ETO št. 6 C/z votili Smo novo jvdicLstcjvmihb Volitve občinskih zborov, kakor tudi republiških in zveznega so sedaj za nami. Izvolili smo ljudi, za katere smo bili naj bolj prepričani, da nas bodo v naslednji mandatni dobi riajbo lje zastopali. Naš namen na tem mestu je, da vam prikažemo predvsem rezulta te volitev, ki so bile v.naši tovarni dne 24. maja. Kot vam je znano, smo v celem podjetju imeli 6 volišč in 6 kandidatov. Podrobni rezultati pa so naslednjis I. volilna enota - kandidat Janez Klemenc volilnih upravičencev je bilo 222 od tega jih je volilo 205 ali 92,34 1° neveljavnih glasov je bilo 11 pravilnih glasovnic - 194 II. volilna enota - kandidat Ivana Žurg-:, volilnih upravičencev je bilo 231 od tega jih je volilo 215 ali 93,07 i° neveljavnih glasovnic jo bilo 28 pravilnih glasovnic - 187 III. volilna enota - kandidat Rudi Hafner volilnih upravičencev je bilo 250 od toga jih je volilo 238.ali 95,20 $ neveljavnih glasov jo bilo 20 pravilnih glasovnic - 218 IV. volilna enota - kandidat Marjah Šarabon volilnih upravičencev je bilo 281 od tega jih je volilo 268 ali 95,37 i° neveljavnih glasovnic je bilo 26 pravilnih glasovnic - 242 V. volilna enota - kandidat Lori Zaletel volilnih upravičencev je bilo 125 od tega jih je volilo 119 ali 95,20 $ neveljavnih glasov, je bilo 11 pravilnih glasovnic - 108 VI. volilna enota - kandidat Tine Tomazin volilnih upravičencev je bilo 313 od tega jih je volilo 290 ali 92,65 $ neveljavnih glasovnic je bilo 26 pravilnih glasovnic - 264 Ostalih rezultatov iz ostalih volilnih enot - vseh je bilo 28 - ne bi navajali, prav tako ne rezultatov volitev za občinski zbor, katere so bile 26.5.1963* Dejstvo je, da je bila udeležba na vseh teh volitvah preko 90 i'°. Prav tako se je volitev v zvezni in republiški zbor, ki so bile 16.6.1963.,udeležilo v Tržiču 91% vseh upravičencev. PfiOBL 2MATIKA O PI ANU IN PROIZVODNOSTI ZA MESSO MAJ 1963. Predilnica: Mesečni plan 255.475 kg pri bazni Nm '34 je bil v predilnici izvršen z 272.278,7 kg in znaša 106,58 medtem ko je bil komulativni plan petih mesecev 1,287-594 kg pri bazni Nm 34 dosežen s 102,79 odstotki, ali s 1,323.552 kg.-Napram mesecu aprilu pa 'se. je izvršen-j e plana povečalo za 4,14 °/°. Zastoji vretenskih ur so se v.primerjavi s prej-.šnjim mesecem znižali za 1,9 odstotka in to na račun odsotnosti delovne sile in pa zborov volilcev. Odstotek izostankov delovne sile se je znižal za 0,7 ali za 3 delavce, in sicer so se znižali bolezenski izostanki, medtem ko so se izostanki porodnic povečali. V mesecu maju je bilo narejenih 19,60 baznih gramov na vretensko uro (brez odmora) ali 0,54 gramov več, kot v mesecu aprilu. Storilnost se je nekoliko dvignila; za 100 kg preje pri bazni Nm 34 je bilo porabljenih 2'5,35 delovnih ur, ali 1,41 delovnih ur manj, kot v prejšnjem mesecu. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 123,94- V predilnici je stalo v nese-cu maju, kakor tudi v prejšnjih mesecih, 35 vreten, kar znaša 22.200 zastojnih vretenskih ur, ali 0,2 zaradi pomanjkanja prstanov. Sukalnica: plan 48.550 kg pri povprečni Nm 9,2 izvršen s 47.472,6 kg in znaša 97,78 medtem ko jo bil letni kumulativni plan 244.692 kg pri povprečni Nm 9,2 dosežen z 99,76 f, ali 244-098,5 kg. Izvršenje plana se je napram mesecu aprilu znižalo za 4,12 Zastoji vretenskih ur so se povečali za 0,5 in to na račun pomanjkanja predpreje. Odstotek izostankov delovne sile se je povečal za 1,7 h ali enega delavca, in sicer so se povečali bolezenski izostanki (5,9/0, medtem ko so se izostanki porodnic in letnih dopustov znižali. Gramov na vretensko uro je bilo v maju narejenih 53,65, ali 2,26 gramov manj, kot v prejšnjem mesecu. Storilnost je nekoliko po-rastla; za 100 kg preje pri povprečni Nm 9,2 je bilo porabljenih 13,80 delovnih ur ali 0,28 delovnih ur manj, kot v mesecu aprilu. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 97,97. V sukalnici je bilo v mesecu maju še 62.988 zastojnih vretenskih ur, ki so nastale zaradi tega, kadar se delajo ali podeluje jo nizke številke in.teče samo nekaj vreten, ostala pa stojijo, ki pa te zastojne vratenske u::3 v specifikaciji niso zajet 2. To je vplivalo na neizvi tenje pia na in pa na nizko sterilnost, kakor tudi, da je bila. produkcija corda za 1200 kg ni- V sukalnici je bil mesečni žja od planirane količine, zaradi okvare cord sukalne-ga stroja.. Tkalnica: 2 Mesečni plan 1,353.434 m je bil v tkalnici izvršen z 1,*377.635,6 kvadratnimi metri in znaša 101,79 fi, medtem ko je bil mesečni plan 2,320.653 votkov dose- # žen z 2,501.852 votki, to je 107,81 fi. Letni kumulativni plan 6,741,918 kvadratnih metrov je bil dosežen s 96,91 fi, ali 6 milijonov 533.483 kvadratnih metrov, letni plan 12 milijonov 535.622 votkov pa je bil izvršen z 12*626.372 votki, ali 100,72 fi. Izvršen j c plana kvadratnih metrov se je napran' prejšnjemu mesecu povečalo za 3,56 odstotkov, izvršenje votkov pa za 9,96 fi,. Zastoji s tat venili ur. so »se v primerjavi z mesecem aprilom znižali za 0,2 fio. Odstotek izostankov delovne sile je ostal na isti višini, kot v prejšnjem mesecu, spremenila se je samo struktura zastojev, in sicer to, da so se znižali bolezenski izostanki, povečali pa so se izostanki letnih dopustov. Meseca maja je stalo v tkalnici povprečno na dan 5I statev (2,89 fi) in 1,31 fi ali povprečno 23 statev na dan voS.? kot v aprilu. Izkoriščanje na avtomatskih Eliteks statvah je bilo povprečno'77,74 fi- (15h) ter napran prejšnjemu mesecu nižje za 0,24 7-. Storilnost je v malem porastu, za 1000 votkov je bilo porabljenih 42,02 de-.lovnih ur ali 0,64 delovnih ur nanj, kot v aprilu. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962 pa je 113,30. Opl emoni t Unica: Mesečni plan belilnice 1,276.225 kvadratnih metrov jo bil v maju izvršen z 1.483.102.3 kvadratnimi metri , kar znaša 116,21 odstotkov, dočim ju bil plan 23.O27 enot dosežen s 116,49 7, ali 26.823,9 enotami. Kumulativni plan petih mesecev, ki znaša 6,432.174 kvadratnih metrov pa je bil. dosežen s 6 milijoni 574.581,7 kvadratnimi metri in znaša 102,21 fio, medtem ko je bil letni plan 136.344. enot. izvršen s 133.160.3 enotami, to je 97,66 fi. 2 Izvršenje plana m se je napran prejšnjemu mesecu povečalo za 4,08 fio, izvršenje plana enot pa se je znižalo za 2,47 fi. Odstotek izostankov delovne sile se je znižal za 0,7 'fi ali za enega delavca in to na račun bolezenskih izostankov. Sterilnost je nekoliko padla, za 100 enot je bilo porabljenih 85,77 delovnih ur, ali 6,22 delovnih ur več, kot v prejšnjem mesecu. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa znaša 101,61. 4- + + +++ + +++ + + • + - L *7 Marjan Dolinar V prejšnjem sestavku smo si ogledali skozi katere faze dela mora iti blago, predno se lahko kuha. Omenim naj še, na kaj moramo biti pozorni in kakšni pregledi so potrebni za to. Pazljivi moramo biti, da ne zamešamo skupaj sličnih kvalitet in širin. Blago mora biti sešito tako, da bo smojena zunanja stran. Predno pa gre blago v kotel, moramo ugotoviti, če'je dovolj razškrobljeno. To ugotovimo s kemičnim reagentom. Tako pripravljeno blago se v kotlu kuha 10 do 12 ur. Po kuhanju se blago izpere, impregnira s hipokloritom in odloži v bazene. Medtem, ko Piago leži v bazenih, se zračno oksidira in s tem obeli. Nato blago izperemo na pralnem stroju z vodo in impregniramo s kislino ter ponovno odložimo v bazen. Medtem, ko blago nekaj časa leži, kislina uniči (nevtralizira) preostali hipoklorit. Nato se blago še dvakrat dobro izpere na stroju za izpiranje. S tem je proces beljenja samega končan. Ko so pričeli pred 40 leti blago beliti, so to delali s klorovim apnom. Ta postopek je bil bolj zamuden in še beljenje ni bilo tako izdatno, kot danes. Poleg tega pa je bilo delo v zvezi s pripravo raztopine iz trdega klorovega apna zamudno in zelo težko delo. Ko smo zamenjali trdno klorovo apno s tekočim natrijevim hi-pokloriton, smo si uredili tudi tozadevna skladišča, cevovode, bazene in črpalke. S tem momentom je odpadlo tudi precej dela. Beljenje je sedaj izdatnejše in lepše. Za kuhanje blaga smo preje uporabljali trdno kaustično sodo, ki jo je bilo treba pred-uporabo raztapljati. Kaustična soda je bila zelo one-čiščena, kar nam je povzročalo velike težave pri. beljenju. Ko pa smo začeli uporabljati tekoči elektrolitski lug pa so odpadle poleg dela še razne nevšečnosti in motnje v procesu beljenja. Za obe raztopini smo zgradili bazene, v katere napolnimo raztopino luga in hipoklorita direktno iz železniške cisterne. Kadar raztopini kuhamo, ju prečrpano is bazenov na mesto uporabe. V oddelku beljenja blaga smo zamenjali stari pralni stroj in stroja za beljenje in kislinjenje z novimi. Stroji so bili izdelani doma v naši mehanični delavnici. V bodoče, ko bomo morali beliti še več blaga, nameravano nabaviti kontinuirni beliini stroj, ki bo imel kapaciteto do 100 tisoč metrov v štiriindvajsetih urah. Pri procesu kuhanja in beljenja moramo paziti in kontrolirati sledeče: - pri kuhanju v kotlu ne smemo imeti premalo vode, ker bi se sicer blago zažgalo ter zato, da je odnos med kemikalijami in blagom pravilen. - pri beljenju moramo vseskozi paziti, da nam ne pade koncentracija aktivnega klora in koncentracija kisline pod določeno mejo. Najbolj pa moramo paziti, da se blago med procesom beljenja ne posuši. Kolikor bi se posušilo, bi razpadlo in se uničilo. Če bi se kaj takega primerilo, bi nastale milijonske škode. (Nadaljevanje sledi) ■ + + + + "t".+.4- + + + + + + + + + + + + + ■ + + Roman Planinc KRATEK ZGODOVINSKI RAZVOJ TKALSTVA (nadaljevanje) 7 naslednji dobi so se statve še bolj izpopolnjevale. Zelo važen je izum jacquardskega stroja. Izumitelj je bil Francoz Joseph Marie Jacquard, rojen leta 1752. v Lyonu. Zrasel je v revščini, življenje mu je bilo trdo in neizprosno. Že zelo mlad je inorai v tovarno, kjer je delal njegov oče. V tovarni in pri samem delu je okusil neizmerno izkoriščanje in nečloveško zapostavljanje. Vse to je bilo povod za izum vzorčnih statev 1. 1805, katerim je dal ime po svojem priimku. Tudi njemu usoda, kakor mnogim drugim možem tehnike ni bila naklo- v njena. Čeprav so lastniki svilarskih tovarn v Lyonu uvideli prednosti jacquardskega stroja, je kmalu postal osovražen, deloma zaradi nevoščljivosti, deloma pa zaradi nepravilnega ravnanja tkalcev s stroji. Vse ga je zapuščalo. Toda J. M. Jacquard ni izgubil poguma, temveč je šel sam v javnost in tako pokazal vsem, kako je treba ravnati s strojem in kaj se da napraviti z njim. Končno so se le prepričali o prednosti njegovega stroja in prenehal i s Že okoli leta 1812. so imeli samo v Franciji že okoli 12.000 ^ i.,-v ~ + -,4-^T7. Vest, da so prevzeli stroji z avtomatičnimi napravami delo, ki so ga stoletja opravljale človeške roke, je vplivala' tudi na celotno tekstilno industrijo v Ameriki in Angliji. Vzorci, ki jih je lahko izdelal Jacquard, sc bili tako raznoliki, da so spremenili celo modo. Vzorci in deseni, kakršnih človekova roka sploh no bi mogla izdelati tako popolno, so postali običajno trgovsko blago. Lahko trdimo, da je bila največja sprememba na področju tkalske tehnike izum in uvedba mehaničnega tkalskega stroja. Izu- nitelj ge postal angleški pastor Edmund Cartwright leta 1786. Njenu ni bilo potrebno, da se je bavil s tedanjimi problemi tekstilne industrije. Toda sočutje-z delavci angleške industrije mu je dalo povod za to. Delavci so bili skrajno izkoriščani in so se za nizko plačo mučili 12 do 16 ur dnevno, da so lahko z zaslužkom preživljali svoje številne družine. Upal je, da bo s tem svojim izumom razbremenil delavce pri njihovem težkem ročnem delu. Tako je imel leta 1789 v Doncasteru tkalnico z dvajsetimi mehaničnimi statvami na parni pogon. Za svoje zasluge je prejel od angleškega parlamenta zasluženo priznanje. V prvi polovici 20. stoletja so se mehanizirali tudi postopki za pripravo materiala za tkanje. Predvsem so mehanizirali postopek škrobljenja in širinskega snovanja. V zadnjih 50 letih je šel razvoj tkalstva v smeri avtomatizacije tehnološkega procesa. Pionir na tem področju je bil ameriški inženir Northrop, ki je leta 1895. izumil pripravo za avtomatsko menjavo cevk v čolničku. V Evropi so pričeli z izdelavo avtomatskih statev nekoliko pozneje, kot v Ameriki. Tudi pri nas že izdelujemo avtomatske statve, in sicer v tovarni Tekstilstroj v Zagrebu. Vzporedno z razvojem avtomatskih statev- je povzročil zanimanje strokovnih krogov v zadnjih letih izum okroglih statev. Bilo je napravljenih že več poizkusov, ki pa so imeli še malo uspeha. Prednost okroglih statev pred ploskimi je v tem, da poteka osnova navpično, mehanizem za tvorbo zeva se giblje v vodoravni smeri in čolnički -lahko jih je več - teko v krogu. V zadnjem času preizkušajo pnevmatični pogon čolničkov in statve brez čolnička. Omenjene statve se po svojem delovanju in konstrukciji razlikujejo od klasičnega avtomata. Z zračno šobo se vsak votek vpihne v cev in tako zatke. Storilnost pri teh statvah je za IGO $ višja od naših Dliteks avtomatov, ki imajo 200 obratov v minuti. Poleg ostalih prednosti pred. našimi avtomati ima še to, da je občutno zmanjšan ropot in je delo samo na njih mnogo prijetnejše in manj utrudljivo. Zaradi nove konstrukcije avtomata odpadejo vse utenzilije, ki so pri naših suro jih potrebne. Ze ta kratek pregled o razvoju tkalstva od začetka do danes, to je od najenostavnejše oblike do zelo kompliciranih konstrukcij tkalskih strojev dokazuje, da je bila razvojna doba tkanja zelo dolga in plodna. Dovolj je, če pogledamo današnji tkalski stroj in se lahko prepričamo o obsežnem delu in vrednosti dobljenih uspehov na področju izumiteljske dejavnosti. Iz vsega tega lahko zaključimo, da kljub sedanjim vidnim uspehom na področju izgradenj tkalskih strojev še zdaleč ta razvoj ne bo končan, pa četudi smatramo današnje avtomate za vrhunsko najbolj izpopolnjene, naj bo to v znanstvenem, ali tehničnem pogledu. - 7 - 'M E ZG ODE V mesecu maju je "bilo v podjetju 7 nezgod in to vse samo pri delu. Ponesrečenci pa so bili sledeči; Pavla Švare, pregledovalka blaga je pri pospravljanju okrog pregledovalne mize padla ter pri tem z desno roko udarila ob rob pregledovalne mize. -t Vzrok - zaradi naglice pri delu. Anka Burič 9 pomožna kuharica in servirka v Delavskem domu se je pri taljenju masti opekla po desni roki. Vzrok - zaradi nepazljivosti. Ani Albreht, nakladalka osnove se je pri prenašanju navitkov zadela öb voziček ter se pri ten udarila na desno nogo. Vzrok - zaradi prenatrpanosti prostora* Cirila Novak, čistilka madežev v oplemonitilniči* Ob času nezgode je pomagala pri napeljevanju mokrega blaga skozi razpenjalni 'sušilnik, pri ten pa je padla in si poškodovala desno roko. . Vzrok - zaradi spolzkih tal. Andrej Gabore, mazač strojev in vozač križnih navitkov se je pri odpiranju papirnate škatle urezal z nožem v sredinec in prstanec levo roke. Vzrok - za-radi nevarnega na-čina dela. Vinko Zavrl, strojni ključavničar - skoblar'si jo pri izravnavanju robu na jeklenem komadu zadrl ostružek v kazalec leve roke. Vzrok - zaradi neprevidnosti pri delu. Kristina Ogrič, predica. Pri posluževanju predilnega stroja jo je zbil z vozom vozač navitkov; pri ten je padla na rob zaboja in se poškodovala na levo stran prsnega koša. Vzrok - zaradi nediscipliniranosti vozača. Teh sedem nezgod je povzročilo skupno 59 delovnih dni izpada z dela, kar znaša povprečno na eno nezgodo 8,43 delovnih dni, iz česar lahko zaključimo, da so bile to v glavnem le lažje nezgode. To pot sta po dva ponesrečenca iz predilnice in tkalnice, ter po eden iz oplome-nitilnice, mehanične delavnice in Delavskega doma. Poleg navedenega števila izgubljenih delovnih dni za •nezgode pri delu pa beležimo v mesecu maju še 23 izgubljenih 'dni za ono nezgodo na poti z dela, ki se je dogodila že v mesecu decembru lanskega leta in je zaradi posledic ponesrečenka koncem meseca maja odšla v invalidski pokoj. Ta nezgoda je povzročila 122 delovnih dni izpada z dela. Ostalih podatkov v tej številki ne bi navajali, zato si bomo analizo nezgod podrobneje ogledali v naslednji številki, ko bodo znani rezultati prvega polletja. Do tedaj pa varno delo. ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ !proù^ernatct(Q, triiscqy Ze v ;4. številki našega glasila je Toil naš" delovni kolektiv deloma seznanjen z nekaterimi činitelji, ki so na našem notranjem tržišču izzvali neugodne razmere, -v- plasmaju bombažnih tkanin, zlasti ozkih. Med povzročitelje 'že znanih neugodnih razmer, ki so popolnoma določeno vplivali tudi na zakon ponudbe, in povpraševanja, moramo šteti predvsem vdor preko 2,500.000,- metrov bombažnih tkanin.na domače tržišče, predvsem ozkih, plasiranih za 35 do 40 i° ceneje od regularnih bombažnih tkanin. S to ugotovitvijo se nam takoj nudi zelo resno vprašanje, in sicer kolikšna je koristnost in rentabilnost tovrstnih in podobnih podjetij, da ne omenjamo zmede in zastoja, ki ga povzročajo s takim načinom prođaj'e, za gospodarstvo naše države. Prepričan sem, da bo nam nekoliko globlja analitična obdelava takih primerov, ki ne bo smela zgrešiti delitve dohodka, še posebno pa ne izpolnjevanja družbenih obveznosti, nudila dokaj pestro sliko in dala maršikak koristen odgovor na vprašanja, ki po svojem značaju spadajo v kompleks splošne problematike jugoslovanske tekstilne industrije. Zavoljo tega je skrajni čas, da se uvedejo že dolgo obljubljana enotna merila za ocenitev poslovnega uspeha podjetij, le-ta so neogibno potrebna tudi za navodila o izvajanju načel delitve čistega dohodka gospodarskih organizacij. V zvezi s pomenom, odnosno posledicami, ki so jih povzročila - --posamezna-„tekstilna pod jet ja . iz vrste proizvajalcev bombažnih tkanin s prodajo svojih cenenih proizvodov, zlasti ozkih tkanin, pa je.nujno treba vzeti v obzir porast jugoslovanske bombažne industrije na eni strani, na drugi pa potrebe tržišča tako domačega kot tujega, pri čemer bo pomembno, če ne odločilno vlogo igrala kvaliteta in konkurenčnost, zlasti pri uveljavljanju na inozemskem tržišču. Porast jugoslovanske bombažne industrije od leta 1946. do 1962. ter plan za leto 1971. je prikazan z naslednjimi podatki: Instalirana vretena bombažnih predilnic: Leto 1946 . I960 1962 1971 Vreten 275.477 450.477 700.000 920.000 Dosežena in 'planirana proizvodnja: Bombažno skupaj v predivo tonah: 1946 23.670 I960 52.699 1962 68.595 1971 116.000 Bombažne tkanine skupno v 000 kv. m 89-406 271.194 312.187 550.000 Iz g', rnjih podatkov je razvidno, da je porast v proizvodnji prejo v letu 1962. napran letu I960 - 130,16 v tkaninah pa 115,12 /o. (Nadaljevanje sledi) Marjan Šarabon PROBLEMATIKA KLIMA NAPRAV Z ozirom na tozave, ki so nastalo v mesecu maju pri klimatizaciji predilnice, podajam naslednjo obrazložitev; Glavne težave so nastale z montažo avtomatike. Ves čas montaže stalno stoji ena, ali pa še dve komori, kar je pri takem delu popolnoma razumljivo. Sedaj,-ko gredo dela pri montiranju avtomatike h kraju, bodo ti zastoji odpadli. Druga stvar, ki je delno vplivala na nenormalno stanje v predilnici, je bilo pregoretje tuljave pri tretji komori in je zato ta komora tekla nekaj- dni samo s prvo brzino. Nadalje ge zaradi pomanjkanja, ali prekinitve električne energije celotna klima naprava nekajkrat ustavila, kar je z ozirom na situacijo, kakršna je sedaj na območju naših hidrocentral, tudi popolnoma razumljivo. Pri tem mislim na prestavitev kablovoda, ki poteka iz hidrocentrale I. zaradi potreb nove ljubeljske ceste. Vodje izmen v predilnici so dnevno seznanjeni s temi problemi in mislim, da bi bila njihova dolžnost stalno seznanjati o teh stvareh tudi ostale člane kolektiva. Vsi rezultati klimatizaciji so razvidni iz dnevnih poročil, kateri so vsakemu na razpolago v tehničnem sektorju, ali pri vodji klimatizerjev. Z dovršitvijo del na avtomatiki upamo, da bo stvar v redu stekla in da bo v splošno zadovoljstvo tudi avtomatika v redu delovala. • ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ + + ++ ++ ++ f ++ ++ ++ PESTRO DELO MLALIN S BPT V PRED SKL EM M: Mesec maj predstavlja čas, v katerem je življenje nasploh zelo razgibano. Posebno pa se razgiblje dejavnost v političnem, kulturnem in športnem življenju. Dan za dnem se vrstijo razne prireditve, kot na tekočem traku. Letos pa jo imel ta čas še posebno obeležje. Komaj smo krajem aprila dobili novo ustavo, že so bile tu volitve v predstavniška telesa s široko predvolilno aktivnostjo. Tudi delo v organizaciji Zveze mladine je v tem času bilo pestrejše. Tovavniški komitet ZM je v začetku maja sprejel program, ki ga bo treba izvršiti do konca meseca. Program je bil v celoti izvršen. Glavno delo je bilo osredotočeno na tri področja; Dan mladosti, na-volitve in športna tekmovanja za Dan mladosti. V okviru predvolilni- aktivnosti je "bilo organizirano predvolilno zborovanje v učilnici Centra za izobraževanje, in sicer ločeno za dopoldansko in popoldansko izmeno. Zal je bila udeležba nepričakovano, majhna, to pa predvsem zato, k*er je večina mladincev vezana na avtobusne zveze. Predsednik Tovarniškega komiteta ZM je prisotnim obrazložil sistem in pomembnost letošnjih volitev- ter povedal v kratkepi ljudi nekaj o' kandidatih v naših volilnih enotah. Po programu in skle pu TK je bil vsak mladinski aktiv v posamezni ekonorjski enoti zadolžen, da pomaga pri ureditvi volišč. Povezali smo se z volilnimi komisijami ter skupno pripravili volišča, da so imela čimbolj slavnosten videz. Na sam Dan mladosti 25. maja in rojstni dan Maršala Tita sp v Paradi mladosti sodelovali člani - mladinke in mladinci iz našega kolektiva. Nosili so colo nekaj izdelkov podjetja. Ko jo Občinski komite ZMS organiziral oddajo "Pokaži, kaj znaš" z vprašanji iz zgodovino AVNOJ-a, SKOJ-a lin vprašanji iz Ustave, je na njej sodelovala tudi naša ekipa, in to v -postaviš Vida Košir, Karl Bečan in Ludvik Cvirn. Izmed 14 ekip iz Tržiča in okolice, ki so sodelovale v konkurenci, je s 46 točkami od 50 možnih zasedla 5.do 6. mesto. V čast Dneva mladosti je .bilo več športnih tekmovanj, katerih so se naše ekipe z uspehom udeležilo. Tekmovali smo v kegljanju, streljanju, odbojki., rokometu in teku po tržiških ulicah. Rezultati pa so naslednji: ■ ■ Rokomet s BPT : Peko 18 . : 12.';Naši igralci so bili vso tekmo precej v premoči ter so brez težav in zasluženo zmagali. Odbojka: BPT : JLA (graničarji) 3 s 0. V Podljubelju jo bila naša ekipa nekompletna» a je kljub tenu uspela premagati dobre nasprotnike. Kegl janje s Na turnirju je tekmovalo 5 mladinskih ekip v borbenih partijah po 6 tekmovalcev. V razburljivih borbah je kon čno zmagala ekipa Tovarne lepenke s 312 podrtimi keglji, ekipa BPT pa je bila z 297 keglji druga;* slede Peko z 291 keglji in tako dalje. Rezultatov streljanja, nismo dobili v celoti, zate jih bomo objavili kasneje. Tek po ulicah Tržiča: Pjroga je bil^i dolga Oca 1.400 metrov. Med posamezniki je zmagal Vinko Grašič iz Križ.e v v času 4,07,0. Naši mladinci pa so se uvrstili na sledeča mesta:. 2. Cvirn - 4.13,5. 5. Zavrl - 4.33,0. 7. Zaplotnik - 4-53,0. Mežnar in Ropret sta odstopila. Ekipno: 1. Križe, 2. BPT itd. + -+ + +.+ •+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + ■■■ + + + + + +■'■+■+ + + + + + ' + + +■ 4‘4-4"4-4-4-4* -'f4*4-4- 4* 4“4“ '4-4“4"4-4“4- 4~4-4-4-4‘r4-4". 4- 4" 4-4- 4- 4- 4- 4- 4- -f 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- DOMIN IN N..ÓLOG-E LETNEGA IN TEDENSKEGA ODDIHa Po. malen minevajo časi, ko ljudje niso imeli smisla za dopust, ali pa so ga preživljali v brezdelju, ob boljši hrani in obilni pijači. Dandanes je že v precejšnji neri sano po sebi razumljivo (posebno pri mladih), da hodijo ljudje na dopust z žogo, reketi za perjanico, priborom za ribolov, s podvodno puško itd. -Prav tako je že precej izpodrinjena misel, da je le letni dopust n^kaj vreden, znano pa nam je, da tudi dopust v zimskem času, če je pravilno izkoriščen, ni nič nanj vreden kot letni, če ne še celo več. Zdravniki trdijo, da je zimski dopust dvojni dopust - s pogojem, da ga preživimo na sončnih smučarskih terenih . Na letnem dopustu nikakor ne zadostuje dobra oskrba v počitniškem domu ali planinski koči, na današnji stopnji kulturnosti si želi naš človek v prostem času primernega razvedrila. Če smo na morju, si poleg kopanja in plavanja želimo še čolnarjenja in povsod prav pride miza za namizni tenis, igrišče za odbojko, prostor za balinanje, kegljišče in podobno. Zato počitniške kraje in domove, ki nam nudijo več oblik in razvedrila in športne aktivnosti, raje obiskujemo, kot tiste, ki nudijo le hrano in pijačo. Kot oblika razvedrila je tudi ples, predvsem ples na prostem (čisti zrak). Dobro organiziran in vsestransko oskrbljen počitniški dom ima tudi igrišče za otroke in organizirano varstvo otrok,'kar je velikega pomena za razbremenitev staršev. Namen letnega dopusta mora biti, da se odpočijemo, se ob veselem doživljanju odtrgamo od vsakdanjih skrbi in si s tem naberemo novih moči za nadaljnje delo v proizvodnji. Nepravilno pa. je letni dopust izkoristiti z ato, da izgotoviš neko težko delo, ki se ga preje nikoli nisi upal postopiti, ali da kako drugače še bolj delaš, kot običajno. S takim početjem prav gotovo ni izrabljen smoter dopusta, za kar je pravzaprav dan, ker boš prišel na delovno mesto še bolj utrujen in izčrpan, kot pa si ga pred dopustom zapustil. Pomembnost letnega dopusta se iz leta v leto bolj. vrednosti pri vedno večjem številu upravičencev. Vendar pa z letnim dopustom še ne sme biti konec razvedrila ter radostnega športnega udejstvovanja. Za sprostitev in ohranjanje moči moramo izkoristiti, tudi nedelje in praznike, vendar tu ni ustaljenega recepta, pač pa je odvisno od želja in potreb posameznika glede na njegovo delo. Vendar pa je potrebna zavestna akcija za zmernost glede vsega: glede fizičnega napora, hrane in pijače. Kdor je zmeren, ali pri hoji, ali pri drugi telesni aktivnosti ter pri hrani in pijači, se bo v ponedeljek podal okrepčan na delo; kdor pretirava, bo čutil neugodne posledice. Včasih zadostuje nekaj ur pretiranega sončenja, da je človek znatno manj sposoben na delovnem mestu, kakor normalno. Tudi lovci, gobarji in drugi športni ak- . tivisti naj upoštevajo 'zmernosto ........ (Prihodnjič: Pomen in naloge dnevnega oddiha ’ in oblike aktivnega odmora med.delom,) 4 4 4 4 4 4 4* + 4- 4 4 4 4- 4* 4 4 .4, 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4-4 4 4 • 4 4 4 4 4 4 4.4 4 4 4 V prvi ekonomski enoti na prvi izmeni smo se domenili, da gremo na izlet, "Toda kam"’, smo se spraševali. "Ali naj gremo v Kranjsko goro in Vitranc, ali pa v Cerklje in Krvavec". Dejali smo: "Pustimo žičnice pri miru, so predrage za nas, se bomo pa tedaj vozili z žičnico, ko jo bodo na Zelenico napravili!" Toda Miro s flyerjev in Milan z mikalnikov sta se z motorjem odpeljala na oglede - kot to po domače rečemo - v Poljansko dolino. Tako smo sprejeli njun predlog: "V Škofjo loko gremo na stari grad, kjer si bomo ogledali muzej, nato pa v dobro poznano gostilno v Poljane. Iz gostilne sta nam prinesla sporočilo: "Večerja stane 440.- din, seveda pečenke bo mnogo več na krožniku, kot pa v naši menzi, vino pa tudi ni drago, poleg tega pa lahko dobimo sveže krofe, domačo salamo, šunko in piškote. Odlična in prijazna kuharica nam bo vse to z veseljem pripravila". Tako smo dejali. V soboto 1, junija popoldne se nas je zbralo kar 60 pred avtobusno postajo in dobre volje smo zasedli avtobus. Se bolj vesele sta nas napravila muzikanta, eden s harmoniko, drugi s kitaro. Ko smo se ...peljali-preti Kranju, je že donela pesem v avtobusu. Hitro je.minil čas vožnje in že smo parkirali v Škofji Loki pod hribom. Po malem vzponu na ta hrib in že smo bili pred muzejem. Čuvaj muzeja je pobral po 50 dinarjev in dejal, da si vse lahko ogledamo pri njih. Brž je odštel vodja izleta denarce in že smo bili v sobah gradu. Ogledali smo si vse, od lesenih statev, do grofovih postelj, oltarjev iz Dražgoš, pa dokumentacijo iz narodno-osvobodilne borbe. Na grajskem dvorišču smo se malo pogovorili in ker smo imeli s seboj nekaj "kačje sline", (tako imenujejo žganje) smo jo spustili po grlu. Nato smo si ogledali še mesto in odbrzeli po lepi Poljanski dolini v Poljane. Ker smo še kar disciplinirano točno prišli ob napovedani uri v gostilno, nam je kuharica z ostalim osebjem hitro postregla z dobro in obilno večerjo. Vse se je zvrstilo, na mizi, kot nam je še vodja izleta napovedal - same ljube dobrote. Ker gre ljubezen skozi želodec in nam je izdatna večerja še povečala dobro voljo, smo ob veselih vj šah zaplesali, da se je kar kadilo, Ob poskočnih polkah in valčkih, ki sta jih s svoji- + + + ■f . + + + + + + 4* + + + -f~ + + + -f" + + + + + .+++++ + + + . + + + + + . + p / l,.J i ; i ; v i u m + iiieU mi prsti izvabljala iz instrumentov Nace in Stanko, so se skoraj žili še poljanski fantje in se nam pridružili. Ker so bila med nami tudi naša zala. dekleta, je poljanski fant dejal, da pride k nam v Tržič "rožico iskat". Opolnoči smo zopet imeli izdatno malico in na mizi so se šopirili krofi z belimi venčki ter se nam ponujali. Prav v dobrem razpoloženju je minila noč in ko je vstajal dan izza gora, smo se poslovili. Skozi porajajoče se jutro smo se vračali z avtobusom proti domu ter opazovali rosno Poljansko dolino posuto z zelenjem in cvetjem. Dremajoči, smejoči in polni lepili doživetij smo se s pesmijo bližali proti Tržiču. Odbila je že peta ura, ko smo se razšli na tržiški avtobusni postaji z namenom, da polni dobre volje na svoji izmeni naslednjega dne spet poprimemo za delo. 4 4 + + 4* 4 4- 4- 4 4 4 4 + + 4 4- 4 4 4 4 4 4- 4 . + + 4- 4 4 4 4 4 4 4 + + ffW V j ' A *7 - /V? U J U-Ó Morda naše člane kolektiva zanima tudi to, kako je, odnosno kako bo poskrbljeno za požarno varnost v novi zgradbi tkalnice. Trenutno je v II. nadstropju v oddelku Sliteks avtomatov proti požaru poskrbljeno, toliko, da se lahko poslužimo ročnih gasilnih aparatov, ali pa stenskih hidrantov. Montirana, toda še ne dokončno priključena pa je v tem oddelku posebna naprava, ki bo javljala spremembo temperature, v prostoru, če bo le-ta previsoka. Predvsem bo to prišlo v • poštev takrat, ko v tem oddelku ne bo nikogar, ki bi mogel požar pravočasno opaziti in ga pogasiti. Ko bodo urejene vse tri etaže nove tkalnice < in ko bo zgrajena nova vratarnica, ki je že v delu, bodo v vratarnici nameščene signalne naprave, ki bodo obveščale dežurnega gasilca, da je treba stopiti v akcijo. Predno pa bi zaključil s se- rijo člankov, ki so bili objavljeni pod tem naslovom, bi se na kratko dotaknil še našega industrijskega gasilskega društva. Najbolj važno in najbolj pereče vprašanje je za naše podjetje verjetno dejstvo, da članstvo v zadnjih nekaj letih upada, že vrsto let govorimo o tem, kako bi pridobili nove gasilce, toda več ali manj brez uspešno. V letošnjem letu smo uspeli pridobiti nekaj mladincev, ki pa so za obiskovanje vaj zelo neredni. Zato bo potrebno v drugem polletju nekoliko poostriti disciplino glede prihajanja na vaje. Morda je za neobiskovanje vaj delno krivo tudi to, da starejši gasilci niso imeli toliko časa, da bi se posvetili poučevanju mlajših, ker so se že nekaj tednov pripravljali za dvoje tekmovanj. Zadnjič sem omenil, da je obrat predilnice najbolj nevaren za požar. Žalostno pa je to, da pray iz tega -obraba' nimamo ; nič gasilcev, raz:eh občasno, enega, ali kvečjemu,, dva, kar pa je odločno premalo. Ce v kratkem ne.bomo dobili prav iz tega obrata - .pa tudi iz nekaterih ostalih obratov, razen tkalnice' - nekaj gasilcev, bo uprava podjetja prisiljena ukrepati nekoli- + =■ t = + ki A SI VOI ARI V preteklih nekaj dneh se je zopet nabralo več pisem od naših vojakov, zato se čutim dolžnega, da vam odgovorim ter izpolnim vaše želje. Verjemite mi, da jaz nisem nikoli rad pisaril - morda izjemoma le prvi mesec, ko sem prišel k vojakom - da pa me sedaj vaša pisma prav. prijetno presenečajo in mi vlivajo volje do pisanja. Kot sem zasledil pri nekaterih, nismo ob odpremijanju časopisa navedli dovolj točnih naslovov in tako je časopis do nekaterih romal precej po ovinkih, preden ste ga prejeli, oziroma ga kdo mogoče sploh ni prejel. Vaše naslove, kolikor smo jih dobili, smo že izpopolnili, da bo odslej dalje "poštar" imel manj del a» Sedaj pa preidimo kar k-stvari: Prvi se nam je oglasil Ignac Urbanc, ki služi v Smederevski Palanki. On je sicer že "star vojak". Pravi, da se. je težko privadil na novo okolje in da je težko zapu- : kö drugače, kot je bilo to do sedaj. Mislim pa, da so med delavci tudi takšni', ki bi prostovoljno radi pristopili v naše vrste. Kdor ima veselje, naj se prijavi in radevolje ga bomo sprejeli ter ’ga naučili gasilske veščine. ; Na pomoč ! ki A M PIŠEJO stil tovariše, še posebno pa ženo. "Dolgi sta dve leti, toda vem, da služim za JLA, ki je dala mnogo žrtev za našo svobodo!" Lepo pozdravlja celotni delovni kolektiv, posebno pa kolektiv sukalnice-. Tovariš Nace! Le korajžno, Če je minilo že eno leto, bo tudi drugo in zopet se bomo ' videli. Medtem pa si bos na— «bral mnogo življenjskih izkušenj, ki Ti bodo prišle v 'nadaljnjem življenju prav.. Kot drugi sc oglaša Ferdo ... Demšar. Nahaja se v '/arazdi-nu. Vesel je, da smo se ođ— ločili za to res lepo gesto, kot on to navaja, da pošiljamo vsem "našim" vojakom naše glasilo. "Jaz sem se sedaj tukaj ze .kar nekako privadil, seveda se mi še krepko toži po civil s tvu , saj je med civilnim in vojaškim življenjem kar precejšnja razlika". Nadalje pravi: "Dve stvari sta, ki me najbolj' motita, to je disciplina in trobenta. Disciplina katere jaz do sedaj pravzaprav nisem poznal, je‘res malo neprijetna. No pa tudi to že kar nekako gre in mi sedaj ni več tako težko reči "razumem" in izvršiti nalogo, kot mi je Mio to v začetku. Druga "nadloga" pa je trobenta. Bes prav neprijeten je njen zvok, posebno še zjutraj ko to vrže iz tople postelje, v kateri malo prej sanjaš o' popolnoma drugačnih dogodkih, kot pa jih sedaj doživljamo." Tovariš Ferdo! Upam, da bo disciplina, ki pri vojakih včasih ni najbolj prijetna, prišla prav tudi kasneje, ko se boš vrnil domov in se zopet zaposlil. To ne bo prav nič škodovalo niti Tebi, niti vsem ostalim, ki jim prve dni vojaščine ni šla najbolj v račun besedica "razumem". Kar korajžno. Se v naprej bodi optimist, pa bo vse v najlepšem redu. Tvoje pozdrave kolektivu in ekonomski enoti tkalnice pa z veseljem sporočam. Oglasi se še! Kaj pa pravi tovariš Tone Perne? "Tekstilca" imenuje "priljubljeno glasilo". Ro to nas veseli. Praviš, da-si ga prečital do zadnje vrstice. Začetno dometoč je si prebolel in kot navajaš, pogrešaš le več slovenske besede in pa tržlška dekleta. Sicer pa tu pa tam pokramljate med sabo in kakšno zapojete in čas hiti. V Tvojem imenu pa izročam pozdrave kolektivu, posebno pa oddelku čistilnice. Križanko si pravilno rešil, če pa boš izžreban, pa poglej med rešitvami . Iz Ćuprije se nam oglaša tovariš Janez Kern. Vesel je našega časopisa, posebno pa še prav te rubrike, v kateri je naš namen, da se male pomenimo med sabo. Dragi Janez! Praviš, da je Ćupri-ja nekoliko večje mesto, kot Tržič, da pa 'je skoraj brez industrije. Si pač navajen domačega mesta, pa se Ti drugod zato čudno zdi, če ni v vsaki ulici in na vsakem vogalu "fabrka". Kot nam opisuješ, je mesto Cu-prijo hudo prizadejala poplava in da se posledice še sedaj vidijo. Naj bo za danes dovolj, da pridejo še drugi na vrsto. Tvoje pozdrave pa izročam vsem sodelavkam in sodelavcem, po-'sobno pa mladinkam in mladincem. Hvala za pozdrave uredniškemu odboru. Eden od starih vojakov je tudi Milan Rustja, ki se oglaša iz Skoplja ter se obenem zahvaljuje za Tekstilca. V Tvojem imenu pozdravljam celotni delovni kolektiv, drugič pa nam napiši kaj več. Da je ta naša rubrika res postala priljubljena, nam dokazuje dejstvo, da se je oglasil tudi tovariš Vili Grebenc, ki sicer ni član našega kolektiva, dobiva pa naš list od svoje mamice in se stre, ki sta obe zaposleni v našem podjetju. Želi, da obe lepo pozdravim v njegovem imenu. Tovariš Vili služi v - Trži-čanon dokaj dobro poznanem mestu - Valjevu. Posebno tisti, ki so bili mod vojno tja izseljeni, se dobro spominjajo tega kraja. "Toda sedaj ga prav gotovo ne bi več prepoznali. Mesto se je obnovi- lo in je podoba sedaj čisto drugačna". Tovariš Grebenc nadalje pravi: "Če ne boste’ hoteli sprejeti ned dopisnike, bon zelo vesel in se bon' še kdaj rad jglasil z zanimivostmi iz JI a in van bon napisal o ten, kako preživimo mladi vojaki svoj prosti čas". Lepo pozdravlja vso mladino zaposleno v 3PT, Tovarniškemu komiteju IMS pa želi pri delu v'-'organizaciji najboljše uspehe. Tovariš Vili, veseli bomb, če se boš še oglasil . Na koncu našega kramljanja pa prejmite /si lepe pozdrave od našega kolektiva in še se oglasite; tudi tisti, ki do sedaj še niste segli po peresu. Napišite nam svojo točne naslove, tak/ bo Tekstilec točno in pravočasno lahko prišel vsakomur v roke. Lep pozdrav! Urednik • 4- + + + + + + + +++ -++ . +++ + + + + + + + + Kadnavskt h-sM/ V mesecu naju sta bila v naše podjetje /prejeta sano dva člana, in to - Nežka Godnov se jo zaposlila v tkalnici, - Stanko Hor it pa bo odslej dalje zapo; len v gradbeni grupi pri pleskarjih. Iz podjetja pa so v ten času odšli: - v pokoj: Anton Bene/ik - iz predil. Jožefa Šparovec - iz belil. Jožef Bodi?j - iz belilnice - pravilno odpoved so dali: Daniela Pegrin - iz tkaln. Darinka Dovč - iz tkalnice Marjan Šivic - iz garaže Prane Slatner - 'iz mehanične delavnice - samovoljno je izstopila: Marija Benko - iz tkalnice - v invalidski pokoj je odšla: Helena Aljančič - iz^tkaln. Janez Tenšakov ZAMIŠLJENA DEKLICA Kako prijetno gozd šumi, kako ž5vo travca zeleni in rožice lepo cveto in ptički že pojo. Ob brezi tam dekle sloni, tak’ bleda je in kar molči, sano srce ji govori in srčno bol trpi. To rano ji je naredil fant, ko oblekel je vojaški gvant. Sprašuje zdaj se še dekle, al? kdaj še vrne se. Golobček k njej zdaj prileti, ji belo pisno izroči. Zveselil njen se je obraz, zazrl v lepši čas. V. REPUBLIŠKO STRELSKO PRVENSTVO TEKSTILCEV SLOVENIJE V nedeljo 2.- junija 1963. je'bilo v Škofji Loki V. republiško prvenstvo tekstilcev Slovenije v tekmovanju z zračno puško. Organizator tekmovanja je bila tekstilna tovarna Gorenjska predilnica Škofja Loka, ki je za to priložnost pripravila tudi prehodni pokal. Strelska tekmovanja tekstilcev so postala .že kar tradicionalna. Prvo te vrste so organizirali pred petimi leti mladinci iz Medvod. Udeležba je bila velika, saj. so se ' srečanja udeležili strelci iz skoro vseh tekstilnih podjetij Sloveni je.. Frijavljenih je bilo 47 moških ekip s 12J tekmovalci in 17 ženskih ekip s 50 tekmovalkami. Našo sindikalno podružnico sta zastopali . moška ekipa (Dani. Rozman, Janez Perko in Matija Radon) in .ženska ekipa (Tončka Zaplotnik in Marija Kr.alj). Ženska ekipa zaradi odsotnosti tretje tekmovalke ni bila popolna, toda strelki sta dosegli kljub temu 11. mesto od 17. Tudi moška ekipa se je uvrstila na enajsto mesto. Z uvrstitvijo naših tekmovalcev smo zadovoljni, saj je bila konkurenca zelo močna. Prehodni pokal Gorenjske predilnice je osvojila moška ekipa tovarne Indù plati ...iz-Jarš _s 503 doseženimi krogi od 800 možnih. S tem je postala tudi prirediteljica VI. republiškega strelskega tekmovanja tekstilcev Slovenije za leto 1964. ■ '„1— Udeležba je bila res številna, saj je tekmovalo, kot rečeno, 170 strelcev in strelk iz: tekstilne tovarne Jarše, Rašica Gameljne, MTT Maribor - obrat Merinka, Toper Celje, Metka Celje, tovarna nogavic Polzela, Svilanit Kamnik,. DPT .Tržič., in drugi. Z -uvrstitvijo posameznih članov ekipe smo zadovoljni, saj so zasedli sledeča mesta: Dani Rozman - 8., Janez Perko - 18. pri moških, Kralj Marija 3. in Tončka Zaplotnik 4. pri ženskah. V priznanje so dobili praktična darila in spominske plakete. Po končanem tekmovanju, ki glede organizacije zasluži vse priznanje, je bila svečana razdelitev nagrad in zabava. Ves čas je vladalo prijetno vzdušje in upajmo, da nam bo prihodnje leto ponovno srečanje pomenilo prav teko prijetno doživetje, kot nam ga je to. Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkal.Tržič. Ureja uredniški odbor: Vida Golič, Dorca Kralj, Mato Mežek, Riko Prešern, ing. Lado Halužan in Prane Meglič. Glavni urednik: Nace Pirjevec. Tehn. urednik; Prane Šarabon. Zunanja oprema: Viktor Ivnik in Renato Semič. Tiska Center za izobrazbo BFT Tržič v nakladi 1.500 izvodov. Izhaja vsak mesec. 'Prva izmena /ezasedlo. ■ ■ ■ Iz kratkotrajnega spanja so ne zbudili nočni zvoki naše pihalne godbe, ki je igrala prav ta dan budnico - bil je to dan volitev. Prav tega dne pa smo-Odhajali s prvo. skupino na morje v Materado. Med vsemi nas je bilo 28 takih, ki jih je poslala sindikalna podružnica BPT. Mrzlo jutranje vreme se je držalo vse do Divače. Proti našenu pričakovanju se je po prihodu tudi tod.vreme poslabšalo, tako da so le redki takoj zabredli v morje. Edini postanek na poti smo imeli v Divači, kjer' smo si napolnili rezervoarje (beri: trebuhe) za nadaljnjo vožnjo. V Poreč smo prispeli, že ob 12.10 uri. Ob prihodu nas je sprejel in toplo; pozdravil upravnik doma tov. Tone Dornik, kakor tudi vsi ostali uslužbenci. Tako se je "uradno" začela sezona v Materadi. Vsi smo bili očarani nad ureditvijo prostorov in okolice. Zelo lepa lega, bližina morja, topla voda (od 21 do 22 s-topinj), cvetlice, obilna in okusna hrana ter dobro založen bife. - vse tenari ja vlilo nade, da bomo teh nekaj dni res dobro in zadovoljno preživeli. Poskrbljeno je tudi za zabavo. Bife je dobro, obiskan;, ker cene niso visoke, da si vsak lahko privošči kozarec dobre kapljice. Naslednjega dne, v ponedeljek., nas: je- obsijalo res pravo polet-UO. sonce, zato sc ta dan nekateri dobili že preveč sončnih žarkov in so zvečer čutili nekaj, mrzlicea to je že v torek šlo v pozabo. V •začetku' je pri sonc en ju:'treba biti previden, ker letos nimamo od doma nobene podlage. Kar prehitro minevajo urica; dopusta, ko se kcna.j klimatiziraš, 'že).se. moraš ^.pripraviti, za domov. .Mladine se. je. tudi kar precej nabralo in živ-žav je velik ob vodi in v njej. Tako debi človek včasih vtis velike krivi disk e plaže"-, v- malem. Nekateri smo bili pretežni del v vodi, bili pa so’ tudi;., taki, ki bodo komaj vedeli povedati, kako je v slani vodi. . Gong, ki Visi na debelem boru, nas trikrat na dan razgiba, da vsi hitro posedemo, v jedilnico. Obroki sc izdatni in okusni, ser-virke.so urne, kuharica,dobra,.kar pa se tiče točilnice - Ivanka odlična,, vedno za smeh in postrezijiva.. Šcam upravnik tov. Dornik je' skrben za vse, .zdaj., ga-vidiš, ko ž avtomobilom prihaja že iz mesta, zdaj spet v kuhinji, pa v jedilnici itd. Ne smemo pa pozabiti na tovariša Zupana, ki je vzl.ic svojim, letom zelo del ven in takerekoč "deklica.za vse". Vsem, ki skrbijo,. ,da je-nam delovnim ljudem dobro tu ob morju, je treba priznati, da■■ so iriòTi srečno roko pri izbiri uslužbencev za Poreč, ker le—ti nesebično gledajo ha to, da je nam dobro, la koncu pa bi se v imenu vseh’,._.ki:.,.aiäu-'hITi na oddihu, zahvalil vsem tistim, ki... nam’ '-ölnögbc ili , tako. lepo in prijetne dni ob monju.•-•■Vsem''pa, ki bodo. letos še obiskali 'naš dom, pa jim želim, da bi kar najbolje .sprovedli . dopust in se vrnili na svoja delovna mesta spočiti. • . Lep pozdrav iz Materade od I. izmene. ' NAGRADNA VSTAVIJALNICA NAGRADNA VSTAVIJ ALNICA NAGRADNA VSTAVIL ; ; T i. n ! I. i i i w. : K M A ! : i! K n - sl £ Sil v S ! z 11L.. P ■ ! • ''‘Srl'- A i/ u 1K i Hi fi - N T " ; m vfe : T /V // pa ■■ • ! -n 1;A j C SnH N — n? z v "av z j ' 1 ' ni i . H c . If R •:ARAy ! 1 : i / fi T M r: b;':V-.v' A:m>! — j fa .. 0 . i« : r jfgf IÄ m _ m r£j m Vstavijalnica so rešuje tako, da se vpisuje že pravilno se-1jene besede na pravo mesto. Da pa je lažje sestavljati, so nekatere črke že postavljene v vstavijalnico. V S TAVIJAJ VODORAVNO: 2 črki: AR BA DE IE IN JI 3 črke: ADA , AIG EIR STA 4 črke: AJDA ERIK KANU LVOV 5 ,črk: ILONA TIKVE 6 črk: ALBERT NAJLON OBIRAN 7 črk: IRONIKA JANIČAR 3 črk: BOTVINIK 15 črk: OPISMENITILNICa V STAVIjAJ NAVPIČNO : 5 črks NASER 7 črk: ONTARIO KRENITI 12 črk: OBRAZLOŽENJA LA NA NI RK RR TT VA OAZA ŠPIK TISA ZIMA ZAlNAT + ‘■ + + + + + +++++++++++4 +-+ + + -M--I-- ' + Rešitve oddajte najkasneje + do 15. julija v uredništvo + Tržiškega Tekstilca v Cer- + ter sa izobrazbo BPT + -i" % 1 % i % i a i /- ic ■; % RESITVE vZADNJE KRIŽJNKE Zadnja križanka - izgleda -je bila zopet nekoliko težja, saj smo prejeli le nekaj čez 30 rešitev, kar je v poslednjih nekaj številkah že prava redkost. Upamo, da gornja vstavljal ca ne bo tako težka,. Izžrebani pa sc bili: 1. nagrado prejme 'Silva Sar \ 2. nagrado prejme Ludvik Krami 3. nagrado prejme Janez Rot- NOV/: VRATARNICA ^VV Q Cl V « f-nV a -4> 'K-m i. Vj vRif/Qx^Ö _l'| f\k ■ -Vx K'" ! 0)^1 b ' ■!/*£> l' **J/ v \ V ^:\A ^ v' k -A ■;/ ,‘ezrY'/' ■ /I ■;.>v V/. . / j IH 1 -Tale štor pa lahko kar notri pustite ! -Ja, zakaj pa? -Zato, da bolo lahko vratarji na njen rez ili i alano ! .ZASTOJ V PEE >BRSI .ENJENEM Ali vaju nisem svaril, da inata vsaka najmanj po 20 kilogramov prevedi "Tonček, povej ni nekaj zna nenitosti Tržiča!" "Tržiške bržole ... in pa luknjo po pločnikih!" - Ja Prancelj,; kje pa si nabral toliko hoste? - V prodilnišken parku jo:je toliko, da' bi se knalu v njej izgubil! 4 . 5 Glasilo delovnega kolektiva BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ KNJIŽNICA TRŽIČ