, ki se ne udeleže sestanka vsaj po enem zastopniku, se ne garantira, da bodo uvrščene. Člani naj oddajo na sestanku na listku svojo partijo n čas, na katerega reflektirajo. — Sestanek nogometne cekclje v nedeljo ob pol 10. mrl pri Novem svetu. — Sestanek labkoatlettč-ne sekcije y pondeljek ob 10. uri v Športni zvezi, Narodni dom.
Kolesarski turlstovskl odsok se osnuje v klubu kolesarjev in motociklistov »Ilirija«. Odsek bo prirejal kolesarske popoldanske in celodnevne Mote z obveznim, zmernim tempom ter bo združeval od časa do časa te izlete s kratko turo; tako n. pr. na Limbarsko goro, na Sv. Katarino, Kamniško Bistrico, Šmarno goro itd. Ker počne odsek v kratkem s svojim delovanjem, se poživljajo vsi kolesar®, ki bi se hoteli teh Izletov udeleževati, da se prijavijo na dopisnici na naslov kluba.	k
Gledališče in glasba.
Iz krogov gledaliških abonentov nam
pišejo: Vso sezono smo abonentje godrnjali nad uboštvom letošnjega repertoarja. Bore malo smo dočakali skrbno pni-
pa UlUOKOl
krat opere, podane pod vsako kritiko. Pl« tali so nas z Rlgolettom, ogabnimi dovtipi Fra Diavola, z baletom od bajke do bajke, večno so odpovedovali predstave to končno so se pokazale posledice tega smešne« ga ta breznačrtnega ravnanja. Mnoga abonentov je odpovedalo svoj abonma, gledišče pri raznih predstavah ni več prt« no. (Thais, Na razvalinah življenja). Pri« čakovati pa je, da bomo gledišču posta« nezvesti še mi stari abonentje, kJ ga podpiramo že leta in leta, pa ne moremo več gledati, kako nesmotreno to malomarno nas uprava prezira mesto, da bi našim željam ustregla. — Star abonent
Znanost in umetnost.
11. Redni občni zbor društva »Naroda« Galerija« se vrši dne 1. aprila ob 5. ari popoldne v mestni posvetovalnici v Ljubljani.
Vojaški vestnik (vojni vestnik) je začel izhajati v Kragujevcu kot mesečnik za naše aktivne ta rezervne častnike. Z ozirom na aktualne mednarodne odnošaje hi naš« prilike naše mlade države je novi list najtopleje pozdraviti, ker ima za glavni smoter narodno-kultnrjio spajanje našega častniškega zbora.
VL Corovič, Rasa ta vera v srbski prošlostl. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov VIII. zv. Izdala in založi-la Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1921. Cena 16 K, po pošti K 1.50 več. Brošura prinaša nastopno predavanje beogr. vseučiU« škega profesorja Coroviča. V njem je ostro očrtan glavni, nam dostikrat nerazumljivi problem srbske duševnosti ter jedro narodnega ta državnega mišljenja srbskega plemena. Spis, ki Je ograjeu na zgodovinskih podatkih, je izredno zanimiv, živahen ta podučen. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
No morete soati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek: zadovollstva doprinese Vam Fel-lerlev Dravi Elza-fluid! 6 dvojnatih alf čvp veliki šneefialni steklenici 42 K. Državna trošarina oosebei.
Trolte na oočasnl orebavi? Za-
Drtlu? To zlo se odstrani s Dravimi : virni Elza-kroeljicami. — 6 škatliic 18 K. — Želodec okrenču-loča švedska tinktura I steklenica 20 K. — Omot in Doštnina Dosebef. a naiceneie. Eveen V. Feller. Stubica donta Elsa tra štev 357. Hrvatska. __________________________________  D.
Mali oglasi.
Proda se:
OMARA S PREDALI
(Sehubladlcasten) je na prodaj. Naslov V upravi.	53ji
PIANINO
skoraj popolnoma nov s« proda pri gosp, Ani Rus všmartnem pri Litiji. Cena po dogovoru.	523
FOTO - APARAT 13 X 18 (Doppelanastiginat »Novar«) ter lovska puška repetirka s« proda. — Naslov v upravi »Jugoslavije«.	513
CIGARETNI PAPIR Oileschau pravi z vojakom ta vodenim tiskom, Abadle, Golob, Altesse. Vse vrst« stročnice št. 2 to 3. Vence in šopke za neveste. Velikonočne ta umetne razglednice. Svilen in krep papir, pismen papir v mapah kasetah in 100-100. Peresa, svinčnike, radirke, kamenčke, tablice, kredo, pečatni vosek, črnilo in vse v papirnato stroko pripadajoče blago. Po solidni ceni razpošilja na debelo Uranns-Papirnlca, Mestni trg 11, Ljubljana.	410
MED (TRCAN) najfinejši namizni za pecivo, garantirano čebelni potanec kg k 50 K. Poštni zavoj 4 kg medu 240 K Iranko tam. Pošilja se po pošti to po železnici. A. Maček, čebelar, Vrhnika.	214
Službe:
UČENKA
se sprejme v trgovino mešanega blaga Ivaa Slavtoec, Šmartno pri Litiji.	520
IŠČE SE GOSPODIČNA katera Ima daljšo prakso v knjigovodstvi, ta korespondenci. Vstop takoj. Samo pismene ponudbe pod »Samostojna moč« na »pravo »Jugoslavije«. '	524
SPREJMEM ZANESLJIVEGA treznega, neocenjenega voznika. Ivan Bonač, Čopova cesta 16.	511
STAREJŠA GOSPODIČNA
ati vdova, Id s« ne namerava možlti ta ž«R mirno preživeti stara leta se sprejme kot prodajalka v tobačno glavno trafiko in trgovino s papirjem. Reflefctlra se samo n« pošteno osebo, ki bi ostaja trajno v hiši. Oskrba prosta, plača po dogovoru. Ponudbe na Ivaa Predan, Marenber«.	519
Razno:
GOSTILNIČARSKO AU PRIVATNO perilo v pranje se sprejme Medved, Velika čolnarska ulica št, 10., Trnovo.	504
A. K. Green:
Nevestina
skrivnost.
(Dalje.)
S tem je bilo zaslišanje doktorja Molesvvortha končano. Naj so bili njegovi odgovori še tako jasni in odločni, njegove izpovedbe še tako verjetne, detektiva vendar ni bil preveril; slej ko prej je vztrajal Gryce v svoji suninji. tolažeč se z upanjem, da bodo sledili vsaj objav-Ijenju razprave kaki novi podatki. Toda dnevi so minevali, preiskava je bila že davno zaključena, rek porotnikov že dolgo znan, ne da bi se bile oglasile nove priče. Časopisi so se ukvarjali z dogodkom delj. nego je drugače njih navada. Prinesli so tudi fotografijo trupla, ko je ležalo v stanovanju gospe 01neyeve; slike. ki bi bila predstavljala pokojnico živo, niso priobčili. Gryce je bil opustil to predvsem iz obzirnosti do doktorja Kamerona, kateremu je bil nakopal že enkrat nepotrebno vznemirjenje. Mildredina podobnost s sedanjo Kameronovo ženo je bila tako velika, da bi bil Gryce prav lahko porabil Genovefino fotografijo, ki je bila še vedno pri njem; toda rahlo-čutje mu ni dalo, čeprav bi bil s tem utešil radovednost občinstva in koristil svojim lastnim namenom.
Spet je minli teden dni; toda šele naslednji teden je prinesel neKaj novega Rano zjutraj je posetil Gryca na njegovem stanovanju tujec, ki mu je z važnim, skrivnostnim obrazom izročil listek. Beležka je bila od policijskega nadzornika ln se je glasila;
Poslušajte, kar vam ima povedati ta mož: zanimalo vas bo.
Neznanec je bil mlad in fino oblečen Gryce ga je pazno premeril z očmi ter ga vprašal, kdo je in česa želi. Bil je sin stare, spoštovane no-vojorške rodbine, ki se je prištevala najboljši družbi. Ko se je bil predstavil, je povzel:
Nedavno temu je bila sodna preiskava zaradi neke Mildred Farley-eve, ki je umrla od zastrupljenja.
Gryce je pokimal; oko mu Je počivalo nepremično na gostovi verižici s prstom in pečatom, in nič ni razodevalo silne napetosti njegovega duha.
Cital sem poročilo, je nadaljeval mladi gospod. Ena izmed trditev glavnega svedoka je bila napačna.
Res? To mi morate povedati.
Kakor pomnite, je našel dekle sedeče na stopnicah pred vrati neke hiše na 22. cesti. Pobral jo je in jo zanesel v voz; pri tem ji je padla iz roke stckleničica in razbila na tlaku. Ker je bil v tej stekleriičici strup, ki je povzročil njeno smrt, je gotovo važno, da zveste natanko, kaj se je res zgodilo ž njo.
Vsekako!
Nu. povem vam jaz. ker sem bil takrat na licu mesta. Stvar je bila takšna: posetil sem bil nekoga v tisti hiši ter sem si hotel domov grede zapaliti smotko. Ker je bil zunaj veter. sem stopil za vrata, ki so bila napol odprta. Zdajci pa zaslišim drdranje koles in takoj nato žvenket, kakor bi se sfrlo na kamnu nekaj steklenega. Radovedno pogledam, izza vrat in vidim zdravniški voz, ki se pelje baš mimo hiše. Ni se bil ustavil in nihče ni pobral nikogar s stopnic, zakaj bile so prazne, kakor sein videl že prej. Odhajaje sem stopil na ubito stekleničico in začutil pri tem močan duh. kakor po grenkih mandeljnih.
To je res čudna okolnost, je rekel Gryce, in zelo sem vam hvaležen; seveda pa bi nam bila vaša izpovedba še bolj dobrodošla, da ste se javili ž njo nekoliko prej.
Res, je dejal prišlec odkrito, odlašal sem. Lehko si mislite, da nisem vajen občevati s policijo; zato mi je bilo prav mučno misliti, da naj bi se vmešal v to stvar; toda vest mi ni dala miru, in nazadnje sem sklenil I govoriti s policijskim nadzornikom. I On me je poslal k vam.
Najlepša hvala. Prosil bi vas le,
da ne govorite o tem nikjer drugod, marveč ohranite stvar strogo zase.
Žal mi je, da to ni več mogoče. Povedal sem jo že nekaterim prijateljem. Baš oni so me opozorili, da utegne roditi moj molk nedobre posledice. Toda poslej ne zinem ničesar več.
S tem nam storite uslugo, je rekel detektiv.
Kakor hitro se je gost poslovil, je šel Orvce k policijskemu nadzorniku ter imel ž njim daljši razgovor. Še tisti dan je posetil doktorja Molesvvortha na njegovem stanovanju. In sicer ob uri, ko je vedel, da ga najde gotovo doma.
N. žepu je imel zaporno povelje.
DRUGA KNJIGA.
Deseto poglavje.
Mračna četveroogelna soDa z dvema motnima oknoma, za katerima se dviga namestu razgleda visok opečnat zid; velika miza, pokrita s knjigami, raznovrstnimi steklenicami in skrinjicami za zdravniško orodje; žimnata zofa z dvema rtolotna. obrabljena preproga, strop, ki je ves črn od dima; svetal in prijazen je samo prasketajoči ogenj v kaminu. Pred ognjem sedi resna in nepremična postava globoko zamišljenega moža. Takšna je bila slika delavnice Julija Molesv/ortha, ko je napočil tisti, aanj tako enameniti dan.
^OVO I NOVO 3
Sp oa IVAH ALBREHT. iz«tola In zaicSIlG
Ima Hama ? Ljijanl.
[ena 18 K broširan. Injilid.
NOVO I NOVO!
Bila je sprejemnica in hkrati
spalnica mrklega in redkobesednega zdravnika; edini dom, ki ga je imel na svetu. Zadaj v kotu je slonela zložena železna postelja. Gole stene so bile brez vsakega lišpa. Kaj je bilo njih samotnemu prebivalcu do takih ničemumih drobnjarij? Ni mu ostajalo denarja za lepotičje, niti če bi bil maral zanj. Spominke iz lepih rok hvaležnih pacientk je pač sprejemal s hladno vljudnostjo, a ne zato. da bi jih shranjeval. Pri prvi priliki je vrgel nadležno šaro v ogenj; dokazov ženske slabosti si ni mogel misliti v svoji bližini, zakaj spoštoval je žensko le, ako je bila silna.
Med knjigami, s katerimi so bile za silo napolnjene deske staromodne police v drugem koncu sobe, je stala — edino nemedicinsko delo! — majhna biblija, in na njenem naslovnem listu je bilo zapisano s krepko žensko pisavo:	»Trpi bedo, glad,
mraz, pomanjkanje in siromaštvo, toda izvrši, kar si započel. in stremi v svojem delu vedno po najvišji stopnji.«
Ta biblija je bila spomin na mater, ki mu je zapisala vanjo svoj nauk. Ljubil jo je, dasi je ni nikoli miloval, odkar ni bil več otrok. Njene besede so bile postale geslo njegovega življenja ter vir in zmisel vseh njegovih bojev in izkušenj.
Globoko zamišljen je sedel doktor Molesworth v svoji sobi. Nepravilne, toda izrazite črte njegovega obličja so se zdele, kakor bi izražale le skrito upanje ali strah; njegov krepki stas, obrita lica. veliki, dasi ne odurni nos, temne obrvi in stisnjene ustnice — vse to je razodevalo na prvi pogled moža, ki ne pozna mehkih čuvstev. Njegovim poluzaprtim očem pa je bila dana očanijoča slika; še v tem trenotku je seval izpod trepalnic žarek, kateremu se ne bi bilo moglo ustavljati nobeno dovzetno žensko srce, ne nežen, niti ne duhovit, pač pa I poln magnetične privlačnosti, s ka-| kršno se postavlja le malokateri
GORivoiehnik
Kurilnica Jalne ielc/ntee /xaa na prod«] vež vagonov premogovnega praha za kurivo. Vzorci in pojasnila se dobe iatotam. •DDBBODaaDaMaoaaBouaBM
POZORI
POZORI
Rumenica!
Ker so razna domača sredstva poznana, s katerimi ae da izleeiti ta dolgotrajajoča, trdovratna in težka bolezen, se vljudno napro&a, da se dobra sredstva naznanijo na spodaj naznačeni naslov proU povrnitvi v»*h stroškov. Najboljša sredstva se bodo potem objavila v tem listu, zato se na proša, da naj vsakdo naznani svoje izkušnje v tej bolezni, ker se s tem pomore tudi drugim trpečim, da pridejo zopet do zdravja. — Dopisi pod ,^‘it 1021“ na upravo tega lista.
Niti najlepša med lepoticami, ki bi jo dičil sleherni zemeljski mik, se ne bi bila smela približati samotnemu mislecu nepozvana. Ne bila bi se upala popraviti temnega kodra, ki mu je visel na čelo in senčil njegove obrvi; kvečjemu bi ga bila smela pogledati oddaleč in plašno zašepetati njegovo ime. Osamljen in zado-ščajoč si sam, ne iščoč vnanje pomoči niti bodrila ali razvedrila, se je boril z zlimi duhovi v svojih prsih in klical dobre angele, ki so nevidno hodili ž njim. Poznal je le eno željo: obvladali popolno svoj poklic; in le eno častihlepje: postati najspretnej-ši, najučenejši in največji zdravnik na svetu.
Za tem je stremel že izza svojih deških let; da bi dosegel ta cilj. se je ravnal po materinem nauku in trpel bedo, glad in mraz. Ni se pritoževal. ker je ostal doslej neznan in skromen, zakaj trdno je upal. da prodre dobri sloves, katerega si je bil pridobil med revnim prebivalstvom vzhodnjega mesta, nekega dne tudi v kroge bogatašev in omi-kancev. Takrat pač ne bo manjkalo njegovim zaslugam odlikovanja, ki mu sledita ugled in slava sama od sebe!
Morda je bil zaželjeni dan že bližji, nego je slutil sam. Nedavno so mu bili poverili posebno težak in zamotan slučaj, v katerem je moral zbuditi nspeh vseobčo pozornost in odeti mladega zdravnika s častjo, čutil in vedel je, da mu ne more. ne sme izpodleteti. Najodličnejši zdravniki v mestu so sicer že obupavali nad bolnico, toda on Je bil našel sredstvo, ki se je »delo nalašč ustvarjeno za ta slučaj ln je moralo navdušiti s svojim učinkom vesoljni znanstveni svet. Seveda je bilo treba poguma, da si se odločil za tak poizkus, in neupogljive volje, da si dosegel točno izpolnjevanje vseh navodil, toda Molesworth je Imel obe lastnosti v tolikšni meri in njegova vnema je bila tako velika, da ga ni moglo nič oplašiti.
ran
z večUtno obratno prakso in dobrimi izpričevali išče primerne službe najraje pri večjem tehničnem podjetju ali v tehnični pisarni. Nastopi Jahko takoj. — Ponudbe z navedbo pogojev na upravništvo »Jugoslavije' pod »Tehnična moč*.
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
„Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije*1 v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
1‘rodam ve*Jo
enonadstropno liiio
h stanovanji in velikimi lokali pripravni najbolj »a trgovino ali pekarijo v industrijski vasi brez konkurence za omenjen' obrti. Zraven spada manjše gospodarsko poslopje in okoli 8 */2 oralov zemljišča. Cena celemu posestvu K 280.000'—. Proda se tudi hiša bre* posestva. Več pove lastnik Tomo Kosi, Huiun* gorlCA, (lUtreiijaliO.
A/era*
roman O. Wa(dow«
je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K
I
v platno vezan 32 K.
■■mb-
»MK*
se iščejo za kamnolom v Podpeč — Vpraša se pri „ Stavbni družbi*, Ljubljana, Levstikova ulica štev. 19.
lelniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v več izvodih
v Uubijjani.
Cena krasno vezani knjigi je ®B|r 80 kron.
Najlepše in najcenejše darilo za Ysako priliko je
Mej zverinjak
knjižica našim malim za zauavo In pouk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom.
= Cen« 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
»Ziezel knjigarni,Marijlntni 8, v Zvezni tiskarni, Stati trg 19,!.
Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 1 Pridobivajte naročnikov J
3 i
Paul in pevska društva! § Pozori
T([da pesmarica
—U-L.U- . 2a (nfjj,| zl)flr. 2epaž	j|xi5 cm
Stev. 1. Davorin /enko. Sto čutiš, Srbine tužni?
2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela.
4. Anton Hajdrih: Pod oknom.
5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
6. Anton Hajdrih: Jadransko morje.
7. Anten Hajdrih-. Pr! ofcau sva molže slonela.
8. Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila.
9. P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno ok6.
Vsaka petem stane i K| n iw«dOT io K.
Številka 6, 7 in 8 btane po S kroni, 11 itvodov 40 kron.
Dobiva se v
Zvezni knjigarni, LlobSiana, Marijin trg št8¥. 8.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trs 8 Vfoifova ulica 1 - Podružnica v Murski Seissti in Doljnfi Lendavi.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron.
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod
državnim nadzorstvom
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Odkovorni urednik Anton Pesek