Grobove, grobišča, spomenike in spominska obeležja padlih je pokrilo cvetje in zagorele so svečke. Spomnili smo se vseh naših pokojnih. Toda več kot razkošni izgled ob dnevu mrtvih je drobna misel v našem srcu vse leto.
Leto XXXI. Številka 85
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec —  Odgovorni   urednik   Andrej Žalar
GLASILO   SOCIALISTIČNE ZVEZE
Kranj, petek, 3. 11. 1978 Cena: 4 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednu od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Postreči tudi svoji mizi
Turizem postaja vse bolj pomembna veja našega gospodarstva. V tem srednjeročnem obdobju naj bi v Sloveniji od turizma iztržili 4260 milijonov dinarjev deviznega priliva. Vse bolj pomemben pa postaja tudi domači turizem, ki je kot oblika rekreacije povezan s produktivnostjo dela. Za domačega gosta, za delavca je pomembna dobra organizacija letnih dopustov, možnost letovanja v zdraviliščih, izgradnja počitniških domov, izletniški in vikend turizem, mladinski turizem itd.
Ce hočemo doseči zastavljene cilje in ustrezno stopnjo turističnega gospodarstva ter se vključiti v mednarodno delitev dela, je potrebno delavcem, ki delajo v tej panogi, zagotoviti ustrezen družbeno ekonomski položaj, ki mora biti enak, kot ga imajo za enak delovni prispevek delavci v drugih industrijskih Vendar z analizo samoupravne in kadrovske problematike lahko ugotovimo, da je v turizmu se vrsta nerešenih vpra-**ajia da samoupravni odnosi le počasi sledijo zakonu o zdru-delu. Posledica tega pa je slab socialni položaj delavcev
Alpetour gradi na Primskovern
Remontne hale kmalu nared
V izgradnjo za Alpetour izredno pomembnih objektov v komunalni coni na Primskovern vlagajo temeljne organizacije Remont, Kmetijska proizvodnja, Tovorni promet in Potniški promet ter nekateri njihovi kooperanti — Vrednost investicije dosega 131,8 milijona dinarjev
v turizmu.
Številni integracijski procesi v turizmu so namreč kaj malo doprinesli k boljši turistični ponudbi in s tem k večjemu dohodku turističnih delovnih organizacij, ker so bili prevečkrat le formalnost brez potrebne vsebine. Na Gorenjskem se tudi vse prepočasi rojeva poslovna skupnost turističnega gospodarstva, ki naj bi za vse turistične ponudnike skupno urejala načrtovanje razvoja, enotno propagando in informacije, skupen nastop na domačem in tujem trgu ter načrtovala skupno gradnjo novih turističnih objektov. Na Gorenjskem niso prišli dalj, kot do imenovanja pripravljalnih odborov, v katerih si posamezniki že dve leti, največkrat pa vsak po svoje in različno razlagajo zakon o združenem delu in pri tem lomljenju kopij pozabljajo na delav
temeljne Kmetijska promet in
ee v turističnem gospodarstvu.
Vzrok za takšno obnašanje kaze iskati tudi v izredno slabi kadrovski strukturi, ki je tudi med osnovnimi vzroki za skromnost turistične ponudbe, nizko akumulativnost, za nizek dohodek in s tem za nizke osebne dohodke in kot posledica slednjega, odhajanje delavcev v industrijo. Turistično gospodarstvo ima namreč v Sloveniji komaj 0,3 odstotka visoko izobraženih delavcev. Seveda pa kadri odhajajo tudi zaradi slabih delovnih pogojev kot so deljen delovni čas, delo ob nedeljah in praznikih, delo v času počitnic, ko so otroci doma, letni dopusti takrat, ko imajo otroci šolo, neorganizirano otroško varstvo in slabo reševanje stanovanjskih problemov. Iz vseh teh m še drugih razlogov Ve predvsem matere, ki jih je med gostinskimi delavci kar 70 odstotkov kaj kmalu odločijo za delo v industriji, kjer imajo največkrat delo v eni izmeni in še nič slabše niso plačane.
Kmalu nov vrtec na Planini
Gradnja drugega vrtca na Planini naivažnpUr,
njavo ojja. Tretji
naloga do 1980. leta - Okvirna cena 36 milijo   b'°Sta vratarnica >
nov dinarjev
Kranj — Kljub samoprispevku za gradnjo družbenih objektov srednjeročni načrt v štirih letih še vedno n> usklajen s potrebami po organ iz i-ranem otroškem varstvu. Nanj čaka vrf kot petsto otrok. Posebno je *jjanje pereče v novem naselju na nanini, kjer stanovanja naglo raste j°, gradnja objektov družbenega tsndarda, predvsem vzgojnovar-rtvenih ustanov, pa zaostaja.
Raziskava socialne politike v občini Kranj je pokazala, da smo med razvitimi občinami na zadnjem mestu glede pokrivanja potreb na področju otroškega varstva. Na sto zaposlenih žensk pride le 13,8 otrok v družbeno varstvo, s čemer smo močno pod republiškim povprečjem m se lahko primerjamo z manj razvitimi občinami kot sta Grosuplje ali Šmarje, kjer je zajetje fe 10 otrok na sto zaposlenih žensk.
To vprašanje je skupnost otroškega varstva odprla že na svoji junijski *ji- Predlagano je bilo, naj bi za Padnjo vrtca prispevali delavci enodnevni zaslužek. Ker pa so poletne
naravne nesreče narekovale, naj bi ta denar namenili za odpravljanje posledic, so se na skupnosti otroškega varstva dogovorili, da sami zberejo denar za izgradnjo vrtca.
Novi vrtec, ki bo zgrajen približno 200 metrov od vrtca Najdihojca, je tako postavljen na ,'sam vrh lestvice prioritetnih potreb v kranjski občini. Gradnja se bo začela prihodnje leto in bo predvidoma stala 36 milijonov dinarjev. D. Zlebir
Kranj — Ob praznovanju 30. obletnice Alpetoura bodo 25. novembra v komunalni coni na Primskovern svečano otvorili del novih proizvodnih prostorov nekaterih Alpetourovih temeljnih organizacij. Alpetour in nekdanja Creina sta v komunalni coni odkupila v skladu z urbanističnim programom kranjske občine 47.000 kvadratnih metrov zemljišča. S tem zemljiščem uprav ljajo štiri Alpetourove organizacije: Remont, proizvodnja, Tovorni Potniški promet.
Temeljna organizacija Remont je v komunalni coni že zgradila štiri glavne objekte.  Prvi je remontna hala s površino 3120 kvadratnih metrov in 240 kvadratnih metrov pokritega skladiščnega prostora, kar znese skupno kar 3360 kvadratnih metrov površine. V tej hali bodo že decembra začeli z vsemi vrstami popravil Alpetourovih težjih in težkih vozil, usluge pa bodo nudili tudi drugim interesentom z Gorenjske in od drugod. Hala bo opremljena tako, da bo sposobna nuditi vse storitve vključno s pranjem. Posebnost bo trgovina z rezervnimi deli za težka vozila odprtega tipa, ki bo prva tovrstna   trgovina   na Gorenjskem. Drugi objekt bo avtopralnica, velika 825 kvadratnih metrov, za pranje avtobusov in tovornih vozil Alpetoura in drugih organizacij združenega dela ter posameznikov. V objektu bo tudi prostor za tehnične preglede težjih in težkih vozil ter naprave za podmazivanje in me-in četrti objekt transformatorska postaja, peti skladišče lahko-vnetljivih snovi, zadnji objekt, ki ga gradi TOZI) Remont, pa bo poslovna stavba, v kateri bo tudi obrat družbene   prehrane.   Vse zgradbe, razen skladišča lahkovnetljivih snovi, so pred dokončanjem.
Temeljna organizacija združenega dela Kmetijska proizvodnja je že zgradila kletni del upravnega poslopja, vključno z zakloniščem. Ko bodo pridobljena posojila, to bo urejeno še ta mesec, bo kmalu zgrajena upravna zgradba do konca, razen tega pa 4032 kvadratnih metrov velika hala. Vanjo se bo prese-
lila proizvodnja kmetijske mehanizacije z Labor in od drugod. Temeljni organizaciji Potniški in Tovorni promet pa imata na Primskovern zagotovljena parkirišča za vsa vozila v mirovanju. Ta mesec bo tudi nared večina zunanje ureditve.
Alpetour je imel obilo razlogov za začetek gradnje na Primskovern. Sedanji prostori na Primskovern so že prodani Merkurju, razen tega pa se je vanje zaradi neurejenosti in prostorske utesnjenosti že nekajkrat obregnil republiški inšpektor. Tudi vedno bolj znana in iskana kmetijska mehanizacija se stiska na Labo-rah in drugod. Prihodnje leto morajo na primer izdelati 1500 cistern več kot lani in tej nalogi v starih prostorih ne bi bili kos. Pomembno je sovlaganje Agrotehnike, Hmeza-da, Poljoskrbe, Gorenjske kmetijske zadruge in Merkurja v objekte za prizvodnjo kmetijske mehanizacije.
D*l novih prostorov Alpetoura na Primskovern - Foto: F. Perdan
-
Kmetje manj za
izobraževanje
Za muzej Tomaža Godca
RADOVLJICA - Skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v radovljiški občini so na priporočilo predsedstva občinske konference SZDL in izvršnega sveta občinske skupščine izrekle soglasje, da se bodo odrekle vsem finančnim presežkom za letos. Presežki bodo namenjeni kot delež občine za financiranje
akcije ureditve muzeja v hiši Tomaža Godca in gradnjo družbenega doma v Bohinjski Bistrici. Po predvidevanjih se bo s presežki zbralo okoli 5 milijonov dinarjev. Delegati skupščin interesnih skupnosti so se tudi strinjali, da se ta sklep upošteva tudi v aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnih načrtov za leto 1979 in 1980.
Radovljica — Vsi trije zbori skupščine občine Radovljica bodo ' na   prihodnji   seji razpravljali o predlogu za uskladitev stopnje . : prispevka kmetov po samouprav- ! \ nem   sporazumu   za izgradnjo ; vzgojno varstvenih in izobraže-; valnih objektov v občini. Republiški sekretariat za finance je priporočil vsem občinam in krajevnim skupnostim, ki imajo uveden samoprispevek za financira- I : nje   komunalne   izgradnje, naj znižajo prispevno stopnjo, ki jo plačujejo kmetje zato, ker se je i letošnjim letom povečal katastrski dohodek. Davčna uprava skupščine občine je zato pripravila predlog uskladitve prispevne stopnje za kmete. Stopnje naj bi se znižale od 2 odstotkov od katastrskega dohodka na 0,40 odstotka od katastrskega dohodka, cenzus pa naj bi se zvišal od sedanjih 2.000 dinarjev na 10.000 dinarjev. Stopnje naj bi ustrezno znižale tudi krajevne skupnosti, v katerih občani plačujejo samoprispevek.
Vsi bodo skupno delili dohodek u nosili breme rizika. Nasploh pa grad nja na Primskovern kaže fzredno no tranjo solidarnost temeljnih organizacij Alpetoura, saj bo na primej TOZD Remont plačevala le obrest od posojil, glavnice pa druge te meljne organizacije, neposredne ko ristnice teh uslug. Prav tako veljj pohvala graditeljem, še posebej p« jeseniškemu   Gradisu.   Sicer inve sticija, vredna skupno 131,8 mili jona, ne bi bila tako hitro in smeh uresničena. J. Košnjek
sa-
NAROČNIK:
Premalo izvozimo
Na torkovi seji zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ so kot osrednjo temo obravnavali osnutek resolucije o uresničevanju srednjeročnega razvojnega načrta Jugoslavije v letu 1979. V imenu izvršnega sveta je podal referat generalni direktor zveznega zavoda za plan Spasoje Medenica. Dejal je, da v osnutku resolucije manjkajo le še projekcije plačilno-bilančnih in deviz-no-plačilnih položajev republik in pokrajin. Opozoril je tudi na nekatere najpomembnejše probleme zaostajanja v načrtu za letos, pri čemer so najpomembnejše težnje za preveliko porabo.
Opozoril je tudi na premajhno usmerjenost k izvozu in na upadanje produktivnosti dela.
Sindikalni dogovori
Na kongresu bosansko-hercegovskih sindikatov, ki je bil v začetku tedna v Sarajevu, so sprejeli akcijski dogovor o prizadevanjih sindikatov v borbi za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov in političnega sistema. Več kot sto delegatov je v svojih razpravah opozorilo na trdno odločenost delavcev te republike, da nadaljujejo samoupravno pot.
Na kongresu makedonskih sindikatov, ki se je začel 1. novembra v Skopju, je sodelovalo 882 delegatov in 370 gostov, od tega je bilo 570 delegatov iz neposredne proizvodnje. Uvodni referat je pripravil predsednik sveta ZS Makedonije Džemal Vejseli, ki je poudaril, da se bo politična akcija sindikata še v večji meri usmerila v razreševanje vprašanj materialnega in družbenega razvoja.
Včeraj se je začel tudi kon-
fres zveze sindikatov Srbije, estega kongresa ZS Srbije se je udeležilo 770 delegatov, povabljenih pa je tudi približno 700 gostov.
Vplačila za fičke in stoenke
V vseh prodajnih enotah delovne organizacije Zastava avto, ki slovenski prostor oskrbuje z vozili Crvene zastave, se bo ta mesec sprostilo vplačevanje avtomobilov. Sprejeli bodo vplačila za okrog 2000 avtomobilov, ki jih bodo, kot obljubljajo pri Slovenija avtu, dostavili kupcem v prvi polovici prihodnjega leta.
Do nenavadnega preobrata, do sedaj so namreč sprejemali vplačila le za tri mesece vnaprej, je pripeljala nova samoupravna organiziranost. Delovna organizacija Zastava avto se namreč že skoraj pol leta povezuje v dve sestavljeni delovni organizaciji: Slovenija avto in Crveno zastavo. S prvo imajo skupne poslovne prostore, skupne službe skupnega pomena in ne nazadnje skupen „časopis, medtem ko so z drugo povezani pri prodaji avtomobilov, rezervnih delov in orožja.
Posledica novega povezovanja je nov način vplačevanja avtomobilov, saj ljubljanska Zastava avto ne more po svoje krojiti politike vplačevanja. Ker proizvajalec potrebuje denar, mu ga morajo prodajne organizacije zagotoviti. Kreditirajo ga tako kupci, ki bodo za vplačan denar dobili sedem in pol odstotne obresti. Vplačila pa ne bodo ostala na žiro računu Zastava avta, temveč jih bodo usmerili v kragujevško Avtobanko. Zato kupci ne bodo dobili vrstnega reda pri vplačilu, temveč šele takrat, ko bo denar prispel v kragujevško Avtobanko.
SLOVO LE URADNO - Te dni odhaja v pokoj Pavle Lužan, tajnik zbora združenega dela skupščine občine Kranj. Od njega so se v ponedeljek poslovili sodelavci in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij.
Pavle Lužan je bil rojen 1922. leta na Sutni. Med vojno se je vključil v narodnoosvobodilni boj na slovenskem Koroškem, po vojni pa je do 1952. leta opravljal naloge v službi ljudske milice v številnih slovenskih krajih. Povsod se je aktivno vključeval v delo družbenopolitičnih organizacij, s posebnim veseljem pa je delal tudi na kulturnem področju.
Po vrnitvi domov je prevzel številne pomembne naloge v krajevni skupnosti, tedaj še občini, in v občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Predolg bi bil spisek funkcij, kijih je in jih še zdaj opravj/a. Za svoja prizadevanja je bil Pavle Lužan odlikovan z medaljo za hrabrost, medaljo dela, redom republike z bronastim vencem, z občinskim priznanjem OF in s še nekaterimi drugimi.
»Današnje slovo naj bo le uradno,« je dejal predsednik skupščine občine Stane Božič. »Kot prizadevnega in samoiniciativnega delavca, vedno pripravljenega priskočiti na pomoč, te bomo še naprej radi videli in te potrebovali.« (H. J.) — Foto: F. Perdan
Pregled opravljenega dela
Skofja Loka — Četrtkova skupščina krajevne skupnosti Škofja Loka, ki je bila zadnja v tem sestavu, je vsebovala poročilo o delu samoupravnih organov krajevne skupnosti, o izvajanju programa iz samoprispevka, obravnavala je dopolnitve in spremembe statuta krajevne skupnosti, predlog o ustanovitvi, sestavu in krajevni pristojnosti poravnalnih svetov, predlog o podelitvi priznanj krajevne skupnosti za leto 1978, sklepala pa je tudi o razpisu volitev v organe krajevne skupnosti.
Skupščina delegatov krajevne skupnosti je bila v preteklem mandatu dejavna in še posebej uspešna ob realizaciji izgradnje novega pokopališča, referendumskih objektov, izgradnje komunalnih objektov, urejanja ulic in cest. Delo v krajevni skupnosti se je zadnje čase odvijalo preko krajevnih odborov, ki so v novem statutu tudi našli ustrezno organizacijsko obliko. Svet krajevne skupnosti je zagotovil uresničevanje sprejetega srednjeročnega načrta z uspešno izvedenim referendumom, s katerim se zbirajo sredstva za izvedbo izglasovanega programa. Ob polovici razdobja plačevanja samoprispevka so stvari že dosti bolj jasne in program bo do leta 1980 v celoti izpolnjen, čeprav so posamezni roki- prekoračeni. Svet se je intenzivno posvetil tudi drugim problemom; jeseni 1976 je organiziral javno razpravo z občani glede cest-
nih variant skozi Škofjo Loko, leta 1977 pa se je pretežno posvečal obrambnim pripravam in organizaciji le-teh, rezultat je bil uspešno sodelovanje krajevne skupnosti v vaji »Lubnik 77«.
Naj povemo še to, da je bila seja skupščine škofjeloške krajevne skupnosti odlično pripravljena. Vse točke dnevnega reda so bile obrazložene s temeljitimi in celovitimi materiali, katerih povzetki so bili podani na seji. M. Volčajk
Mladi delavci na seminarju
Tržič — V okviru programa usposabljanja so mladi iz tovarne obutve Peko Tržič v soboto in nedeljo pripravili izobraževalni seminar za mladinske aktiviste v svojih osnovnih organizacijah ZSMS. V spisek udeležencev seminarja so mladi iz Peka vključili tudi predstavnike osnovne organizacije ZSMS iz" krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču, kajti na osnovi skupnih akcij naj bi v Bistrici sčasoma vzniknil krajevni svet ZSMS.
Program seminarja je obsegal precej tem, med katerimi so izstopale aktualne naloge mladinske organizacije po kongresu, vključevanje mladih v sindikat, vključevanje mladih v delegatskem sistemu itd.
-mv
Komisija za delovna razmerja pri Strokovni službi
SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SRS
vabi k sodelovanju:
1. DVA REFERENTA
za izvajanje pokojninskega in invalidskega zava-vanja pri Območni delovni enoti Kranj
Od kandidatov pričakujemo, da imajo dokončano višjo pravno ali višjo upravno šolo in 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju upravnega postopka. Delo se združuje za določen čas zaradi nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom.
2. STROJEPISCA
pri Območni delovni enoti Kranj
Od kandidata pričakujemo, da ima končano osnovno šolo ter 2-letno administrativno šolo ali 1-letni strojepisni tečaj in 6 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju nalog strojepisca.
Poseben pogoj, ki ga mora izpolnjevati kandidat, je uspešno opravljen preskus znanja. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, Območna delovna enota Kranj z oznako: Komisiji za delovna razmerja. Prijave 15 dni po objavi.
Pred volitvami v SZDL
Spoznati slabosti in težave
V predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih aktivnostih Socialistične zveze za volitve delegatov v konference SZDL bo potrebno med drugim tudi povsod oceniti dosedanjo aktivnost Socialistične zveze kot fronte v njej združenih organiziranih socialističnih sil in vseh njenih vodilnih organov in oblik dela. Ugotoviti bo treba dosežene uspehe, spoznati dosedanje slabosti in težave ter poiskati ustrezne rešitve za njihovo učinkovito razreševanje. Prav tako bodo v okviru Socialistične zveze morali opredeliti naloge za prihodnje obdobje.
Ob teh nalogah pa bo potrebno predvsem proučiti, kako z delegatskimi razmerji v Socialistični zvezi uresničujejo delovni ljudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile svoje politične pravice, dolžnosti in odgovornosti ter kako zagotavljajo svojo neposredno udeležbo v delu občinske in republiške organizacije Socialistične zveze. Aktivnost Socialistične zveze bo morala biti močneje usmerjena na ustvarjanje pogojev, da bo dejanski nosilec odločanja delovni človek, samoupravno organiziran v temeljnih samoupravnih skupnostih. Socialistična zveza bo morala vso pozornost posvetiti tudi vprašanjem združevanja dela in sredstev, razporejanja sredstev družbene reprodukcije, svobodne menjave dela, nadaljnjemu uresničevanju ustavne koncepcije krajevne skupnosti občine in problematike samoupravnih interesnih skupnosti in delegatsko obli. kovanih organov.
Zato bodo morali v pripravah na prve seje na novo izvoljenih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva is na samih konferencah nujno analizirati in oceniti dosedanje delovanje SZDL, krajevne in občinske organizacije pa bodo morale evidentirati dosežene rezultate. Priprave na volitve delegatov v konference SZDL bo potrebno izkoristiti za oblikovanje programov aktivnosti krajevnih in občinskih organizacij SZDL, predvsem pa bodo morali ugotoviti najbolj pomembne naloge, ki bodo v naslednjem obdobju v središču družbene pozornosti.
D. S.
USPEŠNA VAJA - V soboto, 28. oktobra, je enota protiletalske te teritorialne obrambe v občini Jesenice zelo uspešno izvedla pouk in opravila vajo. Ta akcija Je bila zelo koristna, saj j* v^ltJZ sodelovalo več novih članov enote TO, ki so se seznanili a 8eg^
orožja in njegovim delovanjem. — B. B.
Najuspešnejša šola
Jesenice — S prizadevanji medobčinskega študijskega središča politične šole v Kranju in komitejev občinskih konferenc ZKS so letos tudi v gorenjskih občinah ustanovili oddelke dopisne šole marksizma. Slušatelji prve generacije ta Čas končujejo šolanje v njih.
Oddelek dopisne šole marksizma uspešno deluje tudi na Jesenicah. V njem je prvih dvajset slušateljev iž posameznih osnovnih organizacij Zveze komunistov sklenilo študij 24. oktobra. Ker so dosegli izredno dobre rezultate, jih je vodstvo politične šole pri centralnem komiteju ZKS in medobčinskega študijskega središča kot najboljši oddelek v Sloveniji izbralo za anketo o organizaciji dopisne šole marksizma. V šoli pridobljeno znanje in izkušnje pa bodo slušatelji s pridom uporabljali tudi pri delu v svojih osnovnih organizacijah Zveze komunistov. V njih
bodo v prihodnje nosilci idejnopofr tičnega izobraževanja.
Druga generacija slušateljev bo * jeseniškem oddelku šole marksizms pričela s študijem v prvi polovic: novembra. Za to skupino je že prijavljenih trideset mladih komunistov iz jeseniške občine.
S. Saje
»Prvo srečanje s Titom«
Beograjska založba Delta-Pres je včeraj izdala knjigo Prvo srečanje s Titom, ki prinaša okoli petdeset spominov predsednikovih soborcev, prijateljev in drugih ljudi, kijih je TUo srečeval v letih od 1925 do 1949. Avtor knjige je Aleksandar Tadić.
Odbor za medsebojna razmerja
TOZD Konfekcije Kranj
objavlja proste nalotfe in onravila za naslednji delov-
ni področji:
1. tehnologa - planerja II
Pogoji: .. .
srednješolska izobrazba konfekcijske smeri, 2 leti praktičnih izkušenj pri podobnem delu
2. servirkel
Pogoji: .... i
poklicna izobrazba konfekcijske stroke 1 leto praktičnih izkušenj v proizvodnji oblačil Za obe delovm področji je predvideno trimesečno poskusno
delo.
I riiave oosliite v 15 dneh od dneva razpisa na splos-nolKvs^o službo, Cesta JLA 24/aJKrigj. Kandidati bodo o rezultatih ^^"^SSJS^^ dneh po sklepanju na odboru za meuw j
j«. _
3. stran O
Kakšna gospodarska rast prihodnje leto
Teža na večjem izvozu
Pred tednom dni se je začela javna razprava o dveh temeljnih letnih dokumentih — o delovnem osnutku zvezne resolucije ter republiške resolucije o družbeno-ekonomski politiki v prihodnjem letu. Prve ocene za letos kažejo na to, da smo v obdobju dinamične gosoodarske rasti na sorazmerno visoki ravni, ki temelji predvsem na domačem popraševanju in visoki investicijski porabi. Gospodarska rast je tolikšna, da je že bojazen, da ji prav zaradi prevelikega zagona ne bi že v prihodnjih letih zmanjkalo sape.
Takšna ocena je tudi izhodišče za opredeljevanje najustreznejše gospodarske rasti v prihodnjem letu. Zato je tudi vprašljiva višina nekaterih stopenj. Tako je po ocenah prvih razprav v naši republiki zvezna resolucija predvidela previsok porast družbenega proizvoda, in sicer naj bi po njenem predlogu družbeni proizvod narastel za 7 odstotkov. Tudi 8-odstotna rast industrijske proižVodnje naj bi bila vprašljiva. Poudarjeno je, da se je bolje zadovoljiti z nekoliko manjšo stopnjo rasti ter si prizadevati za uveljavljanje kvalitetnejšega gospodarjenja in stabilizacije. V nasprotnem primeru pa bi se krepila inflacija, kar pa ne smemo že vnaprej pogojevati.
Za prihodnje leto tudi ne moremo pričakovati, da bi investicije odigrale glavno vlogo pospeševalnika gospodarske rasti, kot so jo lani in letos, kajti analitiki opozarjajo, da gre investicijski ciklus h koncu.
Investicijsko popraševanje bo torej potrebno obrzdati, po-praševanje prebivalstva pa bo zaradi naraščanja življenjskih stroškov — predvidena je podražitev cen energetike, živil, cen storitev in stanarin — pa bo tudi omejeno. Zato ostane teža gospodarske rasti na izvozu. Ob tem velja opozoriti na različno gledanje zvezne in republiške resolucije o zunanjetrgovinski menjavi. Osnutek zvezne resolucije izhaja iz teže, da je izhod iz težav, v katere smo zašli na področju mednarodne delitve dela, treba iskati v nadomeščanju uvoza. To se pravi, da naj bi čimveč izdelkov, kijih sedaj kupujemo v tujini, delali doma.
Ob dejstvu, da se že nekaj let zmanjšuje jugoslovanski delež v svetovni trgovini, je veliko vprašanje, če je takšna usmeritev najboljša. Če bomo namreč doma gradili objekte z edinim ciljem - doma izdelovati in doma prodajati, kar sedaj uvažamo, pomeni to proizvodnjo v majhnih serijah, slabo produktivnost in tudi dražje izdelke.
Zato republiška resolucija gradi gospodarsko rast na pospeševanju izvoza. Predvidena je celo 13-odstotna rast izvoza. Takšna usmeritev izhaja iz planov temeljnih organizacij. Družbeni proizvod pa naj bi porastel za šest odstotkov. Za dosego teh ciljev pa bo potrebno v republiki sprejeti dodatne ukrepe za pospeševanje prodaje v tujino. L B»gataj
Jeseniški novatorji na zvezni razstavi
Jesenice — Novatorji iz jeseniške železarne letos že petič sodelujejo na zvezni razstavi inovacij in tehničnih izboljšav. Sest delavcev železarne prikazuje skupaj z drugimi novatorji na razstavi z nazivom RAST YU '78, ki so jo pred nedavnim odprli na Reki, štiri nove tehnične izboljšave in inovacije. Janez Bergant razstavlja rekonstrukcijo plinske žarilne peči, Janko Jelovčan in Janez Vehar napravo za kontrolo zakladanja plavžev, Karel Ravnik in Štefan Sčerbič keramične obroče za elektrodne odprtine, Viktor Zan pa vakuumsko,, mehansko in agregatsko napravo za vpenjanje umetnin mas. Razstavljeni dosežki jeseniških avtorjev so tudi med številnimi drugimi stvaritvami delavcev iz vse države pri obiskovalcih zbudili dokaj-
šn jo pozornost.
S
idodarnejši dedek Mraz
Radovljica — Praznovanja ded-
*a Mraza in obdaritve otrok ob •Vnem letu so bila v občini že lani dobro organizirana in tudi za letos * nanjo že pripravljajo. Občinski sindikalni svet, občinska konferenca ^ZDL in Zveza prijateljev mladine Radovljica so predlagali vsem temeljnim in delovnim organizacijam v občini, da bi bila letošnja praznovanja še bolj enotna in organizirana. Novoletni praznik najmlajših naj bi «)ako približali
vsem otrokom in Poskrbeli, da bi bil vsak otrok deležen radosti novoletnega praznovanja. Opustili naj bi vsa obdarovanja
Seminar ekonomistov
Bled — Društvo ekonomistov iz Ljubljane bo organiziralo VII. strokovni izobraževalni seminar ekonomistov 3. in 4. novembra v festivalni gorani na Bledu. Na seminarju °°do razpravljali o skupnih osnovah ,vobodne menjave dela, o nalogah Pr> pripravi dolgoročnih in srednje-r°cnih planov za naslednje plansko °*>dobje, o finančnih vidikih poslo-vanja organizacij združenega dela ter o drugih pomembnih aktualnih Pranjih. D. S.
otrok po delovnih kolektivih in jih prenesli v krajevne skupnosti, osnovne šole in v vrtce. Poudarek naj bi dali notranjemu doživljanju vrednostnih sporočil, ki jih novo leto prinaša in ne bi bogato obdarjali. Pripravili naj bi več javnih prireditev za vse otroke, nakupili kolektivna darila za vrtce in za osnovne •šole.
Za uspešnejšo akcijo ob novoletnem obdarovanju naj bi poskrbele v krajevnih skupnostih krajevne konference SZDL oziroma njihovi koordinacijski odbori, društva prijateljev mladine, osnovne šole in vzgojno-varstveni zavodi. Delovne in temeljne   organizacije   naj   bi namenile denar za obdaritev v posebne sklade krajevnih skupnosti. Predlagajo, da bi za namensko novoletno praznovanje prispevali najmanj po 30 dinarjev na zaposlenega delavca. Na takšen način zbrana sredstva naj bi krajevne skupnosti  povsem namenile za praznovanje, za nakup daril v vrednosti okoli 50 dinarjev ter za samo prireditev.
Družbenopolitične organizacije in društva občine pričakujejo, da se bodo vse delovne in temeljne organizacije akciji odzvale in si resnično prizadevale za to, da bi bil dedek Mraz radodarnejši in pravičnejši, enako velikodušen do vseh radovljiških otrok. I) S
Najvišja mesečna proizvodnja
Radovljica — Septembrska proizvodnja je bila najvišja mesečna proizvodnja v letošnjem letu v radovljiškem gospodarstvu. Delovne in temeljne organizacije združenega dela so ustvarile za 11 odstotkov več kot znaša povprečna mesečna proizvodnja letošnjega leta. Tudi v primerjavi z lanskim septembrom se je proizvodnja letos povečala za 13 odstotkov pri 4 odstotnem povečanju zaposlenih. Večina delovnih organizacij je dosegla planirano proizvodnjo, tiste pa, ki je niso dosegle, so imele predvsem manj naročil.
Izvoz delovnih in temeljnih organizacij združenega dela je bil za 68 odstotkov večji kot avgusta. Največ je septembra izvozil Elan, za njim Veriga ter LIP, izvoz pa se je zmanjšal v kovinsko in elektro industriji.
Industrijska podjetja pa so obenem uvozila za 15 odstotkov več kot avgusta, največ surovin in reprodukcijskega materiala ter le nekaj investicijske opreme. V občini je šest temeljnih in delovnih organizacij, ki več uvažajo kot izvažajo. Tudi uvoz je poa predvidevanji deloma zaradi počasnih postopkov pri pridobivanju uvoznih dovoljenj in deloma tudi zaradi preusmeritve na domače surovine. D. S.
Višja turistična taksa
Radovljica — Oddelek za gospodarstvo in finance ter davčna uprava skupščine občine se zavzemata za to, da bi se turistična taksa na območju krajevnih skupnosti Bled, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Ribčev laz ter v Ukancu z Voglom povišala za dva dinarja. Sredstva, ki bi jih tako zbrali, bi uporabili za sofinanciranje adaptacije Kazine in za sofinanciranje izgradnje zgradbe družbenega centra v Bohinjski Bistrici. Na Bledu bi tako s povišanjem zbrali okoli 862.000 dinarjev, v Bohinju okoli 538.000 dinarjev ali letno skupaj milijon in 400.000 dinarjev.
Tako bi znašala višja turistična taksa na Bledu 8 dinarjev in v kam-pingu 5 dinarjev. V Bohinju bi bila 7 dinarjev in v kampingu 5 dinarjev. Višja taksa naj bi začela veljati s 1. januarjem 1980. D. S.
r
Sejnine
Že pred leti je bilo nemalo razprav o tem, kako in na kakšen način delegatom povrniti vsaj del potnih stroškom —i«t_
ne, ki so jih poneko« uvcu..,
sklepih  posameznih zborov ponovnimi sejninami i v posamezni
ne, m j*—
no razpravah in bribh1" *":""VT—-^l---1
skupščin odrekli. S ponovnimi sklepi so jih spet uvedli tako, da je s sejninami in potnimi stroški dane*'tako, da so v posameznih občinah precej različni. Na Jesenicah dobijo delegati vseh treh zborov po 30 dinarjev in povračilo potnih stroškov, enako tudi v Skofji Loki, v Radovljici dobijo
tov, enake mm » ^j«.^.^. ~~--•« -- -20 dinarjev ter potne stroške, v Kranju pa so sejnine uvedli leta 1974 in jih v višini 30 dinarjev prejemajo obrtniki, kmetje in delegati svobodnih poklicev, medtem ko delegati prejemajo potne stroške v primeru, če bivajo izven Kranja
sejnine epih
CrOSKe v primci u, » "J" — • —- — *
Tako so po posameznih občinah te sej različno opredelili, po razpravah in skl^... samih delegatov. Vse sejnine so kot nadomestilo za čas dokaj skromne in skoraj simbolične, bolj spodbuda kot kaj drugega in bi bile komaj
omembe vredne, ko se ne bi pojavljala vprašanja, zakaj nekateri delegati za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne dobijo še tega majhnega nadomestila, ko se ne bi pojavila vprašanja, da bi morali vendarle sejnine uskladiti in jih poenotiti za vse gorenjske občine in za vse samoupravne interesne in druge skupnosti. Povrh vsega pa niti ni tako malo tistih, ki se zavzemajo za to, da bi sejnine — ne potne stroške! — morali povsem ukiniti, ker niso zakonite, nekateri pa celo poudarjajo, da z različno višino sejnin trpi celo sklepčnost.
Pravzaprav je stvar vsake občine posebej in njenih delegatov, za kaj se bodo odločili ali za kakšne sejnine so se že odločili, upoštevati pa bi morali približno enaka merila vsaj v okviru občine in se zavzeti za to, da bi enotno ravnale vsaj vse samoupravne interesne skupnosti v okviru občine. Ni prav, da nekatere interesne skupnosti sejnine izplačujejo, druge ne, čeprav so se delegati tako odločili. Poenotena merila bi morala veljati vsaj v vsaki občini, zaželeno pa bi bilo, ko bi se končno res v okviru Gorenjske temeljito pogovorili o izplačilu, namenu in pomenu sejnin in s skupno opredelitvijo uresničevali v vseh občinah skupni gorenjski dogovor o izplačevanju sejnin.
D. Sedej
mGfČfi?JAŠE ENEGA KRIL* OSNOVNE ŠOLE TONE ČUFAR NA ,.2^^ ~/ Je8emcah so pred pričetkom tega šolskega leta slo-ZbTr   P rlLn^ve P^tore za pouk učencev nižjih razredov v osem-
UfarJKSe^ iet?Vci SGP Grad°i™ t Jesenic pospešeno grade krilo zgradbe, kjer bodo višji razredi te šole. V novi stavbi, ki bo predvidoma dokončana še pred prihodnjo jesenjo, bo tudi telovadnica, posebna šola in vrtec. - B. B.
r
Kmetijstvo ne zadeva le kmeta
Jesenice — O sklicu sej vseh zborov Skupščine občine Jesenice in točkah dnevnega reda za seje smo že poročali. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta se sestala v četrtek, 26. oktobra, družbenopolitični zbor pa je zasedal že dva dni poprej. Zdaj, ko so seje za nami, kaže zapisati vsaj še nekaj osnovnih ugotovitev o poteku razprav.
Osrednja točka, o kateri so razpravljali delegati vseh zborov, je bila prav gotovo obravnava analize o organizaciji in problematiki kmetijstva v jeseniški občini". Analiza, ki jo je skrbno pripravil oddelek za gospodarstvo, plan in finance jeseniške občinske skupščine, dokaj kritično poudarja, kakšno je stanje kmetijstva v občini Jesenice. Tehtne ugotovitve, ki izhajajo iz
analize, pa sklepe o nalogah za nadaljnji razvoj kmetijstva je predložil tudi izvršni svet jeseniške občinske skupščine. *
Čeprav so vsi delegati gradivo pravočasno prejeli, na seji zbora združenega dela pa so poslušali še krajšo obrazložitev analize, mnenji  statutarne  komisije in družbenopolitičnega   zbora ter poročilo direktorja KZK Kranj — TOZD Kooperacija Radovljica o samoupravni organiziranosti kmetov v okviru kombinata, v tem zboru ni bilo pomembnejše razprave o problematiki kmetijstva. Zato so delegati zbora združenega dela potrdili le stališča in predloge sklepov izvršnega sveta in družbenopolitičnega zbora.
Ob tem se vprašamo, ali je bila analiza o problematiki kmetijstva tako podrobna in dorečena, da k njej ni bilo več kaj dodati, ali pa so delegacije v združenem delu le površno pregledale pripravljene materiale. Bolj verjetno je drugo vzrok za molk delegatov. Zato bi jih kazalo opomniti, da reševanje kmetijskih vprašanj ni le stvar kmetov, ampak posredno zadeva tudi delavce V industriji!       S. Seje
Gostinska in trgovska DO
Central Kranj, n. sol. o,
TOZD Delikatesa
objavlja na podlagi sklepa DS in v skladu s 16. členom Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih proste delovne naloge in opravila:
Za prodajalno Delikateso:
1. proste delovne naloge in opravila DELAVKA - DOPOLNJEVALKA
2. proste delovne naloge in opravila PRODAJALEC-KA
Pogoji:
Pod točko 1.: osnovna šola Pod točko 2.: šola za prodajalce
Pismene vloge s potrebnimi dokazili pošljite v 10 dneh od dneva objave na naslov:
Central Kranj, TOZD Delikatesa, Maistrov trg 11
E1IM
Delavski svet
DOElim
Jesenice
na podlagi 12. čl. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih ponovno razpisuje naslednja vodilna dela in opravila za štiri leta:
VODJE TEHNIČNE OPERATIVE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
da imajo višje šolsko izobrazbo elektro ali organizacijske smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj
da imajo opravljen strokovni izpit iz varstvajpri delu in strokovni izpit za gradnjo investicijskih objektov, če tega pogoja ne izpolnjujejo, imajo možnost pridobitve le-tega v roku 1 leta po sprejemu.
Od kandidatov pričakujemo družbenopolitično razgledanost in moralnopolitično neoporečnost ter organizacijske sposobnosti, Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi od dneva razpisa dalje.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo do vključno 20. 11. 1978. Izbira kandidata bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: ELIM Jesenice, Hrušica 72c, Jesenice z oznako »za razpis«.
GLA84, stran
Republiška skupščina o kmetijstvu
Kmetov položaj še trdnejši
Zbori republiške skupščine razpravljali o osnutkih kmetijskih zakonov: o združevanju kmetov, o kmetijskih zemljiščih, o preživninskem varstvu kmetov, o investicijah v kmetijstvu in porabi hrane ter o hranilno kreditnih organizacijah in o sistemu obrambe pred točo
Ljubljana — Slovenija načrtno in    o združevanju dela, sredstev in zem-
vztrajno dopolnjuje kmetijsko zakonodajo. Prvi zametki urejevanja tega pomembnega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega področja segajo v leto 1970 in v kasnejša leta, ko je bila v SZDL sprožena široka družbena akcija o razreševanju vsebinskih in organizacijskih problemov, velika spodbuda pa je bila problemska konferenca Zveze komunistov Slovenije o kmetijstvu. Zato pomeni obravnava osnutkov kmetijskih zakonov o\ združevanju kmetov o kmetijskih "zemljiščih, o preživninskem varstvu kmetov, o intervencijah v kmetijstvu in o porabi hrane ter o predlogih za izdajo zakonov o hranilnokreditnih organizacijah in sistemu obrambe pred točo v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, zboru občin in v zboru združenega dela le nadaljevanje te razprave. Vzpodbudno je tvorno vključevanje kmetov v pripravljanje osnutkov zakonov, njihovo aktivno udeležbo v obravnavi pa je pričakovati tudi v razpravi, ki bo še sledila. To so področja, ki temeljito posegajo v kmetijstvo in živilstvo in bodo zanesljivo imela precejšen vpliv na razvoj kmetijstva in živilstva. V dosedanji razpravi in tudi na zasedanju skupščinskih zborov je bilo največ pripomb k položaju kmeta, kar je trdno povezano z obdelavo zemlje, še posebej tiste, ki je sedaj slabo ali pa sploh ni obdelana. Status kmeta je povezan z lastništvom nad zemljo, v dosedanji razpravi pa je bilo dosti govora tudi
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
amen
kropa
PROIZVODNJA SEPTEMBRA
KROPA — Proizvodnja gotovih matičnih in vijačnih izdelkov je dosegla septembra 98 odstotkov planirane. Problemov s preskrbo navadnega reprodukcijskega materiala niso imeli, manjkalo je predvsem kvalitetnega materiala za vijake in matice. V devetih mesecih letošnjega leta količinskega plana v Plamenu niso dosegli. Več delajo ca domači trg, proizvodnja pa je razdrobljena na manjše serije, razen tega pa so začeli izdelovati razne odkovke in zahtevne izdelke po risbah. Vsi ti izdelki pa rabijo nova orodja, kvalitetnejšo žico, boljše stroje in dobro u*s>o*obljeno delovno silo.
Septembra so prodali 681 ton izdelkov, predvsem na domače tržišče, kjer se je prodaja povečala za 20 odstotkov, po količini pa za 31 odstotkov.
Ije. Važna je zamisel, da bi dela, sredstva in zemljo ali le posamezne elemente lahko tudi združevali družinski člani, ki zemlje sicer nimajo, delajo pa na kmetiji. Predlagana zakonodaja izenačuje člane obratov za kooperacijo s člani kmetijskih zadrug. Vsi naj bi sodili v kategorijo združenih kmetov. Kooperantje bodo lahko le kmetje, ki trajno sodelujejo z drugo delovno organizacijo.
Izredno kvalitetna in tehtna je bila razprava na družbenopolitičnem zboru, zboru občin in v zboru združenega dela. Osnutke zakonov, katerih vrednost povečuje celovito obravnavan kompleks kmetijstva in živilstva, je delegatom republiške skupščine obrazložil republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk. Med drugim je poudaril:
• da je zdajšnja razprava tudi priložnost za ocenjevanje uresničevanja dogovora o agroindustrijskem kompleksu, kjer še vedno prihaja do neskladij. Na eni strani imamo opravka z izredno hitro modernizacijo in intenzifikacijo kmetijstva in živilske industrije, na drugi strani pa se prostor, namenjen za kmetijstvo, zmanjšuje in razpada, povrhu vsega pa ga ljudje zapuščajo. Te ugotovitve veljajo za okrog 250.000 hektarjev površin. Proces utegne zavirati planirani razvoj »ne le kmetijstva, temveč republike nasploh.
• da se pridelovanje hrane kljub tem oviram od leta 1970 dalje povečuje in da se zboljšuje gmotni in socialni položaj zaposlenih v kmetijstvu in živilstvu. Vedno pogosteje srečujemo pozitivne primere samoupravne organiziranosti ter povezovanja dela, sredstev in zemlje v kmetijstvu in živilstvu. Vzpodbuden je napredek družbenega sektorja, čeprav nas zadnja leta pestijo najrazličnejše katastrofe od pozeb, ujem in suš do toče. Izbijajo pa tudi neskladja pri stroških proizvodnje mesa in mleka, kar je tudi posledica neuspešnega dogovarjanja med republikami in pokrajinama. Koruza je še vedno problematična in (žal) se uresničuje bojazen zaradi prevelikega zakola živine. To utegne zamajati položaj slovenskega kmetijstva, ki je 80 odstotkov odvisno prav od živinoreje.
Vsebinsko popolni so osnutki novih oziroma dopolnjenih kmetijskih zakonov.
Zakon o združevanju kmetov naj bi predstavljal osnovo za urejanje medsebojnih razmerij kmetov v procesu skupnega načrtovanja, skupne
Razvoj industrije prehiteva
V kranjski občini družbeni proizvod v industriji raste hitreje kot v celotnem gospodarstvu — Vrsta večjih naložb v prvi polovici srednjeročnega obdobja
Industrijska- proizvodnja ustvari v kranjski občini dobrih 60 odstotkov družbenega proizvoda gospodarstva občine. Prevladovanje njenega deleža se bo še nadaljevalo, saj v prvi polovici srednjeročnega obdobja ni bila začeta nobena nova naložba, ki bi bistveno vplivala na spremembo strukture gospodarstva. Poleg tega je družbeni proizvod v industriji v prvih dveh letih uresničevanja srednjeročnega plana pora8tel bolj kot v celotnem gospodarstvu, hkrati pa se je bolj kot v drugih vejah gospodarstva povečala reprodukcijska sposobnost in višina akumulacije v industriji.
Premalo uspehov pa je bilo doseženih v mednarodni menjavi. Uvoz je še vedno naraščal. Glavni vzroki za to so v boljši kakovosti uvoženih surovin ter zaostajanje investicij na področju surovinske proizvodnje v Jugoslaviji. Kljub visokemu pokritju uvoza z izvozom, saj je pokrit kar 83-odstotno, medtem koje razlika za Slovenijo za petino slabša, doseženi rezultati še niso primerni. Boljši in stabilnejši izvoz lahko industrija doseže le s povečevanjem* produktivnosti dela, ki bo neposredno vplivala na izboljšanje konkurenčne sposobnosti ter z boljšo organiziranostjo ponudbe na tujih trgih.
Industrija je tudi največji investitor v gospodarstvu kranjske občine. Pri novih naložbah so delovne organizacije težile zlasti k izboljšanju tehnične opremljenosti dela in k izboljšanju pogojev dela. Investicijska dejavnost bi bila še bolj bogata, če st ne bi delovne organizacije srečevale z različnimi ovirami. Iskra je imela težave pri pripravi tehnične dokumentacije in i krediti, v Tekstihndu-
su, I BI ter Savi so predstavljala oviro soglasja za dovoljenje uvoza opreme itd.
V tem srednjeročnem obdobju so v Savi zgradili skladišča vnetljivih snovi in končujejo dela pri projektu klinastih jermenov in prevleke valjev, začenja pa se investicija za povečanje proizvodnje radialnih pla-ščev, v Iskri bo letos stekla proizvodnja v TOZD Računalniki, obnovljena bo proizvodnja v TOZD Ero in Števci in zgrajena nova skladišča. Gorenjska oblačila so zgradila novo tovarno na Jesenicah, Exoterm skladišče in livarno, Planika novo proizvodno halo, KOG P - TOZD Opekarna'zorilnico gline. Poleg tega je bilo v kranjski industriji v prvi polovici srednjeročnega obdobja vloženega veliko denarja v obnovo in modernizacijo proizvodnje.
Znotraj industrije pa je potrebno opozoriti na položaj živilske, obutvene in tekstilne industrije. Njihova udeležba v družbenem proizvodu stagnira v primerjavi z razvojem elektrotehnične in gumarske industrije. L; Bogataj
proizvodnje ter ustvarjanja in delitve dohodka v primerih, ko se kmetje prostovoljno in na osnovi ekonomskega interesa združujejo v različne oblike zadružne organiziranosti. To omogoča združenim kmetom tudi upravljanje z družbenimi sredstvi in soodločanje v živilski industriji. To pomeni izenačevanje kmetov z delavci v združenem delu. Začeti proces bo tudi v prihodnje potekal prostovoljno ob doslednem spoštovanju zasebne lastnine.
Spremenjen in dopolnjen zakon o kmetijskih zemljiščih bo urejal varstvo kmetijskih zemljišč. Temeljni cilj osnutka tega zakona je dolgoročen. Prispeval bo k zboljševanju zemljiškega fonda in njegove sestave.
Opredelitev kmeta, zasnovana na osebnem delu na zemlji, ustrezni usposobljenosti in pomenu kmetijske dejavnosti pri pridobivanju dohodka, je bila že doslej deležna precejšnje razprave, ki je z njo v glavnem soglašala. Zemljo naj bi obdeloval in z njo razpolagal tisti, ki od tega dela živi. Razlikovanje med kmetom in nekmetom je treba obdržati. 0 tem je govora tudi v ustavi. Opredelitev statusa kmeta v zemljiškem zakonu je le način za določitev obsega lastnine, vse ostalo pa je določeno v zakonu o združevanju kmetov. Ostaja pa vprašanje, kaj storiti z zemljo nekmetov.
Trajno reševanje socialne varnosti je bistvo osnutka zakona o preživninskem varstvu kmetov. Perspektivo na tem področju pomeni prispevek iz ustvarjenega dohodka kmetov, kar že uveljavljamo v nekaterih primerih pokojninskega zavarovanja kmetov.
Osnutek zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane ima cilj povezati in uskladiti proizvodnjo in prehrambeno politiko. Predvidena je ustanovitev samoupravnega sklada za intervencijo v proizvodnji in porabi hrane. S tem bodo lahko porabniki močneje vplivali na proizvodnjo hrane, še posebej pa na načrtovanje na tem področju in na obseg intervencij v primerih pomembnejših zadev ali problemov.
Letošnje izkušnje silijo tudi k sprejemu zakona o obrambi pred točo. Zakon naj bi vzpodbujal širjenje obrambne mreže na kmetijsko najpomembnejših območjih.
Delegati republiške skupščine so soglašali z osnutki zakonov, vendar so ob tem opozorili na številne pomanjkljivosti v osnutkih kot v kmetijski in prehrambeni proizvodnji. V republiki je še preveč neobdelanih zemljišč, ki bi lahko nadomeščala drugače izgubljeno zemljo. Po dopolnitvah še posebej terja osnutek zakona o preživninskem varstvu kmetov, saj izhodišča za vse niso enaka. Predvsem pa je bila v razpravi izrazita težnja, da se mora slovenski kmet bolj povezovati in vključevati v združeno delo.
J. Košnjek
Varnost se izboljšuje
Varnost na tirih Železniškega gospodarstva Ljubljana se nenehno zboljšuje. Podatki o nezgodah za prvih devet mesecev letošnjega leta kažejo, da se je njihovo število zmanjšalo za nekaj več kot 4 odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lan-skegha leta. Trčenj vlakov letos ni bilo, pač pa se je povečalo število nezgod pri premikih.
Podatki o nezgodah v Železniškem gospodarstvu zajemajo tudi tiste, za katere niso odgovorni železničarji. Tako BO letos zabeležili kar 31 nezgod na prehodih čez proge, ki so bili zavarovani z za pornicami ali lučmi oziroma drugimi prometnimi znaki. Na prehodih, ki so bili zavarovani z zapornicami ali lučmi, so se smrtno ponesrečili 4 občani, (i pa se jih je ranilo. Na prehodih, ki so zavarovani s prometnimi znaki pa je bilo ranjenih kar 34 osti). 4 pa so umrli. Seveda pa je ob tem potrebno poudariti, da so bili za nezgode v vseh primerih krivi pešci oziroma potniki, ki so prečkali progo.
Tudi hoja po progi sodi med izredno nevarne »podvige«. Zaradi hoje po tračnicah je v prvih devetih mesecih izgubilo v Sloveniji življenje kar 19 občanov, 8 pa se jih je ranilo. Ce pa k temu dodamo še 171 zlomljenih zapornic, ni težko ugotoviti, da vozniki in pešci ne upoštevajo opozorilnih in drugih znakov, ki jih opozarjajo na nevarnosti ob progi.
JESENICE - Pred kratkim je jeseniško komunalno podjetje Kovinar pričelo dograjevati halo za proizvodnjo ielezobetonskih mrež in nosilcev. Kot predvidevajo, bodo novi proizvodni prostori nared v začetku prihodnjega leta. To bo vsekakor ugodno vplivalo na rast proizvodnje
v tej delovni organizaciji. — B. B.
Pomanjkanje vagonov
V zadnjih tednih se v naši republiki pojavlja pomanjkanje pokritih vagonov in postalo je že vprašljivo pokrivanje potreb slovenskega gospodarstva. Železniško gospodarstvo Ljubljana ima v svojem inventarnem parku takih vagonov dovolj, vendar ti potujejo po vsej Jugoslaviji in premalo se jih pravočasno vrne v Ljubljano. O skupni rabi voz so se jugoslovanski železničarji samoupravno dogovorili že leta 1974, vendar je Železniško gospodarstvo   medsebojno   izmenjavo te
dni ocenilo kot kritično. Tako bi morali slovenski železničarji od drugih ŽTP dobiti od 1. do 10. oktobra kar 5.600 zaprtih vagcK nov, od tega samo od Železniškega gospodarstva Sarajevo 4.200, vendar jih je v tem času prišlo le 11. Odškodnina za nepravočasno vrnjene vagone pa je kar borna v primerjavi s tem, da ni mogoče opraviti vsega dela in kar je še huje, ker pri tem trpi precejšen del slovenskega gospodarstva in seveda začrtana prometna poli-
tika.
V. M.
Odbor za delovna razmerja
Kemične tovarne Podnart — p,
Podnart
O.
vabi k sodelovanju
polkvalificirane delavce
za delo v skladišču surovin in gotovih izdelkov
Pogoj: 3-mesečno poskusno delo.
Pismene prijave je treba nasloviti na splošno službo podjetja v 15 dneh po objavi, kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo v delovni organizaciji vsak dan
od 6. do 14. ure.
Povečano delo
Železniško gospodarstvo Ljubljana je v letošnjem septembru v primerjavi z lanskim povečalo svoje delo v potniškem in tovornem prometu in vse kaže, da bo poslovno leto uspe*n<> zaključilo.
Naročenih je bilo preko 37 tisoč voz, kar je za 10 odstotkov vec, naloženih pa preko 39 tisoč voz, kar je za 18 odstotkov vec. Le sprejem naloženih voz iz drugih ZTP in tranzita se je zmanjšal za 1,8 odstotka, vendar pa se je predaja naloženih vagonov povečala za 2,9 odstotka Bistveno se je povečala količina v Sloveniji in v Istri naloženega blaga in sicer predvsem nafte.
rud, metalurških izdelkov, obdelanega ]ml in cementa.
Delo izkazano v vlakovnih kiloaaetrih se je povećalo v poprečju za 5,8 odumfc i. o* tega odpade na potniški promet časih C e*V stotkov ic na tovorni 6,6 odstotka. Obesasa so se povečali bruto tonski kilometri- za 16 odstotkov in netotonski za 19,9 obremenitev vlakov pa za 4,1 Delo v potniškem prometu se je predvsem na račun rekordnega' izrednih vlakov, saj je bilo s 97 vlaki prepeljanih 42.352 potnikov.
Merila
V M
Turistični obisk
Radovljica - Septembra je bilo v radovljiški občini 37.900 gostov, ki so ustvarili 92.000 nočitev. Povprečna doba bivanja je bila dva dni. Število gostov v letošnjem septembru je bilo za 37 odstotkov večje kot lani, nočnin pa je bilo za 30 odstotkov več kot septembra lani.
V devetih mesecih letošnjega leta se je število gostov povečalo za 16 odstotkov, prenočitev pa je
bilo za 11 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Če pa primerjajo turistični obisk zadnjih nekaj let, pa ugotovijo, da je bilo v devetih mesecih letošnjega leta za 8 odstotkov manj prenočitev kot v rekordnem letu 1973. Prenočitve domačih gostov so od leta 1970 naraščale, tuje pa so naraščale do leta 1973, nato pa so bile v upadanju. Tujih prenočitev je bilo tako v radovljiški občini iz leta v leto manj. D. S.
JESENICE - Ena največjih inve't^
terialne osnove v jeseniški žeje*ar™ti, £ tekočega jekla, pridobije
obrata kontiliva. V njem bodo ^^^g^Jni. -U^ ga v ieklarni. vlivali artdice za vložek v zicm v»v
»Vremena« se jasnijo
Glasbeni center naj bi skrbel predvsem za razširjanje, utemeljevanje in kvalitetno dviganje glasbene dejavnosti v kranjski občini kot tudi za približanje koncertnih prireditev širšemu krogu
občanov
Kranj — Glasbeni center je posebna oblika delovanja kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij. Združuje vse, ki se poklicno ali nepoklicno, vendar strokovno, ukvarjajo z glasbeno kulturo tako na vzgojnem kot umetnostnem področju.
V Kranju je bil glasbeni center ustanovljen že pred leti. Nastal je iz potrebe po razširjanju, utemeljevanju in kvaltietnem dviganju ustvarjalnosti kulturi. Zal pa zaradi kadrovskih težav do letošnjega poletja ni polno zaživel.
»Glasbeni center združuje najrazličnejše vokalne in instrumentalne skupine iz kranjske obilne,« pravi tajnik centra Marko Studen. »Po drugi strani pa je njegova naloga tudi organizira-
nje raznih koncertnih in podobnih prireditev, ki jih v okviru centra pripravljajo koncertna poslovalnica, glasbena mladina in klub ljubiteljev glasbe. Z različnimi akcijami nameravamo poživiti glasbeno dejavnost, jo vsebinsko obogatiti, tako da bi zajela kar največ občanov, ki se želijo z glasbo srečevati tehtneje kot iz vsakodnevnega radijskega programa.«
Center mora seveda najprej izoblikovati lastno organizacijsko podobo. Zato bo na eni strani zbral in povezal vse glasbene skupine v občini, na drugi strani pa vse glasbene strokovnjake, ki bi bili hkrati mentorji tem skupinam. Delovali naj bi v posebnih področnih združenjih, na primer vodje odraslih pevskih zborov.
r
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
V mestni hiši je na ojfled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slikarskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove in Mestne hiše je odprta razsSva SLOVENSKI KRAJI IN NASELJA V PRETEKLOSTI. Razstavo, ki jo je pripravila in posredovala Narodna galerija v Ljubljani, bo odprta do 23. novembra. V kletnih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava RESKI GRAFITI, ki^jo je pripravil N»>* ' Zagoričnik
9CIUUVC     1I1DC »»«    "K**-'V*     « .-------- ----—  - - -,     «»«    J«    J t
pripravil Nejč Slapar, uvod v katalog pa je napisal Franci Zagoričnik. V stebriščni dvorani Mestne hiše pa si lahko ogledate razstavo NAŠ SREDNJEVEŠKI DENAR, ki sta jo pripravila Numizmatično društvo za Gorenjsko in Gorenjski
Gorenjs
muzej.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani pozno8rednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom.
OBNOVA KOSOVE GRAŠČINE - Na Jesenicah »o nekdanjo KoeZvograščino namenili za muzej delavskega gibanja na Go-ruskim Najprej so delno uredili notranjost poslopja pred tostkin?*"»o" lotili še popravila fasade Tako bodo postopno ^mtSSi zunanjost te stare stavbe, v kateri občasno prirejajo razne razstave. - B. B.
JA V ORNI K - Pri Društvu upokojencev Javornik - Koroška rtliL d*luie tudi nadvse prizadeven moški pevski zbor. Ansambli ki Ha vodi Janko Veber, pogosto nastopa v društvenem aomu na Javorniku, ali pa gre v goste kam drugam. Letos je il^roel tudi na odru jeseniškega gledališča in domu upokojen-
hw«ii»   »—------- ' ,
zbor pel tudi na odru jes eev na Jesenicah. — B. B.
LINHARTOV ODER GOSTUJE V MOŠNJAH RADOVLJICA — Po izredno uspešnih uprizoritvah Linhartove"veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki so jo pod režiserskim vodstvom Alenke Bole-Vrabčeve prikazali člani Linhartovega odra KUD Radovljica že na dvanajstih predstavih v radovljiški občini, na osrednjem gledališkem srečanju slovenskih amaterskih gledališč v Krškem in na oktobrskem festivalu Večerih bratstva v Prizrenu kot edini iz Slovenije, hodo v nedeljo gostovali tudi na odru kulturnega doma v Mošnjah. Predstava, ki se bo začela ob 16. uri, sodi sicer v ok kulturne akcije za delovne kolektive.
Kadovljiški gledališčniki bodo na povabilo slovenske pro svetne zveze iz Celovca to priljubljeno Linhartovo delo prikazali tudi v soboto, 11. novembra in v nedeljo, 12. novembra, v dveh krajih onkraj Karavank, v Brnci in v Železni Kapli.
vir
glasbeni pedagogi iz osnovnih šol ipd.
»Druga zelo pomembna naloga je oblikovanje programov in vsebinsko usmerjanje amaterskih skupin. Repertoarji so zastareli, saj se niso bistveno spreminjali zadnjih trideset let. Vzrok za to je razmeroma težka sodobna literatura, ki ni bila predstavljena na dovolj prikladen način. Zato pri glasbenem centru ustanavljamo osrednjo knjižnico, v kateri bo zbirka notnega gradiva, plošč in posnetkov-dokumentov stopnje razvoja glasbene dejavnosti naših skupin.«
Glasbeni center naj bi skrbel tudi za pridobivnje novih strokovnjakov. Poleg šole za zborovodje naj bi organiziral še druge oblike izobraževanja. V načrtu ima ustanovitev osrednjega pionirskega in mladinskega pevskega zbora. Škoda je namreč, ker večina mladih po končani osnovni šoli petje opusti, odrasli zbori pa tako nimajo od kod črpati podmladka.
»Posebno področje dela zavzemajo amaterske instrumentalne skupine. Pihalni orkester na primer komaj še zmore vse obveznosti, zato bo treba v povezavi z glasbeno šolo organizirati akcijo za še eno tako skupino. Večjo skrb pa bo treba posvetiti tudi zabavno glasbenim ansamblom, ki bi jih morali na primeren način preusmeriti iz čiste komercialnosti na kvalitetno raven kulturne zabave,« pravi Marko Studen.
»Delo se odpira še na področju prireditvene koncertne dejavnosti. Ne moremo biti zadovoljni z razmeroma majhnim številom možnosti za koncertno življenje, za katero se zdaj zanima osamljena peščica Kranjčanov. Dejavnost organizacij kot so koncertna poslovalnica, glasbena mladina in klub ljubiteljev glasbe in manifestativne akcije glasbenih sekcij društev in samostojnih glasbenih skupin je potrebno vsebinsko in organizacijsko uskladiti v bogato glasbeno življenje. Seveda pa se to ne more odvijati v takih zasilnih prostorskih rešitvah kot doslej. Zato bo treba kmalu urediti primerno koncertno dvorano, ki bi zadovoljevala bolj množičen odziv občanov.«
H. Jelovčan
Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled — TOZD Turizem in rekreacija Komisija za delovna razmerja
oglaša      PROSTA STROJNIŠKA DELA
za obrat Žičnice na Zatrniku in Golf igrišču ter DELA VOZNIKA HIDROBUSA skupaj 4 delavci.
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev se zahteva poklicna .šola z izpitom za kvalificiranega delavca strojnika, mehanika ali električarja.
Za opravljanje zgoraj navedenih del se sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Rok za prijavo na oglas z dokazili o izpolnjevanju zahtev je 25. november 1978 na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD turizem in rekreacija Zavoda za turizem Bled — C. svobode 13.
Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala.
Na podlagi prijav se bo opravila izbira najkasneje v 5 dneh po poteku roka za prijavo, v 5 dneh po opravljeni izbiri pa bodo kandidati obveščeni o izbiri.
Gradnja cest v slovenski preteklosti
Na škofjeloškem gradu je odprta razstava PROMET NA SLOVENSKEM od 17. do 19. stoletja — Strokovni posvet o tehnologiji gradnje cest v slovenski preteklosti
Prostore galerije Loškega muzeja polni razstava, ki kot predložitev likovnih in drugih pričevanj o prč-metu v preteklosti pomeni muzeo-loško dopolnilo historičnim členitvam in raziskavam naših zgodovinarjev o trgovini in gospodarstvu. Geografsko-ekonomska vloga prometa za gospodarsko zgodovino naših krajev je bila izjemna. Narodni muzej v Ljubljani, ki je razstavo pripravil, zbira tovrstno izročilo, njegovemu prizadevanju pa se priključuje tudi grafični kabinet.
Reški grafiti
v Kranju
Reški grafiti se pojavljajo kot rezultat širše konkretistične aktivnosti na področju Reke v času mednarodne razstave konkretizma VVest-east in številnih spremnih dogajanj na Reki in Trsatski trdnjavi. Nastali so  kot  poskus vzpostavitve neposredne komunikacije likovnih idej in likovnega gradiva s poljubnimi udeleženci. Kot vse grafite je tudi te imeti za anonimno delo. Vendar moramo omeniti, da pobuda za to delo izhaja iz prejšnjega likovnega projekta abecede, ki je bil tudi razstavljen na Reki. Osnovni vzgib temu množičnemu delu so dali kranjski udeleženci   manifestacije: Lilijana Grašič, Darja Polajnar in Nejč Slapar, ki so projekt tudi pripravili. Ni odveč pripomniti, da se pojavljajo grafiti kot eno najbolj priljubljenih likovnih literarnih javnih izraznih sredstev. Da se pojavljajo kot sporočilo človekove prisotnosti in njegovega osvajanja prostora, kot znamenje človečenja tega prostora, zoper vladavino hladnih, higienično praznih površin njegovega bivanja in ne nazadnje kot znamenje želje in nuj-nujnosti spreminjanja sveta, ki ni dan enkrat za vselej, bolj vselej za enkrat, za ta edinkrat njegove priložnosti in življenjske mogočnosti.
Franci Zagoričnik
FILM
AMATERSKO GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE
SOBOTA,
4. 11. 1978, ob 19.30 Slavvomir Mrožek: POLICAJI - satira iz policijskih krogov
NEDELJA,
5. 11. 1978, oh 15.30 Slavvomir Mrožek: POLICAJI - satira iz policijskih krogov
Ponudi še drugo lice
Filmi z Bud Spencerjem in Te-rencom Hillom se vedno bolj pri bližujejo tisti stopnji filmske industrije, kakršno danes zavzemajo hongkonški karate filmi. Zadnje čase imajo vsi filmi, v katerih nastopata tadva glavna junaka enako temo, vendar obdelano na drugačen način — sta močno pozitivna in pomagata revnim, katere bogataši po krivici izkoriščajo. Revni se upro, toda brez nujne pomoči ta upor ne bi uspel.
Ko gledamo več filmov iz te serije, se nam vsili občutek industrijske izdelave. Zdi se, kot da so scenaristi dobili »domačo nalogo«, naj na zgornjo temo napišejo scenarij, ki bo odkupljen; kdor jih bo napisal več, bo dobil več denarja. To je za nas malce čudno, toda v zahodni industrijski proizvodnji se dogaja kaj pogosto.
Pri nekaterih prvih filmih o Bud Spencerju in Terencu Hillu si se lahko situacijam, v katerih sta se znašla glavna junaka, nasmejal od srca. V današnjih filmih pa se le naamihaš bedastemu filmu. Film »Ponudi še drugo lice« je torej le eden izmed mnogih slaboumnih filmskih izdelkov, ki jih prikazujemo na naših platnih.
Božo Grlj
FILMSKO GLEDALIŠČE
Vsi smo barabe
Kot prvi film tretjega ciklusa filmskega gledališča bo danes na sporedu film Roberta Altmana Vsi smo barabe. Altman nam prikaže dva kriminalca v tridesetih letih, ki potujeta po Ameriki od enega zločina do drugega. S tem pa gledalcu razkrije današnjo in včerajšnjo podobo Združenih držav.
Spremljamo življenje malih kriminalcev in obubožanih ljudi, ki si s svojimi kriminalnimi dejanji zagotavljajo le lastno eksistenco, nikoli pa jim ne uspe ničesar velikega.
Božo Grlj
katerega raziskave so strnjene v razstavi.
Grafičnih slikovnih virov, ki bi nam ponazarjali, kako in kod je potekal promet po slovenski deželi v preteklih stoletjih, ko še ni bilo prometnih sredstev, kakršna poznamo danes, ni prav obilo. Slovenski umetniki v preteklih stoletjih grafike niso  gojili,  zato je  bila grafična dejavnost pri nas vse do 20. stoletja zelo skromna. Edina grafična delavnica na naših tleh je bila Valvasorjeva na Bogenšperku v drugi polovici 17. stoletja, kjer so Valvasor in njegovi risarji in bakrorezci izdelali vse ilustracije za Valvasorjeve knjižne izdaje. Med njimi so bile najštevilnejše vedute naših mest, gradov in drugih pomembnejših arhitekturnih objekotv. Prav vedute so tisto likovno gradivo, v katerem najdemo tu  in  tam  kak  droben  prizor iz vsakdanjega življenja ali objekt, ki je bil v ožji zvezi s prometom — je v spremni besedi k razstavi napisala Grozdana Kozak.
Razstava je bila v četrtek, 26. oktobra, dopolnjena s strokovnim posvetovanjem o tehnologiji gradnje cest v slovenski preteklosti, katerega pokrovitelj je bila Republiška skupnost za ceste Ljubljana. Srečalo se je preko 40 arheologov, zgodovinar-narjev in umetnostnih zgodovinarjev. Podanih je bilo kar 16 referatov. »Ceste niso bile samo prometne žile, niti samo sredstvo za prevažanje tovorov, ampak tudi žile, po katerih so se pretakale ideje v srednji Evropi« — je v pozdravnem govoru dejal dr. Jože Kastelic, predsednik arheološkega društva in profesor na fakulteti.
Jedro strokovnega posvetovanja je bil pregled smeri in gradnje cest v Sloveniji od rimske dobe do srednjega veka z oziroma na srednjo Evropo oziroma pregled poti, ki so potekale čez naše ozemlje. Posebno noto je zborovanju dal dr. Miroslav Pahor, ki je s svojim referatom tako kot že večkrat odprl raziskovanje kadriranja mornarjev v centralni Sloveniji ob poteh, ki so potekale čez njeno ozemlje. Daljši odmev s posebnim poudarkom na loško ozemlje bo pripravil za prihodnjo številko Loških razgledov.        M. Volčjak
Pesem pobratenja
Podnart — V soboto, 4. novembra, vrača obisk komornemu moškemu zboru iz Podnarta moški pevski zbor France Bevk  iz  Šmarij pri Kopru. Ideja o medsebojnem povezovanju in srečanjih dveh moških zborov iz različnih območij Slovenije je prišla spontano. Oba dirigenta sta zamisel o medsebojnem sodelovanju posredovala krajevnima skupnostima, ki sta z veliko zavzetostjo in razumevanjem podprli zamisel in tudi omogočili realizacijo. Srečanje pevcev pa je porodilo tudi misel o pobratenju med obema krajevnima skupnostima.
Po koncertu, ki bo ob 19. uri v kulturnem domu Podnart, se bodo sestali tudi predstavniki krajevnih skupnosti Podnart in Šmarje pri Kopru. Pevci pa bodo poleg samostojnega programa zapeli še nekaj pesmi in poskrbeli, da bo srečanje doživetje, ki si ga bodo vsi prav gotovo spet želeli. C. R.
Svet v tem tednu
v.
Odgovorna naloga arabskega vrha
V Bagdadu arabsko srečanje na vrhu, na katerem sodeluje 21 držav — Vojna med Ugando in Tanzanijo — Sadatu in Beginu nagrada za mir — Palestinci v Moskvi — Sestanek zunanjih ministrov evropske deveterice
BAGDAD — Včeraj, 2. novembra, so se v Bagdadu sešli voditelji arabskih držav. Pričakovanja, da se Egipt ne bo udeležil tega sestanka, so se uresničila. Arabskemu srečanju v iraškem glavnem mestu pripisujejo izreden pomen. Brez dvoma bodo zastopniki arabskih držav poudarjali, da sporazum iz Camp Davida ne prinaša trajnega miru in da lahko izbruhne na Bližnjem vzhodu nov spopad. Govora bo o pravicah Palestincev do obstoja in državnosti, nakar pogajalci iz Camp Davida pozabljajo. Predvsem bo naloga Bagdada utrjevanje enotnosti arabskega sveta in trasiranje dolgoročnejšega sodelovanja. Še ena stvar bo brez dvoma za udeležence sestanka v Bagdadu težavna. Težko bo obsoditi Egipt zaradi njegovega sporazumevanja z Izraelom in Združenimi državami Amerike v Camp Davidu ter mirovnih pogajanj z Izraelom, vendar si pri tem ne zapreti vrat za nadaljnja dogovarjanja in sodelovanje.
V sklep razreševanja ali vsaj prizadevanj zanj sodi tudi obisk voditelja Palestinske osvobodilne organizacije Jaserja Arafata v Moskvi, kjer so ga sprejeli izredno dostojanstveno z vsemi častmi. V Moskvi poudarjajo, da do obiska prihaja v odločilnem obdobju po Camp Davidu, vzporedno z mirovnimi pogajanji med Egiptom in Izraelom, na katerih enakopravno sodelujejo tudi Američani, in pred Bagdadom. Moskovski obisk Arafata je hkrati tudi obsodil sporazumevanje v Camp Davidu.
Sicer pa na Bližnjem vzhodu ni bistveno novega. Izrael je postal agresivnejši in vznemirja Libanon, kjer skrajna desnica ob pomoči Izraelcev spodkopuje prizadevanja za mir. Pa tudi sicer se Izrael po besedah premiera Begina, ki je skupaj s Sada-tom prejel Nobelovo nagrado za mir in sta državnika menda ob priložnosti sprejemanja nagrade pripravljena podpisati mirovni sporazum, ne odreka gradnji in krepitvi izraelskih naselij na zasedenem hregu reke Jordan. Egiptovskoizraelska mirovna pogajanja se nadaljujejo, vendar ne tako gladko, kot pravijo poročila. Na »trnih« je Carterjeva administracija, ki hoče za vsako ceno uspeh pogajanj. Carter ima pri tem pomembno vzpodbujevalno vlogo. Sadat je na primer že hotel odpoklicati pogajalce iz Amerike, pa ga je Carter le nagovoril k drugačnemu mišljenju. Obe strani sedaj preučujeta nov predlog mirovnega sporazuma, ki ga je pripravila ameriška administracija. Carter predvsem zahteva od Izraela, naj opusti gradnjo naselij na zasedenem ozemlju, kar pa Izraelu očitno ni po godu. Zvedelo se je tudi, da se je Romunija spet vključila v mirnovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu. Predlaga sklic ženevske konference, na kateri naj bi odstranili bistvene vzroke krize.
Tudi za ta teden je značilna naraščajoča kriza režima v Iranu, ki mu šah ni sposoben dati svežih moči. Dva ministra sta odstopila, nadaljujejo pa se stavke in demonstracije. Iz Nikaragve sporočajo o desettisočih mrtvih, katerih smrt je povzročil režim diktatorja Somoze. Njegova nacionalna garda se je grobo znašala nad ljudmi. Iz zahodnonemškega dvorca Gvmnicha, kjer so se za strogo zaprtimi vrati sešli zunanji ministri držav članic Evropske gospodarske skupnosti, je končno le prišlo popolnejše in otipljivejše sporočilo. Zunanji ministri so razpravljali o položaju v Namibiji in obsodili vlado v Pretoriji, ki skuša po svoje rešiti ta problem brez Organizacije združenih narodov.
V dvorcu pri Bonnu je bilo govora tudi o širitvi Evropske gospodarske skupnosti na deset ali morda celo več članic. Za članstvo v EGS se namreč potegujejo predvsem Grčija, Španija in Portugalska.
Napetost na meji med Ugando in Tanzanijo se je sprevrgla v vojno. Ugandski predsednik Amin je že nekaj časa grozil Tanzaniji in poudarjal, da je tanzanijska politika agresivna in uper-jena zoper Ugando. Med državama vlada že od leta 1971 dalje napetost, prvi oboroženi spopadi pa so izbruhnili že leta 1972. Vzroke za ugandske napade na Tanzanijo kaže iskati tudi v težkem gospodarskem in političnem položaju v tej državi. Združene države Amerike so na primer prepovedale trgovanje z Ugando. Pred tem so bile velik uvoznik ugandskega kmetijskega blaga, tej afriški državi pa so nudile najrazličnejšo energijo. Menda se je Uganda v Združenih državah Amerike krepko zadolžila in zadnja leta dolgov sploh ne vrača. Brez dvoma je to pomemben razlog za prekinitev trgovinskih vezi.
•I. Kosn jek
PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
PROSLAVA IN KVIZ BOHINJSKA BISTRICA - Občinska gasilska za Radovljica je ob sodelovanju z osnovno šolo in gasilskim sektor jeni Bohinj pripravila v avli osnovne šole proslavo in kviz pod naslovom Preprečujmo požare. Na tekmovanju gasilcev-pionirjev so nastopile tri trojke, najbolje pa je bila ocenjena skupina pionirk iz Gorij, dnic so bili pionirji s Cešnjice, tretji pa iz Radovljice. Organizirali so tudi prijeten kulturni program, v katerem R nastopil moški pevski zbor iz Bohinjske Bistrice, član: tamburaškega zbora ter recitatorji, zaplesala pa je tud: pionirska in mladinska folklorna skupina KUD Triglav u srednje vasi. B. B.
ŽIROVNICA - Čeprav je delovanje Turističnega društva Žirovnica zamrlo, v prijetnem kraju pod Stolom niso zatajili prav vsi na tem področju. Zadnji čas si za pospeševanje turizma prizadevajo tudi upokojenci. V nekdanjem gostišču Zelenica so si uredili svoj dom, kjer imajo tudi tujske sobe, ki jih oddajajo predvsem gostom iz drugih slovenskih društev upokojencev. Da bi zagotovili boljšo obveščenost obiskovalcev o turističnih zanimivostih, so ob domu v Žirovnici postavili tablo z zemljevidom žirovniške okolice. Pri izdelavi table je upokojencem priskočila na pomoč tudi delovna organizacija Veriga iz Lesc. — B. B.
MLADI LOCANI NA TRIGLAVU Škofja Loka - Planinska sekcija je 21. in 22. oktobra organizirala tradicionalni pohod na Triglav, ki se ga je udeležilo 46 mladih. Pot čez Pokljuko, mimo Vodnikovega doma in Planike na Triglav je bila naporna, toda planinci so jo premagali veseli in nasmejani. Spremljali so jih izkušeni mladi gorski vodniki, saj je bilo med njimi dosti takih, ki so prvič osvojili Triglav. J. D.
Ansambel Francija Miheliča
JESENICE — A vto-moto društvo na Jesenicah že dolgo časa dela v malem prostoru izza železarskega izobraževalnega centra v krajevni skupnosti Saro. Pred nedavnim pa so delavci SGP Gradbinec pričeli graditi nove prostore AMD Jesenice na Javorniku. Društvo predvideva, da se bo vanje vselilo prihodnjo pomlad. — B. B.
Letos je ansambel Francija Miheliča iz Sodražice pri Ribnici precej nastopal po gorenjskih krajih. Ansambel sodi med zelo pribljubljene v Sloveniji, v začetku novembra pa za dva meseca odhaja med rojake v Kanado. Na koncertni turneji bodo že 22. novembra nastopili v Torontu, nato pa še na zahodu, na pacifiški obali. Predvidoma bodo imeli petnajst celovečernih koncertov, hkrati pa bodo nastopili tudi na velikem slovenskem silvestrovanju v Torontu.  Za popotnico so fantje pri
produkciji kaset in plošč RTV Ljuh-ljana posneli novo veliko ploščo, sedaj že četrto po vrsti, s seboj pa bodo vzeli precej propagandnega gradiva. Na pot odhajajo z novim koncertnim programom.
Na povabilo osnovne organizacije sindikata LIP Bled, lesna predelava temeljne organizacije združenega dela Tomaž Godec, so pred nedavnim nastopili tudi v Bohinjski Bistrici v kulturnem domu ter v avli osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Branko Sodja
LEPA LOVSKA TROFEJA - Lovcu Srečku Premu iz Kamne gorice, kije sicer član Lovske družine Kropa, se je minuli petek nasmehnila izredna sreča. Prav ob 20. obletnici njegove lovske kariere mu je uspelo upleniti precej velikega ovna, muflona. Toda čeprav je moral dovolilnico za odstrel muflona najprej izžrebati, pa plen ni le plod lovske sreče. Preden mu je ustreljena žival prišla na muho, jo je namreč kar devetkrat zastonj zalezoval. — Foto: S. Saje
IVAN JAN
Domobranci na Gorenjskem proti koncu vojne
Iz »Kronike
Kokrškega
odreda«
April 1945 in »Gorenjsko domobranstvo«
Najbolj strupen in jasen pa je tretji dokument: zaupno in nujno pismo poveljstva »Gorenjskega domobranstva«, okrožnica »proti terencem«, ki ga je Franc Erpic naslovil na poveljnike in propagandiste domobranskih postojank 28. aprila 1945. Zaradi pomembnosti ga objavljamo v celoti:
Št. 102, Šmartno 28. 4. 45.
Okrožnica proti terencem. Zaupno:Nujno!
POVELJNIKOM IN PROPAGANDISTOM DOMOBRANSKIH POSTOJANK!
V zvezi z naglim razvojem dogodkov je nujno potrebno, da povečamo svojo delavnost in pazljivost proti terencem.
Glavna moč komunistov je danes v njihovih terencih. To so tajni ko-
munistični zaupniki in sodelavci, ki bivajo med nami po vaseh, delajo propagando za komunizem, pošiljajo partizanom obvestila in materialno podporo in ovajajo poštene ljudi. S pomočjo terencev hočejo komunisti načrtno minirati naše postojanke. Terenci so nam vsem nevarni in to tembolj, ker je bilo zadnji čas večje število terencev izpuščenih, ki nikakor niso vsi nedolžni. Cut odgovornosti zahteva od nas, da z vsemi sredstvi onemogočimo razdiralno delo terencev. Zato odrejam:
1. Poveljniki sestavite s pomočjo propagandista in drugih najboljših domobrancev poseben odbor, ki bo služil temu namenu. Napravite za svoje okrožje kartoteko vsega prebivalstva: posebej za terence med civili in posebej za terence med domobranci. Za vsakega je treba navesti ime in osebne podatke (rojstne podatke, poklic, bivališče). Ugotoviti je treba: 1.) Ali je v komunistični partiji in od kdaj. 2.) koliko je delal s partizani in koliko še
dela, 3.) kakšno škodo je povzročil, 4.) koliko je nevaren, 5J 8 kom se druži in kaj govori. Pri domobrancih še dodajte: koliko časa je bil pri partizanih in s kakšnimi dejanji je pokazal, da so sumnje o njegovi nezanesljivosti utemeljene (n. pr.: nenavdušenost za vojaške akcije, nediscipliniranost in druge slabosti)
2. Na podlagi te kartoteke napravite sezname terencev. Zopet pose bej za domobrance in posebej za civile. Dobro ločite med nevarnimi in manj nevarnimi.
3. Poskrbite, da bodo ti seznami čimbolj točni in popolni. Ustrezati morajo resnici. Zato bodite brezpogojno vestni, točni in nepristranski.
4. Izvršite jih v čim krajšem času in v čim večji tajnosti. Imejte shra njene na varnem, da ne pridejo pred oči nepoklicanim. Pripravite jih do 15. maja 1.1., da jih boste mogli dati v kontrolo in uporabo.
5. Uporabljajte jih tudi sami. Opozarjajo naj vas, da boste pazljivo vršili obveščevalno službo. Neprestano zasledujte vsako delovanje in premikanje komunističnih terencev. Skrbno zbirajte in zapisujte dokaze proti njim. To delo naj vam odpre oči, da se ne boste igrali I ognjem. Morda boste celo odkrili med kakim partizanskim ubežnikom in »prisilnim mobilizirancem« odkrili potuhnjenega komunističnega minerja, ki je bil naravnost poslan med
nas. Lastne vrste si preglejmo! Zgradimo med domobranci tako močno povezanost, da miniranje sploh ne bo mogoče.
6. V naprej vas opozarjam, da nikdar ne mislite, da pri vas terencev ni, ali da niso nevarni. Komunisti imajo svoje zaupnike povsod in ravno tam, kjer mislijo, da jih ni, ali da niso nevarni, so najbolj nevarni, ker so jih že tako preslepili, da niso niti več pozorni nanje, niti se nevarnosti ne zavedajo!
7. Skrbno preštudirajte navodda te okrožnice in se ravnajte po njih. Kdor bo omalovaževal borbo proti terencem, se bodo terenci sami kruto maščevali nad njim. Zavedajte se resnosti časa in spoznajte komunistično taktiko in borite se proti njej z železno doslednostjo, C« hočete dobro sebi, svoji družini in domovini.
Gorenjsko Domobranstvo Krpi č, I. r.
Sicer vse razkrinkuje dokument sam, vendar ob tem naimajmo nekaj ugotovitev, ki jih izziva tekst:
- kdor dotlej ali kadarkoli m verjel v moč in pomembnost političnega delovanja na terenu, ftUl je ■ to okrožnico vse zelo jasno razložil domobranski poveljnik Franc Erpič;
- kdor je kdaj dvomil, da niso bili komunisti pobudniki, organizatorji in  osnovni  nosilci narodno-
r-;---\
Alpinistične novice
DVE PRVENSTVENI Brata Andrej in Marko Stremfelj su v soboto, 14. 10., preplezala novo smer v S steni Frdamanih polic. Smer -Magični  trikotnik   -  sta prepletala v drugi S ateni tega vrha, kajti v prvi ie Libereska smer. Nova smer, ki poteka levo od Čebelice je visoka 300 m r»^_ V (III - IV), Al. Za plezanje sta porabTu 8 ur, (do vrha 11 ur, 700 m). 8m'» osmih raztežajih pride na raz, kjer sta nasla stare kline.
Marija Perčić in Andrej Stremfel, »ta 22. 10. preplezala novo smer (Kustr.v v J steni Ruske. Smer poteka Za Zahodno in Direktno. Za 250 m s*™ ki sta jo Ocenila s V (III _ I \) st,*0*" trebovala 6 ur. Smer odlikuje qa\{"* skala in lepi naravni prehodi. 1 n*
ZIMSKI TEČAJ AO KRANJ
AO Kranj je v soboto in nedeljo. ZS 29. 10., organiziral zimski alpinistici tečaj, ki je predstavljal del je»«n«k» alpinistične sole, ki je že  v poln teku. Zbralo se je 8 alpinistov ter i** pravnikov in tečajnikov na ZaroT-J? Ravneh nad Ćesko kočo. V dveh d« h marljivega dela so obdelali zimsko % ledno tehniko. Prav za zadnjo »o imel-na trdem snegu (ledu) odlične posro' Vodja tečaja Peter Markič, ki je vodja  alpinistične sole pa za   kon i le-te predvideva se skupno turo, fcw naj bi se tečajniki poskusili se j» 0j«. zanjem v zasneženi skali.
PONOVITVE
Marta Jelovčan in Marko Štremfcj-sta v nedeljo, 22. 10., opravila verjetno prvo ponovitev Ovčarske smeri v Veliki Babi (III-IV).
Matjaž Dolenc in Žare Trusnovec sta ponovila smer čez plošče v J sten Skute.
Brata Marko in Tomo Česen sta 2$. 10. v slabem vremenu ponovila Rmenc zajedo s Tržisko varianto v J »tem Kogla. Plezala sta dve uri (do stika z Virensovo smerjo).
Marija Perčič in Andrej Strernfel i pa sta v torek, 31. 10., v testih urah ponovila Kamniško smer v J steni K«*ri» (VI, Al).
Vsi omenjeni plezalci so člani M Kranj. A. Stremfcl
osvobodilnega boja in tudi revolucije, se ob Erpičevi okrožnici lahko prepriča, da je bilo nedvomno tako. Okrožnica zelo pravilno in natanko ugotavlja, kakšna je moč komunistov in »terencev«. ki so toliko storiš pri razkrivanju narodno-izdajalskr" ga domobranstva, krvavega orod^ krvavih okupatorjevih rokah:
— okrožnica natanko kaže, kak« načrtne preglede komunistov, rencev« in sploh vseh ljudi je pripravljalo vodstvo GD le 10 dni pite koncem vojne, oz. nemško kapitulacijo. Vse to za primer, če in k* bodo prevzeli oblast. Zelo jasno tega razbrati smrtno obsodbo vseh ki bi jih njihova kartoteka prikaio-vala kot njim nevarne in sumljive
- opozarjanje na hitro iwfa» vanje in na čim večjo tajnost p» pripravljanju teh smrtonosnih »t-namov in kartotek tudi jasno k*i* na vso resnost teh nalog in načrten V primeru prevzema oblasti po bi spet na veliko tekla kri najt borcev za nacionalno in osvoboditev našega ljudstva:
(Nadaljevanje v petkovi Številki)
GASILSKI TRENING - Pred nedavnim je občinska gasilska zveza z Jesenic organizirala gasilsko vajo, katere se je udeležilo devet gasilskih enot iz jeseniške obline. Na posnetku je desetina mestne enote z Jesenic pred nastopom. — J. Mro vije
SLAVILI TUDI STRAŽIŠKI GASILCI
Teden požarne varnosti so proslavili tudi stražiški gasilci. Uredili so dom, praznično okrasili in za konec v soboto sklicali slavnostno sejo. Poleg upravnega in nadzornega odbora so bili vabljeni še pionirji, operativci in starejši člani — veterani. Pionirji so prejeli priznanja za sodelovanje na kviz tekmovanju in osvojen pokal občinske gasilske zveze.
Starejše člane so seznanili z uspehi in problematiko prostovoljnega gasilstva. Najbolj razveseljivo pa je. da letos na njihovem področju šeni bilo požara.
J. Homan
TEČAJI ZA RADIOTEHNIKE Kranj — Člani kranjskega Radiokluba Iskra so se tudi letos odločili, da pripravijo nekaj tečajev, in to predvsem za učence sedmih in osmih razredov, ki jih čaka težka odločitev, kam po osnovni šoli.
V dvomesečnem tečaju, obsegal bo približno 35 polnih ur, se bodo učenci na kratko seznanili z osnovami elektrotehnike in radiotehnike, spoznali bodo osnovne elemente kot so upori, kondenzatorji, diode, tranzistorji, tuljave, večji poudarek pa bo dan praktičnemu delu. Tečajniki bodo sami zgradili detektor in nizkofrekvenčni tranzistorski ojačevalec, v nadaljevalnih tečajih pa bodo poskusili tudi z zahtevnejšimi gradnjami.
Prijaviti se je mogoče v prostorih Radiokluba v Kranju, Stritarjeva 5, in sicer do 6. novembra ob ponedeljkih in petkih od 17. do 20. ure. H. J.
PREKRILI ZADRUŽNI DOM GORICE — Zadružni dom v Goricah, zgrajen nekako pred slabimi tridesetimi leti, je že kar lep čas klical po popravilu. Temeljna zadružna organizacija Naklo, ki ga upravlja, celotne obnove strehe ne bi zmogla. In zakaj, če imajo v njem prostore še mlekarna, gasilci pa telovadnico otroci podružnične šole v Goricah, se ne bi dela lotili vsi? Opeko je kupila zadruga, drugo pa so naredili vaščani iz Srednje vasi, Goric, Letenc in z Golnika. Štiri dni je trajala prostovoljna delovna akcija in streha ne bo več puščala.
V akciji je sodelovalo poprečno kakih petnajst krajanov. Približno pol je bilo mladih, kar dokazuje, da se mladina povsod ne ustraši dela. Skoda je samo to, pravijo, da se na vseh podobnih akcijah v krajevni skupnosti srečujejo ponavadi le vedno isti ljudje. In sreča spet, da taki ljudje sploh so.
H. J.
.7. stran O
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
(93. zapis)
Nekako poslavljam se že od Bohinja, morda kar preveč na široko, četudi moram opraviti — vsaj na hitro — še nekaj poti k Savici, pod Vogel in pod Pršivca. — Vendar me ves čas gloda misel: ali je prav, da prav Nebohinjci branijo napredku vstop v Bohinj? Kot napredek smatram uvedbo takih dejavnosti, ki bi dale več kruha domačinom — saj na muhavi poletni in zimski turizem se vendar ne morejo zanašati. Čista industrija,   prav   locirana,   ne bi motila bohinjskih lepot, blagostanje pa bi le naraslo. Kajti s planšar-stvom se mladi Bohinjci najbrž ne bodo več ubadali. Svet napreduje, čas gre svojo pot —  tudi »zaprti« Bohinj se bo slej ali prej sam od sebe odprl in dohitel bolj razvite kraje. — Seveda pa gre za tenkočutno načrtovanje    in    dosledno upoštevanje vsega, kar varstvo okolja vedno bolj odločno zahteva.
KRATKEM f O GORENJSKI  V KRATKEM PO GORENJSKI    V KRATKEM
Novi gasilski prostori v Alplesu Punk
v Skorji Loki
Železniki — Gasilsko društvo v Alplesu je v nedeljo dobilo prenovljen gasilski dom in orodišče. S tem je bila ponovno potrjena skrb delovne organizacije za požarno varnost in samozaščito. Za 12-hektarski kompleks lesa in drugih vnetljivih materialov je zelo pomembna organiziranost in opremljenost lastne gasilske enote, je v pozdravnem govoru poudaril direktor Alplesa, diL inž. Jože Demšar.
Slovesna otvoritev je bila združena s preventivno gasilsko vajo, v kateri so sodelovala  vsa gasilska društva sektorja Železniki. Alplesovi gasilci so prišli na kraj požara že 6 minut po alarmu, vsi pa so se zbrali v nuaj kot pol ure. Spet je bil dokazan pomen vsestranske pripravljenosti, orpemljenosti in sodelovanja gasilcev v Železnikih, saj bi poklicni gasilci iz Kranja prišli na kraj poža-n v tridesetih minutah, iz Ljubljane P* v štiridesetih. V okviru vaje je bila prikazana tudi uporaba sodob-nib tehničnih sredstev za gašenje.
0 smernicah razvoja gasilstva v Alplesu in v sektorju Železniki je 'Pregovoril Franc Pfajfar. V delovni organizaciji je skrb za čim boljšo organizacijo in materialno opremljenost gasiclev in enot družbene samouke močno prisotna. Pomemben korak je bil storjen z uvedbo službe burnih gasilcev, stalno pa vgrajujejo sodobne požarno-varnostne naprave. V načrtu imajo gradnjo centralnega črpališča in uvedbo brezžičnega javljanja in alarmiranja. Predvsem pa bo potrebno sode-
lovanje vseh zaposlenih na področju varovanja družbene lastnine ter povezovanje in izmenjava izkušenj z drugimi gasilskimi društvi v Železnikih. M. Volčjak
Cene na zatrniških žičnicah
Bled — Zavod za turizem Bled bo tudi letos pripravil ugodno smuko na Zatrniku ter skrbel za prijetno drsanje na umetnem drsališču. Smučarji bodo letos odšteli za dnevno karto od ponedeljka do petka 80 dinarjev, za dnevno karto v sobotah, nedeljah in praznikih pa 100 dinarjev. Tedenska karta bo veljala 500 dinarjev, s tem da imajo šole, smučarski klubi in druge športne ter sindikalne organizacije 20 odstotkov popusta in eno brezplačno karto na vsakih 20 oseb. Pri nakupu točkovnih kart za posamezne vlečnice na Plani, na Hotunjski vrh. na Zatrnik ter za sedežnico Berjanca ne bo brezplačnih kart. Organizirali bodo tudi smučarsko šolo po želji ter poskrbeli za posebne avtobuse /. Bleda na Zatrnik.
Umetno drsališče bo na Bledu od prto od novembra do marca vsak dan, razen ob neugodnih vremenskih pogojih. Drsanje ne bo drago, saj bodo drsalci odšteli za enkratno drsanje po 15 dinarjev. I). S.
Študentski kulturni center iz Ljubljane je v sodelovanju z Radiom Študent pripravil v soboto, 28. oktobra, v Škof j i Loki večer punka z nastopom skupine Pankrti. Poleg predstavitve zgodovine punka je bila v koncert vključena tudi moderna poezija Petra Mlakarja. Nastop Pankrtov je temeljil na ekshibiciji pevca Petra Lovšina, ki je prikazal punk kot gibanje, v katerega so vključeni izvajalci in občinstvo.
Pankrti so začeli opuščati klasične punk skladbe angleških izvajalcev, s svojo glasbo skušajo prikazati konkretne probleme v naši družbi. Škofjeloški večer punka je zelo uspel in lahko rečemo, da je bilo vzdušje v primerjavi z mesti, kjer so Pankrti doslej že nastopili, najbližje pravemu punk gibanju.
Marko Jenšterle
VAŠA PISMA
c
Asfalt v Gorjah
J
Gorje — V krajevni skupnosti ^orje »o iz leta v leto asfaltirali več test po vaseh, skupno več kot 2(XX) Metrov cestišča. Denar so prispevali s samoprispevkom krajani, prispevala pa je tudi krajevna skupnost, -redili so kanalizacijo v Zgornjih Gorjah in zgradili oporni zid, ne-^o denarja pa so prispevale za Ureditev ' komunalnih problemov tudi delovne organizacije.
Letos so v vasi Višelnica uredili °dvod meteornih voda, javno razsvetljavo v Grabnu in ob cesti v *int£ar. Elektro Žirovnica je posta-yiia novo trafo postajo na Hotu-
njah, spomladi pa bodo napeljali nove elektrovode, ker so bile Hotu-nje pri Krnici večkrat skoraj brez elektrike. Novo trafo postajo postavljajo tudi v novem naselju v Spodnjih Gorjah.
Vsa ureditvena cestna dela. kanalizacijo in oporni zid je Opravilo gradbeno podjetje C rad z Bleda, asfaltirali pa so delavci Cestnega podjetja Kranj. Krajani pa so tudi sami sodelovali s prostovoljnim delom, posebno se je izkazala vas Poljska, ki je dobila največ asfalta.
•lože Ambrožič
Gorje - Del asfaltirane ceste od Spodnjih do Zgornjih G o rij pod Višet-nico. - Foto:J. *mbrožič
KAJ JE Z ROBLEKOVIM DOMOM?
V Glasu je bil 17. oktobra objavljen prispevek in slika Rob-lekovega doma na Begunjščiei s krajšim podpisom, ki pa je povsem netočen. K temu pojasnjujemo:
Z oskrbniki-upravniki nimamo nobenih težav, ker imamo že več let stalnega oskrbnika — zakonski par, prav tako pa stalnega nosača in gospodarja. Dom je redno odprt in oskrbovan vsako leto od junija do konca septembra. Po tem času pa je dom, kot večina ostalih domov, zaprt, saj je treba še marsikaj urediti, da se dom zavaruje pred zimo in snegom.
Vsak čas v sezoni je možno dobiti raznovrstno hrano in pijačo, po sezoni pa so zaloge hrane malenkostne, ker bi se nam preko zime pokvarila vsa živila. Prav tako je ob slabem vremenu zakurjena peč v jedilnici in se vsakdo, ki pride premočen, lahko pogreje in posuši.
Vsako dobronamerno kritiko radi sprejmemo, saj nam je to dokaz, da se obiskovalci zanimajo za delo društva. Ne moremo pa sprejeti takšno neobjektivno in neresnično pisanje.
Iz sestavka je razvidno, da I. S. sam ni obiskal postojanke, da je moral dobiti napačne informacije od drugod, sicer ne bi mogel tega napisati. Zato svetujemo, da v prihodnje preverite podatke. Žal nam je tudi, da avtor ni videl, kako so se naši alpinisti, reševalci in člani društva dva dni trudili, da so v dom spravili dve veliki cisterni za vodo. Če bi bil dom priložnostno odprt, bi si društvo ne privoščilo takšnega izdatka.
Upravni odbor Planinskega društva Radovljica
Pripis: avtor je sam obiska/ postojanko, podatek pa mu je posredoval nosač, ki je s konjem ta dan tovoril pijačo na Roblekov dom.
POMNIKI NOB
Sedaj sem s svojimi zapisi v vaseh onstran Rudnice, to se pravi v vaseh, ki cerkveno sodijo pod faro Srednja vas v Bohinju. K dosedanjim zapisom, ki so Bili bolj krajepisnega značaja, moram vsekakor podati še poročilo o pomnikih NOB v teh bohinjskih vaseh in na nekaterih planinah, ki sodijo' k tem vasem.
Pomnike v vasi Stari Fužini sem že omenil (na hiši, v kateri je Plan-šarski muzej, na pročelju Cojzove graščine in na hiši Krajevnega urada), dodati pa moram še: da stoji na planini Vogar spomenik padlim borcem — železničarjem^ (odkrit 1961); na planini Voje je vzidana spominska-plošča padlemu borcu za svobodo Avgustu Gašperlinu (odkrita 1958); na planini Uskovnici je pri stari mlekarni vzidana spominska plošča štirim padlim borcem (odkrita 1959).
V Studorju, na hiši št. 48 je vzidana spominska plošča trinajstim padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja (odkrita 1956); na stu-dorskem gasilnem domu je vzidana plošča v spomin gasilcem, padlim v NOB (odkrita 1958).
Tudi bohinjska Cešnjica se s častjo spominja 26 domačinov, padlih v NOB; plošča je vzidana v vna-njo steno stare sirarne (odkrita 1956).
Srednja vas, ki jo bom s temi zapisi še obiskal, ima na stavbi krajevne skupnosti vzidano spominsko ploščo, ki pove, da je za svobodo in pravično stvar padlo v NOB kar 25 domačinov (ploščo so odkrili 1950); na gasilnem domu v Srednji vasi je vzidana spominska plošča v čast padlim gasilcem iz vasi (odkrita 1958).
V to poglavje moram vplesti še omembi o pomnikih NOB na Jereki in v Bitnjah — četudi sem ti dve vasi še krajepisno »obdelal«.
Na Jereki je v pročelje stare sirarne vzidana plošča v spomin na enajst domačinov, padlih v NOB (odkrita je bila 1956).
V Bitnjah pa so ob cesti postavili spomenik devetim padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja (odkrit je bil 1.1957).
Prejšnji zapis o bohinjski partizanski ambulanti »E preko 4 G« dopolnjujem: prvi zdravnik v tej ambulanti je bil češki doktor Kadik (ki je pobegnil iz nemškega ujetni-
štva). - Za podatek sem zvedel šele pred nekaj dnevi - zato ga še nisem preveril.
BOHINJSKI SVOBODNJAKI
Kar tako na hitro iti mimo Studorja in Češnjice pa res ne gre. Ne zaradi vasic samih, tudi ne zaradi podružnične cerkvice sv. Duha v Studorju (zgrajene pred 1. 1502) — pač pa zaradi kosezov — svobodnjakov, ki jih je bilo v obeh vaseh največ, vsaj v Bohinju.
Stare listine z blejske graščine (»urbarji«) imajo zabeleženih v Češ-njici kar 38 koseških družin, v Studorju pa tudi čez 30.
Kosezi so bili kmetje — svobodnjaki, ki so imeli glede dolžnosti do fevdalnih gospodarjev poseben položaj, dosti ugodnejši kot ostali kmetje, podložniki, tlačani.
Kosezi (nemško Edlinger, koseška posest Edlingergut) so bili pravzaprav nekak ostanek slovenskega plemstva, seve nižjega.
Zgodovinar L. Hauptman meni, da so Koseze preselili v Studor in Češnjico iz blejskih predelov; pač, ker so jih tam »razlastili«. Bolj točno: vzeli so si blejski graščaki zemljo zase — kmete pa preselili, četudi so bili svobodnjaki.
SREDNJA VAS V BOHINJU
Na   Slovenskem   imamo celo vrsto Srednjih vasi (mar so to nekake osrednje vasi, saj so mnoge od njih prav imenitne!).
Domačini Srednje vasi v Bohinju imajo sami sebe za Srenjane, ženske pa so Srenjke; pridevnik pa je srenj-ski (torej ne »srednjevaški«, kot bi nekateri Nebohinjci hoteli!). — Za primerjavo povem, da se imajo domačini Srednje vasi pri Šenčurju za Srejane, domačini Srednje vasi nad Goricami pa za Srednjane. Kar tri inačice (Srenjani, Srejani, Sred-njani) za prebivalce istoimenih vasi. Pokazatelj raznolikosti in bogastva slovenskega jezika!
Do zgradnje železnice 1. 1906 je bila Srednja vas osrednji kraj v Bohinju, poslej je le središče Zgornjega Bohinja. Prav zanimiva je delitev te velike vasi (blizu 500 stalnih prebivalcev) na »kvarte« (skupine hiš), imena velja zapisati: Kranjska vas, Rudno polje, V Renčah, Žale, Po-dojnica, Peca, Tržič in Ptonec.
Farna cerkev sv. Martina je bila dozidana 1. 1755, prej je stala v Srednji vasi manjša starinska cerkvica, tudi sv. Martinu posvečena.
Za vas samo ne morem dosti reči — cerkev visoko nad vasjo je kar predaleč iz vasi. Včasih je vodilo gor 185 stopnic, zdaj je cesta urejena, pač zaradi avtomobilov ...
Zgodbo o zidanju srenjanske cerkve pa le povem, saj se ji je po-smehnil tudi cerkveni zgodovinar Josip Lavtižar. V začetku so Srenjani nameravali graditi cerkev niže, pod vasjo; že so se pripravili, da bi izkopali jarke za temelj — a, glej! — čez noč je orodje zmanjkalo, zjutraj pa so našli lopate in krampe na mestu, kjer zdaj stoji cerkev. Sprva so mislili, da je bilo to nadnaravno znamenje in so res zgradili cerkev tako visoko nad vasjo. Pozneje pa se je izkazalo, da so ta »čudež« uprj-zorili prebivalci iz zgornjega dela vasi.
Srenjani si danes ne služijo kruh na planinah in v gozdovih, večina mladih se vozi na delo v Bohinjsko Bistrico, nekateri pa še dlje, na Bled in na Jesenice.
Razgibano kulturno življenje
PODNART — Organizacije in društva v krajevni skupnosti Podnart združujejo veliko članov, ki so aktivni in vedno pripravljeni za delo. Tako imajo društvo Partizan z več sekcijami nalogo, da bi v naslednjem obdobju pritegnili v množično rekreacijo še več ljudi, strelsko družino, ki sodeluje na vseh tekmovanjih in jih organizira, odbor Rdečega križa z več kot 350 člani, avto-moto društvo, ki tudi organizira več množičnih srečanj in s 400 člani zajema vse sosednje krajevne skupnosti. Med zelo aktivnimi pa je kulturno-umetniško društvo Svoboda s komornim moškim pevskim zborom, z dramsko skupino, z recitatorsko skupino, mladinsko lutkovno skupino. V kulturno društvo se vključuje veliko mladih z osnovne šole, njihovo kulturno življenje pa je s pogostimi proslavami in prireditvami zelo razgibano.
Na delovnih in drugih srečanjih ter sestankih pa se srečujejo tudi člani družbenopolitičnih organizacij, tako Zveze borcev, Socialistične zveze, osnovne organizacije Zveze komunistov, ki šteje 16 članov, a nima težav s tem, da ne bi bili aktivni tudi vsi drugi komunisti, ki živijo v kraju. Marsikje so potrošniški sveti šele v povojih in tudi poravnalni sveti se šele ustanavljajo, v Podnartu pa ju je nasprotno čutiti, predvsem poravnalni svet, ki se loteva spornih vprašanj.
Krajevna skupnost preko kulturno-umetniškega društva navezuje tudi tesne stike, s krajevno skupnostjo Šmarje pri Kopru in že se dogovarjajo, da bi se krajevni skupnosti v prihodnje pobratili in še tesneje sodelovali tudi na vseh drugih področjih.
JANEZ ERMAN, predsednik krajevne konference SZDL Podnart: »V Podnartu smo ie opravili volitve organov v krajevni skupnosti.«
PODNART — V kulturnem domu v Podnartu, ki ga bodo ie obnovili, so vedno številne kulturne in druge prireditve, kijih organizirajo kra-ievne organizacije in društva, v njem pa pogosto gostujejo tudi drugi z radovljiške občine. — Foto: F. Perdan
Podnart — Krajevna skupnost Podnart .šteje osem vasi, ki so med seboj precej oddaljene, zato ima brez republiških in občinskih cest več kot 20 kilometrov krajevnih cest. V krajevni skupnosti je okoli 900 prebivalcev, ki so zaposleni ali v Kemični tovarni Podnart, ki ima skupaj okoli 150 zaposlenih, v obratu LIP z okoli 70 zaposlenimi ter v drugih manjših delovnih organizacijah, nekateri pa se vozijo na delo tudi izven krajevne skupnosti.
Vsa povojna leta so v Podnartu opravili največ del s prostovoljnim delom in prispevki delovnih organizacij, s plodnim sodelovanjem in aktivnim delom številnih krajanov. Ze pred leti so se zavedali pomena samoupravnega odločanja in dogovarjanja ter na priporočilo občinske konference SZDL Radovljica uvedli delegatski sistem in imeli tako že pred sprejemom ustave precej izkušenj. Predvsem komunisti, ki jih je v krajevni skupnosti okoli 60, niso nikdar omahovali, temveč so se vedno vključevali v delo organizacij in krajevne skupnosti. S statutom so si zagotovili urejanje medsebojnih odnosov ter usklajevanje splošnih interesov občanov, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje med organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo. V Podnartu so že pred sprejemom takšnega statuta razpolagali s podobnimi izkušnjami, ki so se pokazale v plodnem delu in v otipljivih rezultatih.
Prebivlace Podnarta pa združuje in spodbuja med drugim tudi dogovor, ki bi bil lahko za zgled tudi marsikateri drugi krajevni skupnosti. Družbenopolitične organizacije in društva dobijo letne dotacije pri krajevni skupnosti po potrebi. Skupščini krajevne skupnosti morajo predložiti programe in prikazati manjkajoča sredstva. Krajevna skupnost vedno pomaga in nikdar se ne postavlja vprašanje financira nja, če so le programi realni in izvedljivi.
V krajevni skupnosti so izdelali in na zboru delovnih ljudi ter občanov sprejeli srednjeročni program razvoja. Čeprav so v povojnem obdobju marsikaj napravili — zgradili novo šolo, dva domova, dva mostova čez Lipnico, vsa avtobusna postajališča, mrliško vežico in preuredili pokopališče, v vsa naselja napeljali zdravo pitno vodo, v vseh naseljih preuredili električno omrežje, zgradili več
ŠTEFAN HA J D IN J A K, predsednik skupščine krajevne skupnosti: »Med pomembnimi komunalnimi nalogami je vsekakor tudi napeljava telefonskega omrežja v krajevni skupnosti.«
Obisk v krajevni skupnosti Podnart
VZTRAJNI NAPORI VSEH KRAJANOV
Vsa leta po vojni so v Podnartu večino del opravili s prostovoljnim prispevkom vseh krajanov - Zgledno sodelovanje z delovnimi organizacijami in aktivnost družbenopolitičnih organizacij — Že opravili volitve v krajevni konferenci Socialistične zveze
delovnega ljudstva
gozdnih cest, obnovili krajevne ceste, dogradili športno igrišče — so ob izdelavi srednjeročnega programa ugotovili, da krajevna skupnost še veliko potrebuje in da je marsikatero področje še neurejeno in zanemarjeno. Prav izdelava srednjeročnega načrta je dala pobudo za razpis in izvedbo referenduma za samoprispevek, ki je bil predvsem namenjen za asfaltiranje cest. Referendum je uspel in so tako lahko tudi s krediti in dotacijami asfaltirali 16 kilometrov krajevnih cest.
V skladu 8 srednjeročnim razvojnim programom naj bi v naslednjem obdobju v Podnartu zgradili med sedanjo gostilno in trgovino večjo stavbo, namenjeno za večjo in boljšo trgovino ter gostinski obrat. V naslednjem letu bodo zgradili varstveno ustanovo, pri pokopališču in spomeniku padlim parkirni prostor, v vseh naseljih naj bi uredili smetišča in požarnovarnostne bazene. V šestih vaseh še nimajo telefona, kar je posebno pereč problem. Akcijo za napeljavo so že začeli in upajo, da bodo končno vendarle dobili tudi ustrezno telefonsko omrežje, saj je zanimanja za telefonske priključke zelo veliko.
vrednost del na cestah je bila 6 milijonov dinarjev, znatno manjša od predračuna, ker so veliko tudi sami gradili. Izdelali in potrdili so tudi programski del zazidalnega načrta za Podnart in predlog urbanističnega reda za vso krajevno skupnost, projekt za telefonsko omrežje, obnavlja se stavba Kmetijske zadruge, izdelan je projekt za kanalizacijo, zgrajen je bil nov češnjiški most, utrjeni so bili veliki usadi. Kulturni dom so obnovili, za njim pa zgradili športno igrišče, v vaseh so oglasne deske, smerokazi, prometni znaki, varnostna ogledala, skratka, Podnart je lepši in bolj urejen.
Tudi v novem mandatnem obdobju nameravajo v krajevni skupnosti poprijeti za delo, ki jih še čaka. Ne le krajevna skupnost, temveč tudi družbenopolitične organizacije se pripravljajo na nove naloge, ki so ostale v srednjeročnem programu še nedokončane. Novi delegati se bodo morali zavzemati za čimprejšnjo gradnjo gostinskega in trgovskega lokala, za izgradnjo vrtca poleg osnovne šole Ovsiše, za katerega so sredstva že odobrena ter za gradnjo ambulante za organizacije združenega dela  in  splošno ambulanto.
CIRIL ROZMAN, sekretar osnovne organizacije ZK »Komunisti sodelujejo r družbenopolitičnih organi zacijah in v sami krajevni skupnosti.«
Podnart in LIP Bled bosta v Pod nartu gradila nove prostore za pove^ čanje proizvodnje in tudi Plamen in Veriga načrtujeta v Podnartu grad njo objekta za zaščito proizvodov Tako so in bodo v krajevni skuo-nosti Podnart krenili na pot hitre-razvoja in na osnovi medsebojni dogovarjanja m sodelovanja poskV beli za  vsesplošni napredek   « v. vasi, za tisti družbeni standard d lovnih ljudi in občanov, ki si ga je[j jo in ki ga bodo sami znali tudi doseči. Tako, kot so ga zadovoljivo zna'' ustvarjati že v minulih letih, tako m ni bati, da ga ne bi še bolj povečali v naslednjih letih.
D Sede,
PODNART - Tako temeljna organizacija LIP Bled kot tudi Kemična tovarna Podnart načrtujeta v prihodnjih letih povečanje svojih zmogljivosti za večjo proizvodnjo. — Foto: F. Perdan
Vse planske odločitve v krajevni skupnosti usklajujejo s plani organizacij združenega dela, temeljnih organizacij in samoupravnih interesnih ukupnosti. Delegati se udeležujejo vseh sej, tako da so sproti seznanjeni s problemi ter z delom in življenjem krajevne skupnosti. Vodja delegacije pa vedno vabi na seje delegacije predsednika skupščine, predsednika sveta krajevne skupnosti ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij.
Precej neugoden pa je položaj kmetov. Pred leti so imeli v Podnartu eno najbolj aktivnih kmetijskih zadrug na Gorenjskem, z ustanovitvijo le ene Kmetijske zadruge v Radovljici pa so kmetje večinoma izgubili tesnejše stike s Kmetijsko zadrugo. O tem problemu so veliko razpravljali ob izdelavi srednjeročnega programa razvoja in tudi na zborih delovnih ljudi in občanov, vendar še niso našli ustrezne rešitve.
V NOVO MANDATNO OBDOBJE
V krajevni skupnosti so eni prvih v radovljiški občini, ki so že opravili volitve v krajevni konferenci SZDL in. izvolili novo vodstvo. Ko so pregledali dosedanje delo in aktivnost številnih odborov ki so jih ustano-vili, so bili lahko zadovoljni. Več kot polovico načrtovanih del so opravili, tudi zaradi zavednosti občanov, ki so glasovali za samoprispevek. S krajevnimi cestami ni več toliko težav.
Problem je še vedno kanalizacija v Podnartu in na Ovsišah, asfalt na nekaterih cestah, gasilski -dom v Podnartu, celodnevna šola, parkirni prostor na pokopališču. V sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Bled bo treba zgraditi načrtovane poti v Rovtah ter povsod drugod, kjer so nujno potrebne. Kemična tovarna
MIHA BEVCje eden najbolj delavnih v krajevni skupnosti, zato so ga delegat, ponovno izvolili za predsednika sveta krajevne skupnosti
samo društvo pa vključuje oko t ^tian     in prireja srečanja
nih skupnosti. Organizira avto-moto r v«
tekmovanja svojih članov. — Foto: r. re
•e*l « ter
Akcija jeseniške inšpekcijske službe in organov javne varnosti za preverjanje zaščite družbenega premoženja  v  občini Jesenice
Čuvaji so budni
_ ■  _ «„ j »:__i _x________
9. stran O
r
Ko vstopamo v tovarne in druge pomembne družbene objekte, nas pri vhodu običajno ustavi vratar. Kar malo nejevoljni smo, če nas popraša po imenu, ali celo zahteva osebne dokumente. Marsikdo si celo omalovažujoče misli, češ, kaj me gnjavi, saj je le ubogi vratar, saj mi tako ali tako nič ne more. In kaj sploh dela takle vratar? Samo sedi in čaka, da bo konec delovne izmene. To je delo za invalide, upokojence ...
Na žalost je še veliko ljudi, ki imajo taksen odnos do vratarjev in čuvajev. Le malokdo ve, kako naporna •n odgovorna je njihova služba; .še posebno ponoči, ko ni nikogar v delavnici, tovarni, skladišču; ko je treba nenehno budno čuvati družbeno imetje pred nepoklicanimi obiskovalci, pred požarom fn drugimi nevarnostmi ...
Pravite, da ni tako? Verjemite mi, da je O tem sem se minuli petek, ko
sem skupaj s pomočnikom komandirja postaje milice Jesenice in inšpektorjem za požarno varnost v občini Jesenice sprejel vlogo nepoklicanega obiskovalca, sam prepričal na lastne oči. Namreč, nenapovedano smo obiskali deset delovnih organizacij v jeseniški občini, da bi se prepričali, alli je družbeno premoženje fizično zavarovano in kako so vratarji oziroma čuvaji seznanjeni z nalogami, ki jih morajo izvršiti v primeru napada na družbeno imetje, ob vlomu in tativni pa požaru.
Bilo je med pol deseto in pol drugo uro ponoči, ko smo se ustavili pri se-paraciji peska gradbenega podjetja Gradbinec na Hrušici, v Lesno industrijskem podjetju in Kovinski orpemi v Mojstrani, Lesno galanterijskem obratu, Univerzalu, Gradbincu, Viatorju in Kovinu na Jesenicah, pa Planiki v Zabreznici in ISKRI na Blejski Dobravi. Če bi hoteli
Na podlagi 4. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/69 ter 14/70) kulturna skupnost občine Kranj po predhodnem dogovoru s kulturnimi skupnostmi drugih gorenjskih občin
razpisuje Prešernove nagrade za leto 1978
za delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter za kulturno znanstveno delo. Nagrade se podeljuje občanom gorenjskih občin praviloma za stvaritve v letu 1978, lahko pa tudi za življenjsko delo, skupinam občanov, delovnim ali drugim organizacijam- rja za uspešno delovanje pri širjenju kulture na Gorenjskem v letti 1978 ali v pretek lih letih.
Višina posamezne nagrade znaša 10.000,00 dinarjev. Kandidate lahko predlagajo samoupravne interesne sku organizacije združenega dela, družbenopolitične društva pa tudi občani.
Predlogi za podelitev Prešernovih nagrad morajo biti do stavljeni žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovil naP,ajencev do 1. decembra 1978.
Kulturna skupnost občine Kranj
pnosti, organizacije.
Planinske postojanke po letošnji sezoni
podati splošno oceno preverjanja zaščite družbene imovine v teh kolektivih, bi lahko zapisali, da je prav dobra. Prav dobra zato, ker le v eni manjših jeseniških delovnih organizacij čuvaja ni bilo, pa zato, ker ponekod vratarnice niso urejeno povsem po požarnovarstvenih predpisih.
Družbeno premoženje je v glavnem dobro zaščiteno. Kjer nimajo čuvaja, ki je zadolžen za redne obhode po celotnem prostoru svoje delovne organizacije, imajo vsaj vratarja. Tako čuvaji kot vratarji budno pazijo, da bi kdo brez dovoljenja ne vstopil v prostore, ki jih varujejo. Marsikje imajo tudi psa čuvaja; ta pa ne pozna šale, četudi gre za čisto uradni obisk. Pokarati pa je treba tiste delovne organizacije, ki imajo okrog svojih objektov nezaklenjene ograje, ali pa jih sploh nimajo.
Za požarno varnost je ponekod bolje, drugod pa slabše poskrbljeno. Povsod imajo ročne gasilne aparate za gašenje manjših požarov in telefon, da ob večjem požaru lahko pokličejo na pomoč gasilce. Žal pa vsi čuvaji  oziroma  vratarji ne znajo najbolje uporabljati gasilne aparate. To pa zato, ker jih v marsikateri delovni organizaciji o tem niso poučili. Prav tako kaže opomniti predvsem manjše delovne organizacije, ki imajo lesene vratarnice in jih ogrevajo z neprimernimi pečmi, da je to požarno nevarno; še posebno, če ob takih pečeh hranijo avtomobilsko olje, kot je bil to primer nekje na Jesenicah.
Pa naj bo dosti o tem! Raje povejmo še nekaj o ljudeh, ki zvesto čuvajo družbeno premoženje, o čuvajih in vratarjih. Kaj smo že rekli na začetku o njihovem delu? Da je to delo za invalide in upokojence? Ja, zares škoda, da večina ljudi, med njimi tudi najodgovornejši delavci v delovnih organizacijah, sodi tako. O tem smo se tudi prepričali ob našem obisku. V večini primerov so namreč čuvaji in vratarji honorarni delavci, ki so zaradi svoje male pokojnine pripravljeni delati za nizke mesečne osebne dohodke, s kakršnimi pri nas v glavnem nagrajujejo sicer nadvse zahtevno delo čuvajev in vratarjev. In v večini primerov ti ljudje kljub svoji starosti in drugim težavam zares vestno in odgovorno opravljajo svoje dolžnosti. Kako tudi ne, saj ne pozabljajo, koliko in kaj jim družba zaupa. Ostaja le vprašanje, koliko se obveznosti, ki izhajajo iz vsega zaupanega, zaveda družba, g SAJE
Šport in osebnost
Dobro načrtovana, zamišljena in še bolj uspešno uresničena vzgoja je neprecenljivega pomena za posameznike in skupnost. Gre za oblikovanje osebnosti v skladu z družbenimi zahtevami, tako da bi vse splošna vzgojenost stopala v korak z izobraženostjo in z boljšanjem blaginje.
Športna vzgoja je temeljna gibalna, je estetska, moralna, zajema vzgojo značaja in osebnosti. Pojem osebnosti vsebuje bistvene plasti in lastnosti, ki se posebno kažejo pri delu in treniranju, še bolj pa so očitne na preskušnjah in na tekmovanjih. Te so tako imenovane situacijske akcije, med katerimi so izrazite hitrost odločanja, zvitost, sebičnost itd.
V teoriji osebnosti govorimo o temeljnih, osnovnih, naravnih lastnostih, značajskih potezah in o nravstvenih vrlinah. Med slednje sodijo delavnost, socialistično kolektivi-stično nagnjenje, poštenost, resnicoljubnost. Prav bi bilo, da bi pri športni vzgoji preprečevali lažnjivost, lenobo, utrjevali upornost do nemoralnih dejanj, razvijali duh pravičnosti, poštenosti, odkritosti in iskrenosti.
Med številnimi značajsko nravstvenimi lastnostmi je .del dobrih, precej priložnostnih in veliko slabih. Naloga vzgoje je v zatiranju slabih potez, neprimernih postopkov, tako da bi bilo vsak dan v dejanjih več dobrega in manj slabega.
V zadnjem času izvedenci preučujejo vpliv tekmovalnega, zabavnega, mladinskega in šolskega športa na osebnost.
V hrabrosti, srčnosti, gibalni popolnosti so vrline vrhun-
skih športnikov. Njihove hibe pa so v pretirani potrebi za priznanjem, dokazovanjem storitev za vsako ceno. Pri njih je večkrat očitna težnja po dominantnosti ali celo večvrednosti, v nrpnekaterih pojavih sebičnosti in domišljavosti. Negativne poteze lahko razvija sama igra ali pa tudi javno mnenje. Posebno novinarji se lahko poigravajo z osebnostmi športnikov, tako da jih ob uspehih dvigajo v nebo, jih označujejo z zvezdami, ob neuspehih jih potlačijo na dno — med poprečne tekmovalce.
Poklicno-tekmovalna nogometna pa tudi košarkarska in boksarska osebnost se podreja zahtevam trga. V tem smislu   lahko   govorimo o tržno-športnem značaju, ki se mora nenehno prilagajati občinstvu in  trajno potrjevati športno kakovost. Doba uspe-' hov traja le nekaj let in v tem času je potrebno kar najdražje prodati vrline in popularnost.  Športniki so na voljo klubom, menežerjem in pogosto avtorjem ekonomske propagande, ki s športno motiviko in športnimi asi pridobiva na učinkovitosti.
Posamezne panoge zahtevajo določeno miselnost in osebnost. Zato bi lahko govorili o osebni podobi gimnastov, atletov, plavalcev, alpinistov, igralcev iger z žogo itd. Se bolj natančno pa bi lahko spregovorili o akrobatih, skakalcih, tekačih na različne razdalje in o tistih, ki dvigajo težka bremena in onih, ki se spuščajo po snežnih strminah.
Jože Ažman (Nadaljevanje sledi)
OD VSEPOVSOD
Uspešen dan za roparje
Višje so problemi še večji
Meddruštveni odbor gorenjskih planinskih društev razpravljal o letošnji letni planinski sezoni, o kadrovskih težavah ter problemih pri oskrbi postojank, ki so iz leta v leto ostrejši - Za postojanke naj prispevajo vsi
•ranj — Meddru.štveni odbor go-
^njskih planinskih društev se j<-stekli teden sešel v Kranju in ocenjeval letošnjo letno planinsko ^ono in gospodarjenje v planinskih ^*tojankah. Kljub muhastemu in
■stanovitnemu vremenu je letošnji °bi«k dosegel laško raven, problemi, plačilni za gospodarjenje in uprav-Oanje s planinskimi postojankami, f*8 »o se stopnjevali! Kako velike so j* težave, značilno pripoveduje po-da je Planinsko društvo ;avornik — Koroška Bela na Staniči koči pod Triglavom bilo prisilje-
' zamenjati nad 30 ljudi. Večina ^ ni dolgo zdržala. Bremena dela v kninski postojanki so bila prečka.
Zastopniki  gorenjskih planinskih bu&tev so na zasedanju meddrušt-""■ega odbora še posebej opozarjali problem   oskrbnikov   in sploh ki so pripravi jeni delati po kninskih postojankah. Nujno jih r*J bolje nagrajevati, čeprav denar ni "*'■■ in poskrbeti tudi za njihovo 'dobje visoko v gorah. Imamo sicer famere, ko teh problemov nimajo ia je vendar pomanjkanje splošen Pojav. Nekatera društva si pomagajo s študenti in dijaki, skoraj po-vsod pa morajo pomagati najodgo-°mješi po društvih in odborniki. Problem   oskrbe   in   dostave s«-"opnjuje iz leta v leto. Do neka-*nh domov so že segle žice tovornih ^nic, vendar je tudi gradnja žič-raga,  precejšnja sredstva pa '*rja tudi vzdrževanje. Možnosti za helikoptersko oskrbo je za zdaj še in bi bila uporaba takšnega prevoza za društva predraga, kar pa '■"Pomeni, da možnosti za rešitev po *j Poti ni.
Leta in leta se v Sloveniji že tudi Pogovarjamo o gmotnem položaju Planinskih društev, ki imajo tri, štiri celo  več   postojank. Marsikje *°iu niso več kos in dajejo posto
janke, večinoma zgrajene s prostovoljnim delom planincev in družbeno pomočjo, v najem ali zakup posameznikom, ki skušajo iz njih v kratkem času le največ iztržiti, na vzdrževanje pa pozabljajo. Takšnim rešitvam se kaže izogibati. Ponujajo se druge. V Kranju so opozarjali, da delitev prispevka za visokogorske planinske postojanke ni najprimernejša, prav tako pa tudi sredstva družbenega dogovora za financiranje visokogorskih postojank na eni strani ležijo neizkoriščena kljub velikim potrebam predvsem na Gorenjskem, kjer je največ posto jank, po drugi strani pa v vseh občinah tega prispevka niti ne uveljavljajo. To se dogaja celo na Jese-
nicah,   kjer  je   postojank največ. Nujno je vztrajati pri davčnih olajšavah za postojanke in se enotno dogovarjati o cenah pijač po postojankah. Čudno je, da je na primer jeseniška občinska skupščina dovolila prodajati steklenico piva v Sta-ničevi koči po 22,50 dinarja, na Kredarici pa lahko zaračunajo  10 dinarjev! Večjo usklajenost je treba doseči tudi pri jedilih, metem ko pa je nočnina odvisna od udobja, pa tudi tu  razlike ne bi smele biti prevelike. K tem problemom pa kaže dodati težave pri oskrbi z vodo, pomanjkanje ljudi, ki niso pripravljeni sedeti le na sejah, temveč tudi prijeti za vsako delo. Pomembno je stališče Gorenjcev, da morajo za postojanke prispevati vsi in ne le tisti, ki jih imajo. Razmišljati bi kazalo o prispevku za oskrbovanje, ki naj bi ga vplačal vsak planinec itd. Predvsem pa so na sestanku meddruštve-nega odbora menili, da modernizacija Kredarice ni le gorenjska zadeva, temveč naloga vse Slovenije!
J. Košnjek
Pariški bančniki se res ne morejo pritožiti, da njihovo delo ni vznemirljivo. V enem samem popoldnevu so tri pariške banke oropali na skoraj povsem enak način. Najprej je v banko v ugledni četrti prestolnice stopil človek s pištolo v roki in preprosto prepričal blagajnika, naj mu izroči 15.000 frankov. Pajdaš gaje čakal zunaj na motorju in že trenutek zatem sta se v prometni gneči izgubila. Podobno dejanje je bilo nato storjeno še v dveh drugih bankah, ki soju roparji oskubili za skupaj 272.000 frankov.
Nasilna reklama
Po podatkih združenja ameriških pediatrov vidi otrok v ZDA poprečno po 20 televizijskih reklam vsak dan. Otroci potem od staršev zahtevajo, naj jim kupijo, kar so videli v reklami. Takšna reklama ni poštena, je dejal dr. Robinson, ker otroci ne znajo oceniti prave vrednosti predmetov. Združenje pediatrov bo zato predlagalo vladi, naj televiziji prepove otrokom namenjeno reklamo, če ne bo upoštevala njenega škodljivega učinka.
Zaradi hašiša dosmrtna ječa
Zaradi prekupčevanja z manj kot šestimi grami hašiša je bil 29-letni tihotapec v Kuala Lumpuru obsojen na dosmrtno ječo in na šest udarcev s palico. To je četrti obtoženec, ki so ga zaradi trgovanja z mamili obsodili na dosmrtno ječo. Novi zakoni v tej deželi predvidevajo za nekatere tovrstne prekrške tudi smrtno kazen.
Skrb za planinske postojanke terja pridne roke. V konicah, koje obisk največji, morajo številni funkcionarji in sodelavci društev poprijeti za delo. Tako je bilo tudi na Ledinah, koje oskrbniku Ivanu Erženu pri pripravljanju pasulja pomagal žičničar Lovro Rutar - Foto: F. Ekar
TE DNI PO SVETU
MEXICOCITY KMALU NAJVEČJE MESTO Glavno mesto Mehike Mexico City bo postalo konec tega stoletja največja metropola sveta. Imelo bo 32 milijonov prebivalcev. Po podatkih mednarodne organizacije dela bo imel Sao Paulo 26 milijonov prebivalcev, medtem ko bodo mnoga mesta tretjega sveta kot so Bogota, Manila, Karali in Djakarta potr ojil a Število prebivalstva. Mednarodna organizacija navaja, da grozi vsem tem mestom »urbana zadušitev«, če ne bodo posvetila več pozornosti hitrejši graditvi infrastrukture.
WAGNERJA BODO IZROČILI ZRN
Vojnega zločinca Gustava VVagnerja bodo najverjetneje izročili Zahodni Nemčiji šele prihodnje leto, če bonska vlada v 4.5 dneh ne predloži dodatnih dokumentov, ki jih je zahtevalo brazilsko vrhovno sodišče. Po odloku javnega tožilca, ki ga bo vrhovno sodiSče verjetno sprejelo, »ni nobene pravne ovire za izničit ev VVagnerja Zahodni Nemčiji«. Javni tožilec meni, da Poljska in Avstrija, ki prav tako zahtevata izročitev, »nimata te pravice, ker so procesi v teh državah zastarali«. Tudi Izrael ne more uveljaviti svojih zahtev, ker Se ni obstajal kot država v času, ko so bili VVagnerjevi zločini storjeni.
BOMBA V UREDNIŠTVU Trije ljudje so bili ranjeni, ko je eksplodirala bomba v redakciji neodvisnega   madridskega   lista   »El Pais«. Bomba je bila skrita med pošto. »El Pais« je zadnje čase zelo ostro in kritično pisal o kampanji baskovske separatistične organizacije ETA in zahteval, da njeni pripadniki odložijo orožje. NAFTA BO DRAŽJA Saudski prestolonaslednik princ Fahd je v pogovoru za madridski list »Ya« izrazil upanje, da bodo arabske države na sestanku v Abu Dabiju prihodnji mesec sprejele
skupni sklep o podražitvi nafte. »OPEC bo preučil to vprašanje in upam, da podražitev ne bo velika,« je dejal princ Fahd.
ZAHTEVAJO VARNOST Več kot 300.000 Nemk, poročenih s tujci, ki živijo in delajo v ZR Nemčiji, je na sestanku svojega združenja zahtevalo, da je treba njihovim možem zagotoviti varnejše bivanje v ZRN. Od za-hodnonemskih oblasti zahtevajo, da morajo tujcem, ki so poročeni z Nemkami, izdati dovoljenje za bivanje in delo ter zagotoviti vsestranako pravno varnost,
KITAJCI ZA VEDRO ŽIVLJENJE
Ko so v Sanghaju pripravili ples, na katerem je orkester igral zahodne plese, so mladi Kitajci samo sedeli. Nihče ni znal plesati svetovno znanih plesov, ki so bili v času kulturne revolucije prepovedani in označeni za »buržoazno izživljanje«. Zdaj so prav za te plese odprli plesne šole. Pa tudi drugače se je življenje Kitajcev zve-drilo: v hotelih je mogoče dobiti viski s sodo in gin, v restavracije za tujce hodijo večerjat Kitajci, v hotelu Sinčao so spet odprli salon za masažo .. .
NIKOTIN ZAVIRA CELJENJE Stomatologi opozarjajo, da nikotin zadržuje celjenje ran zaradi izdrtih zob. o tem so poročali na letni skupščini ameriškega stomatološkega združenja. Kakor je dejal dr. James Jackson, je treba to pripisati skupnemu učinku tobačnih smol in nikotina ter negativnemu oralnemu pritisku. Kadilcem, ki si dajo izdreti zobe, priporočajo, da vsaj teden dni kadijo manj kot ponavadi ali pa sploh ne.
VULKAN OGROŽA VASI
Japonske oblasti so ukazale, naj izselijo več kot 4000 prebivalcev, ki žive ob vznožju vulkana Uzu na Japonskem, kajti njihove hiše utegne zaliti lava, ki je po močnem deževju privrela iz vulkanskega žrela. Minuli teden so trije ljudje izgubili življenje, ko je vulkanski pepel prekril pobočja blizu mesta Abuta
Ob petdesetletnici namiznega tenisa v Jugoslaviji
Jutri že prvi finalni boji
KRANJ — Namiznoteniski delavci Kranja in Gorenjske se zavzeto pripravljajo na slavnost ob zlatem jubileju namiznega tenisa v Jugoslaviji. Osrednja slovenska proslava tega pomembnega jubileja bo 11. novembra v Kranju, 13. novembra pa bo kot vrhunec tega praznovanja meddržavni moški namiznoteniski dvoboj reprezentanc Jugoslavije in Kitajske. Tako se v Kranju v teh dneh obeta pravo namizno-teniako slavje. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik IS skupščine občine Kranj Drago Stefe, urejuje se zadnje priprave na to veliko prireditev.
Tudi častni odbor, ki mu predseduje Martin Košir, ne stoji ob strani, saj tudi on skrbno bdi nad vso organizacijo.
Prvi so v občini s praznovanjem začeli najmlajši. V vseh kranjskih osnovnih šolah so se deset dni zapored vrstili osnovnošolski turnirji, na katerem so učenci in učenke vseh šol pokazali, da jim namiznoteniška igra ni tuja. Na turnirjih osnovnih šol Simona Jenka, Franceta Prešerna, Lucijana Seljaka, Josipa Broza-Tita v Predosljah, Matija Valjavca v Preddvoru in Davorina Jenka v Cerkljah seje za najboljša mesta, ki peljejo na zaključni finalni turnir, pomerilo več kot dvesto igralcev in igralk. Kvaliteta igre je bila dokaj kakovostna.
Vsi najboljši bodo že jutri odigrali finalne boje. Avla osnovne šole Simona Jenka, Komenskega 2/2, bo jutri od osme ure naprej prizorišče teh prvih finalnih dvobojev. To bo vsekakor pravi uvod na svečano sejo, turnir veteranov in na dvoboj Jugoslavija : Kitajska. -dh
Občinsko sindikalno prvenstvo Kranj
Nogometaši Planike najboljši
KRANJ — Pred dnevi se je končalo tekmovanje v malem nogometu na letošnjih letnih sindikalnih občinskih igrah. V tem tekmovanju je nastopilo kar štiriintrideset moštev kranjskih delovnih organizacij. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj je bilo tekmovanje organizirano v kratkem času. Za dolgotrajne priprave ni bilo namreč časa.
Tudi kvaliteta iger je bila na dostojni višini, saj se pozna, da je ta zvrst športa med delovnimi ljudmi zelo zakoreninjena. Nejveč so med vsemi nastopajočimi moštvi pokazali igralci Industrijskega kombinata Planike, ki so v borbi za občinski naslov, čeprav šele v streljanju kazaneskih strelov, premagali moštvo Ibija. Tako so nogometaši Planike zasluženo prvi. S tem pa so prekinili zmagoslavje Iskre. Iskra je bila doglo med najboljšimi v Kranju. Za tolažbo Iskri ostane le, da so v borbi za tretje mesto visoko premagali igralce Ikosa.
Izidi - finale — za prvo mesto — Planika : IBI 4:3 (0:0, 0.0), za tretje meseto -Iskra I : Ikos 10:2 (2:2).
V polfinalnih srečanjih ni prišlo do presenečenj, saj je IBI tesno odpravil Ikos, Planika pa lažje Iskro I.
Izida - IBI : IKOS 4:3 (1:1, 0:0), Planika : Iskra 14:1 (2:1).
Končni vrstni red — 1. Planika, 2. IBI, 3. Iskra I, 4. Ikos, 5. Sava III, 6. Iskra II, 7. Tekstilindus, 8. Elektro, 9. Železniška postaja, 10. SO Kranj.
Dopisniki poročajo
SKOPJA LOKA - V škofjeloški občini se končuje tekmovanje v občinski nogometni ligi za člane in pionirje. Nekatere ekipe kažejo premalo resnosti, kar ovira tekmovanje. Po 4. kolu vodi Gorenja vas s šestimi točkami. Sledijo ji Alples, Alpina, Tehnik, Kondor B, Polet A, Polet B in Kondor A. Pri pionirjih pa vodi LTH s šestimi točkami. Sledijo Alples, Kondor, Polet, Alpina. Gorenja vas in Reteče.
SKOFJA LOKA - TVD Partizan Gorenja vas je bil organizator prvega trim tekmovanja v novi sezoni v namiznem ten is tU: za občane Škofje Loke. Vabilu se je odzvalo nad 30 tekmovalcev iz vse občine. Zmagal je Starman (Kondor). Sledijo Fojkar (Skofja Loka), Prevodnik (Gaberk), Rant (Škofja Loka) itd. Podobna tekmovanja se bodo še nadaljevala in se bodo širila tudi na druge panoge. j s;
Trim orientacija v Škofji Loki
SKOFJA LOKA - Zveza tabornikov škofjeloške občine bo priredila v nedeljo. 5. novembra, ob devetih dopoldne prvo trimsko orientacijsko tekmovanje za delovne ljudi in občane Škofje Loke. Skoraj šest kilometrov doglo progo bodo morale tri do petčanske ekipe prehoditi s pomočjo opisa poti in na karti vrisanih kontrolnih točk. Ce pa kdo temu ne bo kos, mu bodo kontrolorji ob progi vseeno pokazali pravo pot. Start tekmovanja bo sredi mesta na telovadišču za staro osnovno šolo. Proga bo speljana do Crngroba in nazaj, vodila pa bo po priljubljenih sprehajalskih poteh.
Jeseniške športne vesti
STAFETNI TEK |N KROS - Občinska konferenca Zveze socialistične mladine nadaljuje s športnimi prireditvami v počastitev kongresa slovenske mladine. Izvedli so štafetni tek po jeseniških ulicah in kros, sedaj pa se pripravljajo na košarkarska tekmovanja in na tekmovanja v odbojki, malem nogometu, kegljanju na asfaltu, šahu in namiznem tenisu.
ŽELEZARJI USPEŠNI V ŠAHU - Šahisti Železarne so sodelovali na 9. slovenskem delavskem prvenstvu v šahu, ki je bilo v Rogaški Slatini. Največji uspeh je dosegel Zorko, ki je bil v prvi jakostni skupini tretji, dobro pa so se uvrstili tudi Krnic ar, Majtan in Jan.
Šahovsko društvo Jesenice je priredilo hitropotezni turnir za oktober, na katerem je presenetljivo zmagal mladinec Kosmač pred Krničarjem in Poljanškom.
KEGLJAČI NA LEDU ZACELI - Na drsališču pod Mežaklo je bil preteklo nedeljo prvi del medobčinskega turnirja v kegljanju na ledu za kvalifikacije za slovensko prvenstvo. Sodelovalo je 16 moštev. Zmagala je ekipa Murka Jesenice pred Vatrostalno Jesenice in moštvom Piber z Bleda. To nedeljo pa je bil drugi del turnirja.
J. Kahir
ZACELI BODO TUDI KOŠARKARJI
KRANJ — Za nogometaši in rokometaši bodo na občinskih letnih sindikalnih igrah v ponedeljek v telovadnici osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah startali tudi košarkarji. Za občinski naslov v košarki se bo potegovalo šestnajst moštev.
V prvem kolu tekmovanja se bodo v tej telovadnici ob 17. uri pomerili košarkarji Planike in Ljubljanske banke. Ostali pari so Gorenjski tisk : Sava, Iskra : Ljubljanska banka, Planika : Gorenjski tisk. Iskra : Sava, Postaja milice : Iskra — merilne naprave, Gradbinec : ETP, Tekstilindus : Iskra — merilne naprave. -dh
Borec še neporažen
KRANJ —' \ nadaljevanju občinskega prvenstva V balinanju za člane je vodstvo na lestvici prevzela ekipa bali-narjev kranjskega Borca, ki še nt izgubila srečanja. Presenetili so člani Vodovodnega stolpa, ki so na svojem igrišču s tesnim rezultatom odpravili s favoriziranimi člani BK Huj, ekipe Kokre pa ni bilo na igrišče.
Rezultati: Huje : Borec 9:13, Center : Kokra 13:0 b. b., Borec : Center 13:6, Vodovodni stolp : Huje 13:12.
Lestvica:
1. Borec
2. Huje
3. Vodovodni s.
4. Center
5. Kokra
39:19 6
47:40 4
30:34 4
26:26 2
16:39 0
Oadež M.
Odbojka
Gorenjci igrajo doma
V jutrišnjem četrtem kolu bo večina gorenjskih odbojkarskih ligašev pričakala svoje tekmece na domačih igriščih. Le Plamen iz Krope gre na gostovanje. V vseh dvobojih bo tekel obračun, objektivno gledano, kvalitetno neenakih nasprotnikov. Gorenjski predstavniki se lahko skoraj z gotovostjo nadejajo treh parov novih prvenstvenih točk. Bled (moška in ženska ekipa) ter Železar morajo (bi morali) na svojih igriščih dokazati vlogo favoritov. Bled, ki se trenutno v drugoligaški konkurenci drži na četrtem mestu, se bo pomeril z letošnjim povratnikom v ligo — Bovcem (sobota ob 18. uri).
Ženska vrsta Bleda, ki drži peto mesto na lestvici slovenske lige, se bo pomerila s trenutno zadnjeuvrščenimi novinkami v ligi — moštvom Kamnika (sobota oh 16. uri).
Slovenski ligaš Zelezar, ki je s tremi zmagami, enako kot Kamnik, na čelu lestvice, ne bi smel imeti resnejšega nasprotnika v ekipi Žužemberka (sobota ob 17.30).
Manj svetlih novic pa pričakujemo z ostalih dveh srečanj, pa čeprav je presenečenje vedno možno.
Drugi gorenjski predstavnik v slovenski moški ligi je Plamen, ki zaenkrat še ni zmagal. Tudi v Izoli, pri istoimenskem moštvu, nima realnih izgledov za prvi letošnji uspeh.
Enako se bo godilo Jeseničankam, ki bodo pred domačo publiko, v drugoliga-škem srečanju z vodilnim mariborskim Branikom, odločale, kdo bo pobral izkupiček   v četrtem  letošnjem prvenstvenem
•">'"• H Kaoh
Rokomet
V Škofjo Loko prihaja Kvarner
KRANJ — Jutri in v nedeljo bodo v II. zvezni rokometni ligi — sever odigrali predzadnje deseto kolo. Doma bodo igrali le rokometaši Jelovice. Tekma Jelovica : Kvarner bo v nedeljo ob 10. uri na igrišču Puštal v škofi" Loki. Ker so rokometaši Kvarnerja z Reke v prejšnjem kolu nepričakovano izgubili točko doma. bodo to skušali nadoknaditi v nedeljo v Škofji Loki. Ker rokometaši Jelovice igrajo ponavadi proti kvalitetnim nasprotnikom dobro, lahko računamo na uspeh proti Kvarnerju. Kljub porazu v devetem kolu pa so rokometaši Jelovice še vedno kandidat za eno od prvih mest v jesenskem delu prvenstva.
Rokometašice Alplesa bodo v desetem kolu spet gostovale. Igrale bodo v Sisku proti Ini. Ce bodo zaigrale približno tako kot v zadnjem kolu proti ptujski Dravi, se nadejamo točke.
V slovenskih rokometnih ligah je tekmovanje končano. Rokometaši Tržiča pri moških in rokometašice Preddvora pri ženskah so prijetno presenetili. Oboji so za zdaj na odličnem drugem mestu!
- • J. Kuhar
Ze drevi tekme zadnjega kola
V osmem kolu občinske rokometne lige — skupina A so bili doseženi pričakovani rezultati. Visoko zmago so dosegli rokometaši Zabnice v tekmi s Savo, rokometa-šev Dupelj pa ni bilo na srečanje na Golniku. V zadnjem kolu bo najzanimivejše srečanje jutri zvečer v Križah med Križani in igralci vodilnega Storžiča.
Izidi: Žabnica : Sava 41:24, Preddvor : Gumar 33:21, Sava (veterani) : Krvavec 34:28, Besni ca : Križe 22:18, Storžič : Duplje 10:0 brez borbe.
Po predzadnjem kolu vodijo rokometaši Storžiča s 14 točkami pred Preddvorom, ki jih ima 13. Žabnica ima 12 točk, Sava (veterani) pa devet točk.
Danes bosta že dve srečanji zadnjega kola. Ob 17.45 bo tekma Sava : Preddvor, ob 19. uri pa Gumar : Sava (veterani). Jutri ob 19. uri bodo igrali Križe s Storžičem in Krvavec z Besnico, v nedeljo ob pol devetih pa bo tekma Duplje : Žabnica.
J. Kuhar
Nogomet
Nadaljevanje z zmagami
Nogometaši pete selekcije Kranja so v zadnjih treh kolih osvojili pet točk. Pred njimi pa je nova težka naloga - srečanje z ekipo Vozil iz Nove Gorice, ki je visoko uvrščena. Po napornem in zelo zanimivem srečanju z ekipo Primorja je razpoloženje v domačem moštvu dobro. Igralci so znova dobili zaupanje v svoje moči. To pa je za tako naporno tekmovanje zelo pomembno. Čas je, da tudi gledalci Se v večjem številu dajo podporo mladim nogometašem, ki ne štedijo z močmi v nobeni tekmi. Tekma z ekipo Vozil namreč lahko v primeru zmage pomeni tudi skok na lestvici. Tekma bo v nedeljo ob 14. uri na Stadionu St. Mlakarja v Kranju.
V predtekmi se bodo mladinci (IV. selekcija) Kranja pomerili ob 12.15 (na istem stadionu) z dobro mladinsko selekcijo Obale iz Kopra. Iz te tekme pričakujejo mladinci obe točki, ker so objektivno (ne samo na lestvici) boljši od nedeljskih nasprotnikov.
TABOR PREMAGAN
Mladinci so v preteklem kolu znova slavili v gosteh. V Sežani so premagali Tabor z 2:1. Kolektivna igra se je tako obrestovala in Kranjčani so odnesli obe točki. To znova daje upanje na uvrstitev v super ligo četrtih selekcij.
Pri tretjih selekcijah bo derbi v soboto ob 10. uri v Stražišču, kjer bo Sava igrala s Kamnikom. Njihovi vrstniki iz Britofa pa bodo igrali s slabo ekipo Mengša.
Osrednji dogodek v tekmovanju drugih selekcij bo srečanje med Primskovim in Britofom, ki neposredno odloča o prvem mestu. M. Subic
Kolesarstvo
Hokej
Temeljna
telesnokulturna
skupnost
RTC Soriška planina Stari vrh v izgradnji Škofja Loka
objavlja prosto delo oziroma naloge v blagajni žičnice Stari vrh
(za določen čas) v zimskih mesecih
BLAGAJNIKA
Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba
Možnost zaposlitve za študente ali upokojence. Rok prijave 25. 11. 1978
Prvenstvo postaja zanimivo
Borba za naslov letošnjega prvaka države postaja vedno bolj zanimiva. Za to je poskrbel novinec v ligi — borbena ekipa Celja. Mlada in brezkompromisna ekipa, okrepljena z nekaterimi odličnimi posamezniki, je zrušila dolga leta prisotno mišljenje o nepremagljivosti Jesenic. S tem pa pripomogla, da prvenstvena borba pridobi na zanimivosti. Vse kaže, da bo na izreden odpor Celjanov treba računati prav na vsaki tekmi, saj so zatajili do sedaj edino na Jesenicah s Kranjsko goro. Jeseničani so na tekmi v Celju popolnoma razočarali, saj niso uspeli doseči niti enega zadetka. Prepričljivo izgubljena tekma pa naj jim bo resen opomin, da se bodo v prihodnje morali boriti tudi s srcem za točke. Olim-pija in Medveščak pa sta dosegla v tem kolu na tujem rutinski zmagi, ob tem pa je ekipa Kranjske gore na Jesenicah pokazala premalo borbenosti in znanja, da bi presenetila Olimpijo.
Že v naslednjem kolu (v soboto) je ponovno na sporedu nekaj izredno zanimivih srečanj. Medveščak, ki igra iz kola
v kolo bolje, bo skušal v Zagrebu prene netiti Olimpijo. To mu je v preteklih sezonah uspelo že nekajkrat. Celjani se bodo v Celju skušali oddolžiti Kranjski gori za poraz, na Jeaenicah pa se bodo domači za svoj poraz s Celjem maščevali nad ekipo Crvene zvezde.
Začelo se je tudi tekmovanje v medrepubliški (II.) ligi, kjer sta gorenjski ekipi dosegli lep uspeh. Izredno razpoloženi igralci Triglava so v Ljubljani prepričljivo odpravili Prevoje, Blejčani pa na Jesenicah zagrebško Mladost. Obema ekipama se pozna, da delata pod težkimi pogoji in je prisotno pomanjkanje mlajših kadrov. To je bilo zlasti opaziti pri ekipi Bleda, ki je le z največjo muko spravila skupaj 14 igralcev, kolikor je potrebno za začetek tekme. Vsekakor pa ostajata obe gorenjski ekipi še v naprej kandidata za vrh lige.
V drugem kolu ekipo Triglava čaka v Ljubljani izredno težko in pomembno srečanje z ekipo Tivolija, Blejčani pa ne bi smeli imeti preveč težav na Jesenicah z ekipo Prevoj. -bel
Premalo strokovnega dela
Kranj — Slovesno otvoritev nove kolesarske steze je v nedeljo izkoristilo tudi predsedstvo skupščine Kolesarske zveze Slovenije, ki se je sestalo na letnem zasedanju in obravnavalo preteklo delo, hkrati pa si začrtalo tudi program za prihodnje leto.
Na področju tekmovalnega športa je bil v zadnjem obdobju narejen očiten korak naprej, saj izredno razvejana tekmovalni in rekreativni sistem ob množici trim akcij omogoča vsakomur, da se organizirano ukvarja s kolesarstvom in da svoje moči preverja na številnih tekmovanjih in prireditvah. Zal pa je v Sloveniji še vedno premalo prisotno strokovno delo, zato tudi uspehov ni takih, kot bi jih lahko pričakovali, vsaj v mednarodni konkurenci ne. Razveseljivo je, da se je tudi na tem področju že nekaj premaknilo; tečaj za inštruktorje kolesarstva je uspešno zaključilo dvajset tečajnikov. V izobraževanje pa bi se morala čimprej vključiti še Visoka šola za telesno kulturo, ki doslej kolesarskih strokovnjakov ni dajala.
Člani predsedstva so spregovorili tudi o udeležbi domačih tekmovalcev na domačih prireditvah. Pogosto se dogaja, da klubi odhajajo na dirke v tujino, ki niti niso tako pomembne, in to brez dovoljenja Kolesarske zveze, domača tekmovanja pa izpu-ščajo. Dogaja se tudi, da se kolesarji raje prijavljajo za dirke, kjer so nagrade višje, na zahtevnejših in kva-
litetnejših tekmovanjih pa jih ni. Žal o tem člani predsedstva niso sklenili ničesar določnega, čeprav to ni tako nepomembna stvar. Na splošno je znano, da disciplina tekmovalcev upada, tega pa so precej krivi njihovi klubski »funkcionarji«, ki se vse preveč radi sporečejo z organizatorji ali sodniki na tekmovanjih.
Precej besed je bilo izrečenih glede pritožbe Boštjana Kušarja, člana kolesarskega kluba Astra, ki ga je disciplinska komisija kaznovala s prepovedjo tekmovanja za 15 mesecev. Predsedstvo je kazen spremenilo v pogojno. Vprašanje je, če je to umestno, saj se s takimi postopki disciplina tekmovalcev prav gotovo ne bo izboljšala.
V prihodnjem letu naše organizatorje in kolesarje čakajo doma tri pomembne preskušnje: sredozemske in balkanske igre ter jubilejna 35. dirka Po Jugoslaviji. Kranjčani se zavzemajo, da bi bil cilj te zadnje prireditve v Kranju, kar pa še ni dokončno sprejeto. Najverjetneje bo tu le prehodna kriterijska etapa, medtem ko je predsednik Kolesarske zveze Jugoslavije predlagal, naj bi Kranj prevzel organizacijo balkanskih iger. Zamisel ni slaba, vprašan it pa je, kako s 760.000 dinari.. potrebnih za organizacijo iger. Vsekakor pa bi v Kranju, »kolesarskem mestu«, ena večja kolesarska prireditev lahko bila.
H. Jelovčan
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, C. JLA 2 TOZD Mlekarna Kranj
objavlja
na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja
za nedoločen čas
prosta dela oziroma naloge:
1. VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA STROJEV IN NAPRAV
2. SKLADIŠČENJE IN PRODAJA MLEČNIH IZDELKOV
Poleg splošnih se zahtevajo tudi naslednji posebni pogoji: pod 1.: strojni tehnik ali strojni ključavničar z 2- oziroma 4-letnimi delovnimi izkušnjami.
pod 2.: KV prodajalec s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami
Za obe deli se zahteva poskusno delo 1 do 'i mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, C. JLA 2, v 15 dneh od objave.
Domplan Kranj
Cesta JLA 14
Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja delo in naloge
strojnika
za kotlarno Vodovodni stolp
Za uspešno opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje
pogoje:
da imajo poklicno šolo kovinske ali elektro stroke,
izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov,
eno leto delovnih izkušenj pri nizkotlačnih kotlih.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih po gojih dobe kandidati v splošnem oddelku DO Domplan.
Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri.
zavarovalna skupnost triglav
GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj
POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZI L
1. osebni avto VW 1303^1
leto izdelave 1974 s prevoženimi 32.000 km, začetna cena 30.000 din
2. osebni avto SUNBEAM 1600
leto izdelave 1974 s prevoženimi 7,2.000 km, začetna cena 37.000 din.
Ogled vozil je možen na dan prodaJeH8TmrLAV0Ob do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV Območna skupnost Kranj. . _axprI1p Ppne Pismene ponudbe z 10% polo/om «d začetne cene
sprejemamo do srede, 8. 11. 1978, do 12. ure.
Zavarovalna skupnost Triglav GOS Kranj
Sveže češplje s pšeničnim zdrobom
PORABA: 1/4 kg svežih češpelj, 1/81 pšeničnega zdroba, 13/41 vode, sladkor, sol, maslo ali mast za zabelo.
IZDELAVA: Cešplje kuhajte v malo osoljeni vodi pol ure, nato dodajte pšenični zdrob in ga na zmerni vročini kuhajte še 15 do 20 minut. Pridajte kepico sladkorja, premešajte in stresite v skledo. Jed zabelite z razbeljeno mastjo ali maslom.
Neupadljive gube v pasu in hlačnice širine 54 cm odlikujejo sodobne moške hlače, krojene iz drobno črtastega blaga, tkanega iz mešanice vlaken sintetičnega Porekla in čiste runske volne.
Jaz
Tomaž mije ime,
rJave imam lase,
oči zeleno rjave
in majhne sem postave.
Ko sem v šolo šel,
*em se rad učil.
'Je mamica bila vesela,
*oj pridnega je fanta imela.
Kosem v peti razred šel. *em veliko smolo imel; nobene petice nisem dobil, doma pa ugled sem izgubil.
Sesti razred zdaj obiskujem, »epo sestri zgledujem, kije priden učenjak in ne kot jaz — divjak.
Tomaž Stirn, 6. a r. osn. šole Matija Valjavec v Preddvoru
blatna, žejen sem
Zaprtje ni prirojeno
Že dojenček v starosti enega leta se lahko privadi na zadrževanje blata, dokler ga ne posadimo na posodo. Otroka torej že v najzgodnejši mladosti nekako prisilimo k zaprtju. Čim otrok nekoliko odraste, bi mu starši morali dopovedati, da je odvajanje eno najnaravnejših dogajanj, saj zaradi napačne miselnosti že tako vse preveč ljudi trpi zaradi napak storjenih v otroštvu.
Govorili smo že o pomembnosti rednega odvajanja. Ne le, da si v ta namen moramo odrediti nekaj našega dragocenega časa, moramo se tudi naučiti, da potrebo opravimo v miru, čim bolj sproščeni in če je le
DRUŽINSKI POMENKI
r
Gubice okrog oči
preprečite, če nanašate na občutij vo kožo okoli predela oči čistilno kremo z navlaženim kosnom vate, ki bo tako lepše drsel kot suha vata. V centralno ogrevanih prostorih se večkrat dnevno namažite s specialni vlažilno kremo okoli oči. Kremo lahko nanašate tudi preko make-upa. Za pre-kriv; nje gubic okoli oči uporabi ajte neupadljive izdelke dekt rativne kozmetike, najbolje \ barvi biserne matice. Nikoli ie nanašajte pudra, ker ta gubi :e okoli oči napravi opaz-nejš .
mogoče, vedno ob enaki uri. Prezaposlenost, jeza, skrb, strah, skratka vsakršna psihična napetost kvarno vpliva na delovanje prebavnega trakta.
Pri zaprtju pomaga dihalna vaja, pri kateri na hitro globoko vdihnemo in počasi izdihujemo. Po odva-jalih sežemo samo izjemoma, ker nekontrolirano jemanje organizmu škoduje in poleni črevesje.
Za zaključek navajamo kot zanimivost poglavje o odvajalih v stari izdaji »Domačega zdravnika«:
»Dristilo je zlo hasnjivo in se pogosto rabi, zakaj ono bolezin polaj-sa, če ne popolnoma ozdravi. Posebno koristno je v otroških boleznih in v tistih, pri kterih kerč in zdražene čutnice žugajo. Torej se rabi pri za-pertju in njegovih nasledkih, pri koliki, hudem bljuvanju, pri bolečinah v herbtancu, pri treslikah. Opomniti je vendar treba, da se pri sleherni pomudi osebnice ne sme koj rabiti; sicer se natura popači in sama od sebe nič ne stori.«
Padci na gladkih tleh
Da bi se izognili padcem v stanovanju, morate predpražnike in preproge na gladkih tleh podložili s tanko plastjo penaste gume ali podobnim materialom, ki ne drsi na parketu ali oblogah iz umetnih snovi. Zaviralni učinek podloge bo učinkovit šele tedaj, če bo podložena prav vsa površina in ne le del predpražnika ali preproge.
Pričeska bo obstojnejša in čas sušenja krajši, če boste utrje-valec nanesli na le nekoliko osušene lase.
Čiščenje marmorja
Masten madež spravimo iz marmorja s kisom, ki ga pustimo nekaj časa učinkovati in razkro-jeno, maščobo nato izperemo z mlačno vodo.
Izometrične vaje za šolarje
Zaradi prisilnega mirovanja v šolskih klopeh je gibalna sposobnost učencev občutno okrnjena. Potrebi po gibanju je treba zadostiti z razgibalnimi vajami in vajami za pokončno držo ne samo pri pouku telesne vzgoje, temveč tudi med odmori. Dokazano je, da šolska telovadba zadosti le petini gibalnih potreb šolarjev.
Med poukom so najbolj obremenjene vratne in hrbtne mišice, zato bi bile naslednje vaje v odmoru zelo primerne_:
— Skleniti roki na tilniku in potiskati glavo navzad.
— S hrbtenico izvajati pritisk na roki, sklenjeni na hrbtu ob popolnoma vzravnani drži telesa
Vaje je treba izvajati po pet sekund z vmesnim kratkim predahom.
MARTA ODGOVARJA
Majda — Kranj
Prosim, svetujte mi daljšo športno jakno, ki bi jo nosila k hlačam in krilu. Kupila sem si tweed in ga košček tudi prilagam v pismu. Prosim za nasvet in skico. Stara sem 29 let, visoka 171 cm, tehtam pa 64 kg.
Odgovor
Za vas sem izbrala model jakne, ki si jo lahko ogledate na skici. Je ravnega in daljšega kroja z zapenjanjem enoredno do vrha, ovratnik je manjši, rokava pa so nekakšen pol kimono. Dva žepa sta našita v prsni višini in se zapenjata z grobo zadrgo. Jakna ima še dva žepa v šivih. Rokava se v zapestju zapenjata z zadrgo, pas pa je za zavezat.
Zakaj pišem
Zakaj pišem? Čudno vprašanje, ki mi ga do zdaj še nihče ni zastavil. Ta trenutek pišem zato, da bo pod mojimi znaki nastal šaljiv spis, če mi bo uspel seveda.
Razložila bom, kaj pišem pred kontrolno in med kontrolno nalogo.
Zjutraj še vsa zaspana pridem v šolo, ko mi zelo vesten učenec iz osamljenega kota zavpije: »Danes pa pišemo. Si se kaj učil?« »Nič,« odgovorim in hip zatem že pišem. No, saj veste, kaj. Na majčkene listke s skoraj mikroskopsko pisavo natrpam vse, kar se le da. Potem stopi v razred tovarišica in reče: »Vse plonk listke spravite, saj vam nimajo čemu rabiti!« Vendar pa iz lastnih izkušenj vem, da se učitelji motijo najmanj za 99 odstotkov. Ko je kontrolna naloga že pri koncu, se vestni učenec pred mano oglasi: »Povej mi četrto nalogo.« »Na, listek,« pravim in pišem naprej.
Tako pišemo med kontrolno, po večini pa pišemo, ker moramo in ker so nas v prvem razredu naučili pisati.
Ivica Zalokar, 8. a r. osn. šole
bratov Zvan, Gorje
S ŠOLSKIH KLOPI
Na smučiščih v Kranjski gori
V torek zjutraj smo imeli samo dve uri pouka, nato pa smo se napotili k žičnicam, kjer smo čistili smučišča. Delovna akcija je potekala takole: dekleta petega in šestega razreda smo pobirale kamenje in korenine na Brsnini. Druge učenke in učenci so se s sedežnico odpeljali na Es, kjer so fantje s sekirami klestili veje, dekleta pa pobirale in odnašale odpadke.
Delo ni bilo težko niti utrudljivo. Ob pobiranju kamenja smo se prijetno zabavale in včasih spregovorile kakšno besedo. Ko smo skoraj vse kamenje pobrale na kupe, smo naredile verigo in delo nam je šlo hitro od rok.
Včasih je popihal veter in nam zmršil lase. Kljub vetru nam je bilo lepo. Nad nami je krožil jastreb, se začasno izgubil in se spet prikazal.
Učitelj se je šalil: »Ce ženske klepetajo, je potem kmalu dež.« In res. Ko smo se ozrle v nebo, so se po njem odili črni oblaki. Ustrašile smo se in še bolj pohitele. Drug za drugim so se kamni kotalili v kotanjo ob robu gozda. Kmalu je bila polna in polniti se je začela že druga in še
tretja . . . Na smučišču je kamenja zmanjkalo, le tu pa tam je iz zemlje štrlela korenina, ki je nismo mogli izpuliti.
Mislim, da so take akcije potrebne, saj se s tem otroci privajamo na delo, obenem pa naredimo veliko korist našemu lepemu okolju. Pametno bi bilo, da bi v naši vasi organizirali čim več delovnih akcij, saj nas obišče veliko turistov, ki so vajeni čistoče. Očiščene naj bi bile vse majhne stezice, ceste, grape, gozd.
Upam, da smo z našo akcijo marsikateremu smučarju prihranili padec in da se bodo gostje pozimi v Kranjski gori dobro počutili.
Andreja Petraš, 6. b r. osn. šole v Kranjski gori
Športni dan
Kviz vprašanja
1. Kako pravimo ameriškim kmetom?
2. Katero je glavno mesto kneževine Lichtenstein?
3. Kaj pomeni beseda »derviš«?
4. V  katerem  mestu je  EifTlov  stolp,  poševni  stolp in
katedrala sv. Petra?
5. Kakšne barve je zastava preroka Muhameda?
6. Kdo je ciljal z lokom in puščico jabolko na glavi svojega
sina?
7. Koliko metrov je približno dolg celovečerni film?
8. Od kod izvira izraz »Poslednji Mohikanee«?
9. Kaj je tomahavk?
10. V katero morje se ne da priti po vodi?
'Bjadoof) • j
\>fjoui on«fidsB>j p Hunmoj HAOfSBU z\ "g
Imeli smo Športni dan. Bili smo v Strahinju, kjer smo obiskali spomenik padlim žrtvam ter prižgali svečke.
Fantje so igrali nogomet, me pa med dvema ognjema. Ko je bila igra končana, sem se sprehajala po gozdu. Poslušale sem ptičke in spotoma nabirala kostanj. Nabra!-i sem ga polno vrečko in se vrnila, kajti bala sem se, da bi se zgubila. Ravno pravi trenutek sem prišla nazaj na travnik, saj nas je tovarišica že preštevala. Napotili smo se v Kranj, ampak ne z avtobusom; pešačili smo. Ravno ko smo ko-račili mimo vojašnice, sem se spomnila svoje srnice. Prosila sem tovarišico, če jo grem lahko obiskat. Dovolila mi je. Bambika mi je vsa srečna lizala roke. Pri njej sem ostala dve uri. Ko sem se poslavljala, je tekala ob ograji in iskala odprtino, da bi lahko zlezla skoznjo in me dohitela.
Jelena Dumanič, 6. a r. osn. šole Stane Žagar v Kranju
Prijatelj pianino
Ker sem že v zgodnjih otroških letih čutila veselje do glasbe, so mi starši obljubili, da mi kupijo pianino.
Vsa navdušena sem komaj čakala trenutke, da ga pripeljejo. Nekega dne sva se s prijateljico pred našimi vrati presenečeni ustavili. Tam je stal velik zaboj. Od sreče sem kar poskakovala in novico brž sporočila babici. Seveda sem zaboj hotela kar sama odpreti. Klešče, kladivo, žago, vse to sem prinesla iz garaže, vendar mi ni uspelo. Vedela sem, da takoj po drugi uri prideta starša in štela sem minute, včasih tudi sekunde. Res sta kmalu prišla. Na pomoč smo morali poklicati še soseda, da smo pianino spravili v sobo.
Začeli so se čudoviti trenutki. Vpisala sem se v glasbeno šolo v Radovljico. Radno jo obiskujem. Ob pianinu presedim precej časa in uživam v prelepem svetu glasbe.
Metka Blaževič, 6. c r. osn. šole prof. dr. Josip Plemelj, Bled
Najraje imam telička
Doma imamo več domačih živali. Od vseh imam najraje mlade teličke in mucko.
Kadar pridem iz šole, me pred hišo že čaka črna mačka. Ko izvem, da je mačka dobila mlade, komaj čakam, da jih vidim. Preiščem vse luknje, ko pa jih najdem, sem vesela in bi jih najraje vedno nosila s seboj. Mačka vsak dan lovi miši na polju, ima pa tako navado, da vedno prinese plen domov. Prd vrati čaka toliko časa, da kdo pride iz hiše in vidi, kaj je ulovila.
Ker sem omenila, da imam rada tudi teličke, naj napišem še nekaj vrstic o njih. V hlevu imamo nekaj majhnih in nekaj večjih teličkov. Najraje imam najmlajšega. Star je šele en teden. Podoben je kravi, ki ga je povrgla, le da ima krava nekoliko več belih lis. Kadar ga moram spustiti pod kravo, da popije mleko, mi nagaja, še več težav pa imam, ko ga moram privezati.
Tak je naš teliček, ki mu je ime Štumfek, ker ima zadnjo nogo belo, drugače pa je rdeč.
Rada imam vse živali, najraje pa majhne, ker so najbolj prisrčne.
Vera Praprotnik, 6. r. OS heroja Bračiča v Tržiču
TELEVIZIJA
sobota
4. NOV.
8.00 Poročila
8.06 Profesor Baltazar -
risanka 8.15 Čarobna žoga, otroška oddaja 8.30 Z besedo in sliko:
Desetnica 8.45 Trinajstletniki 9.15 Daljnogled 9.45 Pogovor o ...
(Obrati na prepihu) 10.40 M. Dombrowska: Noči in dnevi — TV nadaljevanka 11.35 Trimska televizija 12.10 Poročila 15.45 Poročila 15.50 Nogomet Velež : Napredak, pren6s iz Mostarja, v odmoru Propagandna oddaja 17.40 Obzornik 17.50 Naj živijo duhovi —
mladinski film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 F. Cialente: Camilla — TV nadaljevanka 21.10 Moda za vas 21.20 Pat Garret in Billy Kid, film 23.00 TV dnevnik 23.15 625
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Test 17.45 TV novice 18.00 Ženski spol, moški spol, dokumentarna oddaja 18.45 Risanke
19.00 Glasbeni pejsaži Srbije 19.30 TV dnevnik
TA TEDEN NA TV
Sobota
Med glasbo in petjem se v češkem mladinskem filmu NAJ ŽIVIJO DUHOVI odvija ljubka komedija, ki vsebinsko prepleta pravljičnost z resničnostjo in odkriva preproste, a poštene želje otrok v sedanjem času.
Filmska verzija kav-bojske legende PA T GARRETT IN BILLY THE KID skozi avanture kaže izrazito parodijo na dogodke in junake ameriškega divjega za-koala. Junaka filma sta šerif Pat Garret in preganjani gangster Billy. Igralska zasedba je dobra (James Coburn, Kris Kristofferson, Bob Dy-lan in drugi), predvsem pa nosi film pečat svojega režiserja Sama Peck-inpaha. V vseh filmih uporablja Peckinpah prizore nasilja, da bi s filmskim jezikom pokazal na nevrotične lastnosti (judi.
Nedelja
CUDODELKA je film o gluhonemem in slepem dekletu ter o njeni učiteljici, ki si je prizadevala posredovati osnovne pojme sporazumevanja z nekimi čisto novimi neznanimi metodami. Film je po odrskem delu Williama Gib-sona režiral mladi Arthur Penn, Ann Ban-craft kot učiteliica in Patty Duke pa sta bili za izjemni kreaciji nagrajeni z oskarjem.
Milan Kovačevič, reporter beograjske televizije, je posnel v Makedoniji oddajo z naslovom ZIBELKA BOGO-MILOV. V njej prikazuje pokrajino, ki je prekrita z bogomilskimi grobovi, zgodovino teh krajev in tudi njihovo današnjo stvarnost.
Torek
V oddajo PO SLEDEH NAPREDKA o dosežkih naših znanstvenikov tehnologov so tokrat uvrstili prvega od treh filmov o gradnji avtomobilske ceste čez Ljubljansko barje. Barjanski sestav tal, po katerih bo tekel nov odsek avtomobilske ceste, je za grad-
20.00 Leonid Bernstein,
dokumentarna oddaja 20.50 24 ur 21.00 TVesej
TV Zagreb — I. program:
10.00 TV v šoli: Srbski muzej,
Risanka, TV izbor 11.05 T V v šoli: Oton
Postružnik, M. Krleža:
Pismo iz Koprivnice 12.05 TV v šoli:
Poglejmo še enkrat 15.35 Poročila 15.40 T V koledar 15.50 Nogomet Velež :
Napredak — prenos 17.45 Pet plus -
mladinska oddaja 18.45 Popotovanja,
dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Cas naše ljubezni — film 21.30 TV dnevnik 21.45 Skopje 78, festival
zabavne glasbe 22.55 Zabavni spored
za konec tedna
nedelja
5. NOV.
8.15 8.20
8.50 9.10
10.30 10.55
11.25 11.30 12.30
Poročila
Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 78 625
V. Kovačevič: Kapelski kresovi, nadaljevanje in konec Čebelica Maja — II. del Skrivnost pletenega koša — serijska oddaja Mozaik
Kmetijska oddaja Poročila
Čudovita leta filma — serijska oddaja Okrogli svet
njo izredno neugoden. Strokovnjaki so' morali zato analizirati fizikalne karakteristike zemlje in to ne le s sondiranjem ter laboratorijskimi raziskavami, ampak tudi z analizo poskusne gradnje. Izsledki raziskav so bili osnova za izbiro projektnih in tehnoloških rešitev.
Nocojšnje DIAGONALE bodo spregovorile o tem, kje danes smo na področju cestnega gospodarstva in kakšne dileme ter vprašanja, kaj in kako graditi, se zastavljajo ne samo gradbincem, ampak celotni družbi in njenemu gospodarstvu.
Sreda
Film VOJNA DEKLET ni zgodovinski, čeprav se njegova zgodba dogaja v času pred drugo svetovno vojno in med njo. Vsa pozornost je v filmu posvečena zgodbi neke nemške družine, ki se 1933. leta seli iz Nemčije v Prago in potem doživijo svoj propad med najnižjim slojem »zlatega mesta«. Tri hčerke te družine Kristina, Sofija in Katarina si vsaka po svoje krojijo življenje, pri tem pa malo upoštevajo družinska pravila. Na koncu vojne so sestre tudi edine, ki vojno preživijo.
Četrtek
18. oktobra letos je minilo 109 let od smrti Simona Jenka, pesnika Sorskega polja in poeta, ki je za Prešernom in Levstikom prvi izrazil v svojih pesmih čustva in misli o domovini, življenju in ljubezni. Poleg pesmi pa je Jenko ustvarjal tudi pripovedna dela; 1858. leta so bile objavljene v Slovenskem glasniku tri njegove povesti: Spomini, Tilka in Jeprški učitelj, za katere slovenska literarna zgodovina meni, da je v njih pokazal nadvse zanimiv pisateljski dar in da bi, zlasti pri Jeprškem učitelju, ob večji razgledanosti po književnosti utegnil postati utemeljitelj slovenskega realizma. V TV drami JEPRŠKI UČITELJ so nastopili člani Goriškega in Tržaškega gledališča.
Poročila Moda za vas Skopje 78 — festival zabavnih melodij Športna poročila Cudodelka — celovečerni film
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 J. Horvat:
Maček pod čelado — nadaljevanje in konec
21.05 Zibelka Bogomilov,
dokumentarna oddaja
21.35 TV dnevnik
21.50 Risanka
21.55 Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila
9.00 Oddaja za JLA 12.00 Poročila 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj, moj prijatelj — dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Celovečerni film
ponedeljek
6. NOV.
9.00 TV v šoli: Školjka
bisernica, O zraku.
Za prosti čas,
Morje in človek 10.00 TV v šoli: Materinščina
Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli:
Za najmlajše 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.00 TV v šoli — ponovitev 17.10 Poročila 17.15 Vrtec na obisku:
Gornji Senik v Porabju 17.35 Čudovita leta filma —
serijska oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Naš promet 18.20 Rastlinstvo in okolje,
Ponaredki dinozavrov 18.30 Šola smučanja 18.40 Mozaik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama
Kulturne diagonale
Mozaik kratkega filma:
Senca na nasprotni
strani
TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik
v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Deček Skok -
otroška oddaja 18.00 Beseda in slika 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur
21.10 Celovečerni film
torek
7. NOV.
8.45
10.00 15.45 16.30
17.20 17.25
17.55 18.05 18.40 19.10 19.20 19.30 19.55 20.00 20.35
21.55 22.10
TV v šoli: Tišina mlake. Ali ste vedeli. Flavta, TV vrtec, Dnevnik 10 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk TV v šoli -ponovitev
Šolska TV: Rotacija in revolucija. Električni bojler. Ekonomska pogojenost neuvrščenosti Poročila
Kock koncert: CIimax
Blues Band, Pure
Praire League
Obzornik
Pisani svet
Po sledeh napredka
Risanka
Cikcak
TV dnevnik
Propagandna oddaja
Diagonale
A. N.Tolstoj:
Trnova pot —
nadaljevanje in konec
TV dnevnik
Razvoj popularne glasbe
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik
v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Življenje knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 24 ur 21.05 Znanost 22.05 Zgodbe za lahko noč
sreda
8. NOV.
8.30 TV v šoli: O državi. Pogovor s Tonetom Pavčkom. Arheološki muzej v Zadru, Jezikoslovje 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Izobraževalni film
17.15 17.20
17.35
18.00 18.10
18.40 19.10 19.30 20.00
22.20 22.35
Poročila
Z besedo in sliko —
Zlata skledica: Gosli,
sončnica in kukavica
Poskočna domišljija —
serijska oddaja
Obzornik
Na sedmi stezi —
športna oddaja
Naša pesem 78
Risanka
TV dnevnik
Film tedna:
Vojna deklet
TV dnevnik
Miniature: Moja dolina v besedi in sliki Aladina Lanca
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik
v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Daljnogled —
otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 22.00 TV dnevnik 22.15 Jaz, Petek - feljton
četrtek
9. NOV.
8.55 TV v šoli: Matematika, I. G. Kovačič: Jama, Gorski Kotar
10.00 TV v šoli: Francoščina
10.30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija
14.55 TV v šoli — nonovitev
16.35 Šolska TV: Rotacija in revolucija, Električni bojler, Ekonomska pogojenost neuvrščenosti
17.25 Poročila
17.30 Trinajstletniki —
mladinska nadaljevanka
18.00 Obzornik
18.10 Stare jajjonske pravi jice 18.25 Ayuittuq,
dokumentarni film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 Retrospektiva
TV drame — S. Jenko:
Jeprški učitelj 21.45 Na zvezi 22.05 TV dnevnik 22.20 Na zvezi — odgovori
na vprašanja gledalcev
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik
v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natančno
tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.30 24 ur
petek
10. NOV.
9.00
10.00
15.00 17.10 17.35
17.35
18.00 18.10 18.40
19.10 19.30 20.00
21.05
21.55 22.10 23.00
TV v šoli: Ruščina, Pošta, Obiščimo letališče
TV v šoli: Angleščina, Risanka. Zgodovina TV v šoli — ponovitev Poročila
Zverinice iz Rezije:
Volk branil kokoši
pred lisico
Vojne godbe —
serijska oddaja
Obzornik
IVvski tabor 78
Izbira študija in
poklica: Sociologija
Risanka
TV dnevnik
7 + 7 — zabavno
glasbena oddaja
Razgledi: Nova obzorja
socializma
TV dnevnik
Baretta - serijski film
Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik
v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet -
otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.4f> Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.(K) Včeraj, danes, jutri 21.20 Človek in čas 21.50 Glasbena oddaja 22.35 Cribbins -
humoristična oddaja
IZBRALI SMO ZA VAS
To je pa plašč za fantiča od 2 do 4 let, model TEVŽ, ki smo ga poslikali v Zarjini specializirani otroški trgovini KEKEC na Jesenicah. Topel je, skoraj čisto volnen, izdelan pri Ju-tranjki, na voljo sta pa drap in siva barva. Cena: 895 do 915 din ►
JVa Kokrinem oddelku kozmetike v GLOBUSU prodajajo te dni DUET kozmetiko - dezodo-rante, nočne kreme, kreme za čiščenje, pene za tuširanje itd. — po industrijsko znižanih cenah.
Cena: samo 19,92 do — 34,05 din y
Površnik, kakršen *• odlegal kar za precej*** del zime: športen, tope-moden. V Kroju so gS sešili, dobe se pa na A> k rinem oddelku moški konfekcije v GLOBU& v velikostih od 44 do Si Barve: rjava, črna.
Cena: 2003,75din
Se niste kupili ozim iz Ete? Pri ŽIVILIH GLOBUSU jo imajo naprodaj. Saj veste, a je notri vse od kislih k* maric, pese, paprike ir ajvarja    do kantnišk gorčice.
Cena:
mala ozimnica 165 din velika ozimnica 319 din
Ta dekliški model plašča v kombinaciji enobarvnega in kara, izdelan pri Vesni v Zagrebu, smo poslikali v Elitinem SALONU v Kranju. V drap in zeleni barvi jih imajo in v velikostih od 36 do 42. Model je športen, malce oprijet, s toplo kapuco. Material je mešanica sintetike in volne. Barve: drap, zelena.
Cena: 2255,65 din
Če veliko uporabljate ARGO juhe, boste morda bolj zadovoljne z večjo količino v PMptorr V Centralovi DELIKATESI v Kranju se dobi kilogramska domača goveja juha za 148 krožnikov in zdrobova juha za 52 krožnikov.
CENA: zdrobova j uha 61,60 din domača juha^^ 83,95 din
RADIJSKI SPORED
IaJkeautivae oddaje lahka eoahitrto na prvem H>p— vuk dan, ra-wm aedetfe, ob 4M, 8.00, Ui, Mt, Ml, 7.00,0.00, •JO, 10J0 (Danca d o pol -•aa), 11.00, 12.00, 13.00, 14M, 11.00 (Dogodki in •dBKvi), 18.00, 10.00 (BadUaU dnevnik), 2M0, 24.00, v nočnem •poreda ob 1.00, 2.00, LM in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7J#, 8.00, 0.00, 10.00, UJO, UJO, 14.00, 10.00 (Baattaki dnevnik), 22.00 tSJO, 24.00, 1.00, 2.00, »Jt.4.00;
«* drofem radijskem arafraaai prisluhnit« •ovicam ob 8.30, 9.80, 10J0, 11J0, 12.30, 13.30, IU0, 11.30 in 18.30, na tistjusa programu pa ob IIJO, 20.30 in 23.60.
4. NOV.
Prvi program
4JO Dobro jutro!
Glasbena matineja W* Pionireki tednik 9M Mladina poje Republiška revija mladinskih in otroških zborov, Zagorje 1015 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
nale goste iz tujine 11.03 Bedrkh Smetana:
Trije plesi za klavir 11 Ss Svetovna reportaža '140 Mi pojemo ]2J0 Godala v ritmu -2^0 Kmetijski nasveti — mg. Mihaela Cerne: Celotno in tržno pridelovanje vrtnin po pokrajinah Slovenije *2.40 Veseli domači napev i '•3.00 Danes do 13.00 -posebna obvestila J4.0IS Gremo v kino '4.45 S pevcem... |5j0 Glasbeni intermezzo {5.45 S knjižnega trga yt> Vrtiljak V M Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin) **JJ06 Od arije do arije 3*Ju Obvestila
in zabavna glasba *.35 Lahko noč, otroci! '5.45 Minute z ansamblom .     Franci Puh ar «0.00 Zavrtite, .     uganite in ... ^1JW Za prijetno razvedrilo Oddajata naše izseljene« 2306 Popularnih dvajset O.0> Notni program -g/asoa
^»«gi program
tU Sobota na valu 202 '1,00 Iz partitur velikih ,      zabavnih orkestrov , aJJ Danes vam izbira '«O0 Odrasli tako, ,     kako pa mi? M-Jfi Klavir v ritmu .1J0 Iz naših sporedov g* Srečanja republik ^-30 Z vami in za vas ^0J Na« podlistek R F. Young: Dekle z griča ' 15 Z majhnimi .     zabavnimi ansambli ■ 5 40 Glasbeni casino J1) Zrcalo dneva '■•40 Popevke
jugoslovanskih t. avtorjev " M Vročih sto kilovatov i     'Radio Koper)
' 40 Z ansamblom Jazz Set ^■50 Svet in mi
program
05 Nove prevodne strani - Leopold i.    Staff: Pesmi
Richard Wagner: v    Rensko zlato
Znani skladatelji -^    slo/iti izvajalci m5 Sobotni nočni v koncert
^55 Iz slovenske poezije
5. NOV.
program
J JO Dobro jutro! Radijska igra za otroke
Thorbjorn Egner: Kanu« in Baktus £-12 Skladbe za mladino »40 8. pomnite. l    tovariši... ^8* Nedeljska panorama w   lanke glasbe, ^30 Humoreska tega tedna k    G. Guareachi: Krst "-*> Glasbena medigra ]}O0 Pogovor s poslušalci
čestitajo in pozdravljajo jO Obvestila
■ zabavna glasba » Za kmetijske proizvajalce : tf Omak pn orkestru Tko Marino Nedeljsko popoldne '-Vi Zabavna radijska igra Marjan Marine: Dediči
(prva izvedba) 1. epizoda: .v    »Ljubljena teta« s-y/ Obvestila i.    in zabavna glasba Lahko noč, otroci! i* 45 Glasbene razglednice
V nedeljo zvečer "<^i Skupni program J RT - Beograd Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine »Beograd 78«
23.06 Literarni nokturno R. M. Jimenez: Jaz nisem jaz
23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov
in ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo
posvetu 16.33 Melodije po poŠt i 18.40 V ritmu Latinske
Amerike
Tretji program
19.05 Naš radio
19.20 Igramo,
kar ste izbrali
20.30 Poročila
20.35 Knjižni klub
23.00 Komorna dela jugoslovanskih skladateljev (Golob. Bel am ari o. Koci, Bogdanov-Kocko, Ramovš, Mosusova. Detoni)
23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
6. NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -
ing. Cilka Anžič:
Novosti vpisa
v »register
proizvajalcev
grozdja in vina« 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Primorska poje 78
(5. oddaja) 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki
pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Glasbena izročila
tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Dobri znanci 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke
iz jugoslovanskih
studiev 23.05 Literarni nokturno
I. Likar: Deja vu 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljekov
križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost
jugoslovanskih
narodov
in narodnosti 14 20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni
politi
16 05 Jazz na II. programu
Vince VVeber -
Milt Buckner 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail -
Radio Koper 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Naj narodi pojo
(6. oddaja) 19 45 Male skladbe
glasbene preteklosti (VVeiss, Schein. Sibella, Vitali) 20.15 Ekonomska politika 20.30 Poročila 20.35 »Serenada«
in »La Valse« .. 21.00 Literarni večer Iz staroindijskc književnosti III. Mahabharata 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih Ivo Petrič 23.00 Za vas muziciraju... 23 55 Iz slovenske poezije
7. NOV.
Prvi program
4 :«> Dobro jutro!
8 08 Glasbena matineja
9 05 Radijska šola
za srednjo stopnjo M. Kranjec: Mesec jedoma na Bladovin 930 Iz glasbenih Sol -Glasbena šola Domžale lOJfi Kdaj, kam. kako
in po čem? 10 45 Turistični napotki ta
nafte goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12 10 Danes smo izbrali 12 30 Kmetijski nasveti -ing Alojz Stuhec: Seme boljših sort si je treba oskrbeti ie v jeseni 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 1.(20 Obvestila
in zabavna glasba
13.30 14.05 15.30 15.45
16.00 17.00 18.05
19.20
19.35 19.45
20.00 20.30
21.20 22.20
23.05
23.15 0.05
Priporočajo vam ...
V korak z mladimi
Glasbeni intermezzo
Pota sodobne
medicine:
dr. Markovič Saša:
Sodobni pogledi
na tvorbo in terapijo
žolčnih kamnov
Vrtiljak
Studio ob 17.00
Obiski naših
solistov . ..
Igor Ozim — violina.
Alojz Zupan —
klarinet (Janaček.
Brahms, Lipovšek)
Obvestila
in zabavna glasba
Lahko noč, otroci!
Minute z ansamblom
Jože Kampič
Slovenska zemlja
v pesmi in besedi
Radijska igra
H. Stevvart-
G. Jones: Beg
v Ledfort
Zvočne kaskade
Skupni program JRT
— Studio Skopje
Jugoslovanska
glasba
Literarni nokturno R. Aleksandrova: Pesmi
Popevke se vrstijo Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14'Ml Radijska šola
za višjo stopnjo
Jaz in drugi 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom
Janez Gregorc 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
8. NOV.
Prvi program
4.30 "Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.25 Zapojmopesem
Dekliška zbora:
OŠ F. Bevka
inGSF. Šturma -
Ljubljana 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -
dr. Danimir Kerin:
Zamrzovanje
lupinastega sadja 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma
dr. M. Cernič:
Spomini 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska
Krajnčan Nada —
flavta
18 30 Koncert za besedo
- Gozd 19.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 1*9.45 Minute z ansamblom
Milan Ferlež 20.00 Koncert i/, našega
studia
Simfonični orkester
RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza
19. Mednarodni
jazz festival
Ljubljana 78 23.05 Literarni nokturno
A. Ingolič: Oranža 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev
zabavne glasbe 0.05 Nočni program -glasba
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 I/, partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti
in ansambli J RT 14.00 Radijska šola
za srednjo stopnjo
(ponovitev 1
M. Kranjec
Mesec je doma
na Bladovici 14.25 Z vami in za vas I6.00 Tokovi neuvrščeno« 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije
zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.48  Tipke in godala, 18.00 Progresivna glasba
(Radio Koper) 18.40 Srečanja melodi.i 18.55 Minule za kulturo
ČETRTfcK
». NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola
za višjo stopnjo
(ponovit ev)
Jaz in drugi 9.35 Domaća in tuja
zborovska glasim
10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
nase goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti ing. Milica Oblak: Brstna pršica ogroža ribezove nasade 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Enajsta šola 14.55 Minute za EP 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori dr. Breda Pogorelee 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Slavko Žnidaršič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer Ob 250-let niči rojstva Oliverja Goldsmitha 21.40 Lepe melodije 22.20 Mali koncert
Schumannovih skladb (Toccata za klavir, op. 7, Kvintet v Es-duru za klavir in godala) 23.05 Literarni nokturno
G. Orbelijani. Pesmi 23.15 Paleta popevk
in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi
marksizma
(ponovitev) 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon
za dve izkušnji 17.10 S popevkami
po Jugoslaviji
(nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo
10. NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola
za nižjo stopnjo
Ne pusti nas
na cedilu 9.30 Iz glasbene tradicije
jugoslovanskih
narodov
in narodnost i 10|5 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti —
ing. Franjo Jurhar:
Drevesni velikani
ob kmečkih domovih 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica
I. A. Krilov-
M. Vodopivec:
Tri basni 14.20 Naši umetniki
mladim poslušalcem
F. Sivic in
P. Mihelčič 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Napotki za turist e 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 10.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute / ansamblom
Štirje kovači 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju
in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki
iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo
— Ron Carter -McCov Tvner 0.05 Nočni program -glasba
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 I/, partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Glasba
iz socialist ičnih dežel 14.00 Radijska šola
za nižjo stopnjo
(ponovitev)
Ne pusti nas
na cedilu 14.25 Z vami in za vas 16,4)0 Promet rti leksikon 16.05 Vodomet melodij 111 Ki  Top albumov I 7.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora —
1978 leto svetovnih
planinskih
in alpinističnih
jubilejev 17 50 Prijetni zvoki 18.00 Stereoja/.z
Lennv VVhite
Hig hand - VVoodv
Herman Band IH.40 Glasba ta vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Rešitve pošljite
do 8. novembra na naslov: Glas Kranj, Moše
Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka*
1. nagrada 70 din,
2. nagrada 60 din,
3. nagrada 50 din.
Rešitev nagradne križanke z dne 27.10.1978: 1. poroka, 7. Bertok, 13. adjunkt, 15. Maru-ška, 16. LM, 17. teritorij, 19. TR, 20. moč, 22. fanatik, 23. lat. 24. arest, 26. erot, 27. mina, 28. Peru, 30. propust, 32. Brjanke, 34. nart, 35. Siam, 36. Gois, 38. Riesa, 41. lov, 42. Avgusta, 44. kub, 45. IL, 46. preosnova, 48. NO, 49. kostanj, 51. prasket, 53. egoist, 54. antika.
Prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Minka Pikelj, Gorenjska c. 10, 64240 Radovljica, 2. nagrado (60 din) prejme Marica Globočnik, Smerinje 5, 64280 Kranjska gora, 3. nagrado (50 din) prejme Rezika Ramovš, Mladinska l/I, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti.
Vodoravno: 1. veliko pomanjkanje česa; neugodno, težko rešljivo stanje, 6. cecelj, meh-konebni jeziček (podaljšek mehkega neba v grlu), 11. prvenstvo; prednost, premoč nad čem, 12. največje ose, katerih pik je nevaren, na drevesih ali med zidovi grade za glavo velika gnezda iz papirju podobne snovi, 14. rebričasta tkanina za obleke in pohištveno blago, 15. angleški pesnik, znameniti romantik, umrl 1821., John, 17. ime naše politične delavke Tomšičeve, 19. sršenu podobna a manjša žuželka, ki boleče piči, 20. polje in travnik, tratina, 22. večja, valju podobna posoda za tekočine, za vino iz lesa, 23. Mirni Malenšek, 24. značilnost sanjavega, 26. znak za kemično prvino lutecij, 27. strjena zmes iz peska ali gramoza in cementa, pomešana z vodo, 29. ženska oblika glavnega števnika, 30. stalni tropski veter, ki piha v nižjih plasteh proti ravniku, 32. ime našega slikarja in grafika Vidmarja, 34. zbor ali svet senatorjev, 35. kratica za post seriptum, pripis, 36. kratka gumijasta palica, ki jo imajo miličniki in policaji, 40. grška črka, 42. mednarodni avtomobilski oznaki za Egipt in Portugalsko, 44. vrsta razstreliva, iz latinskega robur, moč, sila, 45. sikajoč glas, 46. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa, 48. rimski cesar, ki je dal zažgati Rim, Nero Claudius Caesar, 49. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja, zemljišča, parcele, 50. vrh v Ortler-skih Alpah, v planinski skupini v južnem delu srednjih Alp, 52. filozofski nauk 0 tezah, sodbah ali dogmatičnih načelih, 54. ljudje, ki opravljajo košnjo, 55. telička.
Navpično: 1. kos blaga, navadno manjši, za brisanje ali čiščenje, za krpanje drugega
blaga, 2. zver iz družine mačk, 3. Ivan Mrak, 4. postava, zaveza, normativni akt, ki ga da zakonodajni organ, 5. delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev, pa tudi obrtnikov, 6. temeljni zakon države, ki določa državno ureditev, 7. kraj pri Kobaridu, rojstni kraj našega pesnika Simona Gregorčiča, 8. nekrilata žuželka, parazit, ki se hrani s krvjo sesalcev, 9. velika mačka, »kralj živali«, 10. latinski naziv za janež, 11. književnost brez umetniških prizadevanj, 13. malikovalstvo, čaščenje idolov, 14. v geometriji poševnokoten enostranični čet-verokotnik, 16. mestece na obali Ohotskega morja na vzhodu SSSR, 18. najmočnejša barva ali figura pri igri s kartami, 20. nekdanji avstro-ogrski vojak, po rodu iz južne Ogrske; oborožen hlapec v službi fevdalcev na Hrvatskem in Ogrskem, 21. vidik, podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav, 24. lahka, večidel satirična kabaretna popevka, pevski vložek v odrskem delu, 25. največje jezero v Etiopiji, iz katerega teče Modri Nil, 28. kazal-ni zaimek, 31. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 33. prebivalec nekdanjega mesta Emone, 34. sivkasta mehka kovina, znak Pb-plum-bum, 35. obrtnik živilske stroke, 37. Iberci, nekdanji narod na Pirenejskem polotoku, 38. nekdanji bankovec za tisoč dinarjev, tudi nekoliko omejen, neroden človek, 39. v starogrški mitologiji spremljevalci boga Erosa, upodabljali so jih kot gole, krilate dečke z lokom, tulcem in puščicami, 41. utežna enota na Bližnjem Vzhodu, 43. urejen javni nasad s sprehajališči, 45. sekanje, 47. število z dvema ničlama, 49. privlačnost, mikavnost, 51. kratica za locus sigilli, prostor za pečat, 53. znak za kemično prvino titan.
KINO
Kranj CENTER
3. novembra ital. barv. kom. PONUDI SE DRUGO LICE ob 16. in 18. uri, amer. barv. krim. VSI SMO BARABE ob 20. uri
4. novembra ital. barv. kom. PONUDI SE DRUGO LICE ob 16., 18. in 20. uri, prem. hongkon. barv karate VELIKI SEF ob 22. uri
5. novembra ital. barv. pust. MALEZIJSKI 'TIGRI oh 10. uri. ital. barv. kom. PONUDI SE DRUGO LICE ob 15.. 17. in 1». uri, prem. šved. avstral. barv. glasb. ABBA ob 21. uri
6. novembra hongkon. barv. VELIKI SEF ob 16., 18. in 20. uri
7. novembra hongkon. barv. VELIKI SEF ob 16., 18. in 20. uri
8. novembra hongkon. barv. VELIKI SEF ob 16.. 18. in 20. uri
9. novembra šved. avstral. barv. glasb. ABBA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STROŽI C
3. novembra amer. barv, MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 16., 18. in 20. uri
4. novembra ital. barv. pust. MALEZIJSKI TIGRI <>b 16. in 18. uri. amer. barv JUNAKI ob 20. uri
5. novembra hongkon. barv. karate PEST VELIKEGA ZMAJA ob 14. in 18. uri, franc. barv. kom. NORA DIRKA ob 16. uri. preti! ital. barv. erotič kom. SVAKINJA ob 20, uri
6. novembra ital. barv. erot. kom. SVAKINJA ob 1«.. 18. in 20. uri i 7. novembra ital. barv. erotič. komed. SVAKINJA ob 16., 18 m 20. uri
8. novembra franc. barv. kom. NORA DIRKA ob 16., 18. in 20. uri
9. novembra angl. barv. vojni NAVAKONSKA TOPOVA ob 16. in 19. uri
Tržič
4. novembra amer. barv. MAŠČEVANJE ZELENEGA OBA DA ob 16 in 18. uri, ital. barv. krim. TELESNI ČUVAJ <>l, 20. uri, prem. ital. barv. erotič. komed. SVAKINJA ob22. uri
5. novembra hongkon. barv. pust NA ZMAJEVI POTI ob 15. Uri ital barv krim. TELESNI CUVA-J
ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom. NORČIJE DICKA IN JANE ob 21. uri
6. novembra hongkon. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob 17. uri. prem. šved. avstral. barv. glasb. ABBA ob 19. uri
7. novembra angl. barv. vojni NEVARONSKA TOPOVA ob 17. in 20. uri
8. novembra ital. amer. barv pust. SUPER DIABOLIK ob 17. in
19. uri
9. novembra hongkon. barv. karate VELIKI SEF ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
4. novembra ital. amer. barv. pust. SUPER DIABOLIK ob 16. uri, ital. barv. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 18. in 20. uri, hongkon. barv. PEST VELIKEGA ZMAJA ob 22. uri
5. novembra amer. barv. west. POMAGAJTE ŠERIFU ob 15. uri. ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 17. in 19. uri, prem. hongkon. barv. karate VELIKI SEF ob 21. uri
6. novembra ital. barv. kom. PONUDI SE DRUGO LICE ob 18. in 20. uri
7. novembra franc. barv. kom. NORA DIRKA ob 18. uri, prem šved. avstral. barv. glasb. ABBA ob
20. uri
8. novembra angl. barv. vojni -NAVARONSKA TOPOVA ob 17. in 20. uri
9. novembra hongkon. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob 18. in 20. uri
Duplica
4. novembra amer. barv. west. POMAGAJTE ŠERIFU ob 20. uri
5. novembra hongkon. barv. karate VELIKI SEF ob 15. in 17. uri, angl. barv. vojni NAVARONSKA TOPOVA ob 19. uri
8. novembra prem. šved. avstral. barv.   glasb.   ABBA   ob  20. uri
9. novembra ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 20. uri
Skorja Loka SORA
3. novembra angl. drama VIJOLIČASTI TAXI ob 18. in 20. uri
4. novembra amer. kom. ARTISTI IN MODELI ob 18. in 20. uri
5. novembra amer. komed. ARTISTI IN MODELI ob 18. in 20. uri
7. novembra amer. krim. OBSEDENOST ob 20. uri
8. novembra amer. krim. OBSEDENOST ob 18. in 20. uri
9. novembra ital. komed. PAO-LO BARCA - PROFESOR NU DIST ob 20. uri
Skofja Loka OBZORJE
3. novembra amer. komed. ARTISTI IN MODELI ob 20. uri
4. novembra amer. drama ZADNJI MAGNAT ob 20. uri
5. novembra angl. drama VIJOLIČASTI TAXI ob 17. in 20. uri
8. novembra slov. mlad. KO ZORIJO JAGODE ob 20. uri
Jesenice RADIO
3. novembra amer. barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA ob 17. in 19. uri
4. novembra franc. barv. SOPOTNIK - SOPOTNICA ob 17. in 19. uri
5. novembra franc. barv. SOPOTNIK - SOPOTNICA ob 17. in 19. uri
6. novembra amer. barv. drama JULIJA ob 17. in 19. uri
7. novembra amer. barv. drama JULIJA ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
3. novembra avstral. barv. SIN VIHARJA ob 18. in 20. uri
4. novembra amer. barv. JULIJA ob 18. in 20. uri
5. novembra amer. barv. JULIJA ob 18. in 20. uri
6. novembra franc. barv. SOPOTNIK - SOPOTNICA ob 18. in 20. uri
7. novembra franc. barv. SOPOTNIK - SOPOTNICA ob 18. in 20. uri
Dovje — Mojstrana
4. novembra amer. barv. SUROVA IGRA ob 19.30
5. novembra slov. barv. PRAZNOVANJE POMLADI ob 19.30
Kranjska gora
4. novembra slov. barv. PRAZNOVANJE POMLADI ob 20. uri
8. novembra amer. barv. JULIJA ob 20. uri
O LAS 14 stran
Petek, 3. novembra 197S
rij
Hibo
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v
DOFILBO
Bohinjska Bistrica
DO FILBO Bohinjska Bistrica za poslovno leto 1979 načrtuje povečan obseg proizvodnje, zato
vabi k sodelovanju
nove sodelavce za opravljanje sledečih del in nalog:
1. odgovornega projektanta
— vodja projektive za vodenje in kontrolo ter samostojno opravljanje projektantskih del in nalog s področja filtracijskih in ventilacijskih naprav in sistemov.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri;
— poseben pogoj: strokovni izpit;
— imeti mora najmanj 12 mesecev delovnih izkušenj. Izbranemu kandidatudelovna organizacija nudi garsonjero.
2. tehnologa
za."opravljanje del in nalog izdelave tehnološke dokumentacije za proizvodnjo z normativi časa.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— višja izobrazba strojne smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj na sličnih delih;
— 4-letna srednja tehniška šola strojne smeri in b() mesecev delovnih izkušenj na sličnih delih.
3. kontrolorja kvalitete
— dispečerja
za opravljanje kontrole kvalitete izdelkov in montaže ter repromateriala, sprejem in odprema izdelkov ter upravljanje viličarja.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— 3-letna poklicna šola kovinske smeri in 60 mesecev delovnih izkušenj:
— poseben pogoj: kandidat mora pridobiti v ti mesecih izpit za voznika viličarja.
4. več K V ključavničarjev
za opravljanje ključavničarskih del.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— 3-letna poklicna šola kovinske smeri; delovne izkušnje zaželene.
5. več K V ključavničarjev
— monterjev
za opravljanje montažnih del filtracijskih in ventilacijskih naprav.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 3-letna poklicna šola kovinske smeri; delovne izkušnje zaželene.
6. K V kuharja
za opravljanje del priprave tople prehrane, z razdelitvijo hrane.
Kandidat mora izpolnjevati sledeči pogoj:
3-letna poklicna šola gostinske smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj
7. K V ličarja
za opravljanje del temeljne zaščite in lakiranje proizvodov in naprav v proizvodnji in na montažah po Jugoslaviji.
Kandidat mora izpolnjevati naslednji pogoj: 3-letna poklicna šola ličarske ali soboslikarske smeri; delovne izkušnje zaželene.
8. K V električar j a
za opravljanje vzdrževalnih del in montaže elektroinštalacij na montažah po Jugoslaviji.
Kandidat mora izpolnjevati naslednji pogoj: 3-letna poklicna šola elektro smeri — jaki tok; delovne izkušnje zaželene.
9. 5 NK delavcev
za opravljanje pomožnih in transportnih del v proizvodnji in montaži.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: osnovnošolska izobrazba delovne izkušnje zaželene.
10. NK delavca
za opravljanje del sanitarnega vzdrževanja sanitarnih prostorov in upravnih prostorov ter proizvodnje.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: nepopolna osnovna šola delovne izkušnje zaželene.
11. administratorja
za opravljanje administrativnih del.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 2-letna administrativna šola / znanjem strojepisja delovne izkušnje zaželene.
Delovna organizacija s stanovanji  ne  razpolaga,  razen pod točko 1.
Za vsa objavljena dela in naloge je določen poskusni rok, ki traja 90 dni.
Za vsa razpisana dela in naloge je možnost sklenitve delovnega razmerja takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjih del in z dokazili o
zahtevani izobrazbi naj kandidati pošljejo v H dneh po objavi na
naslov: Filbo, Bohinjska Bistrica, Triglavska 35.
Vse kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po objavi tega
razpisa.
MALI
OGLASI
telefon 23-341
PRODAM
Prodam globok otroški VOZIČEK. Zamida, Golniška 1, Kranj 8209
Prodam POMIVALNO MIZO 120 X 60 cm, Pintarjeva Ha, Cirčc, Kranj
Prodam TELICO, ki bo v kratkem telila, in sve KRAVI. Suha 33, Kranj 8201
Prodam TERMOAK UMULACIJ-SKO  PEČ liKW.  Zg.  Duplje 20
Prodam pol leta starega ŽREBIČ-KA, odličnega za rejo. K a var, Podiju bel j 92 8207
Prodam plemensko TELIČKO šest tednov staro ali zamenjam za BIKCA. Naklo 104 824«
Prodam električni RADIATOR na olje, poročno obleko s krzneno jakno in smučarski komplet št. 42. Hotko Marija. Preska 12. Tržič 8247
Prodam trajnožarečo PEČ kup-persbuscH in otroško POSTELJICO. Terplan, Cesta na Brdo 2. telefon 250-57 8248
Prodam TELIČKO frizijko. staro osem mesecev. Plahuta Anton, Vrh-polje 67/a, Kamnik 8249
Prodam dobro ohranjeno strešno OPEKO špičak. Milje 26 «250
Prodam debelo REPO. Trstenik št. 11 8251
Prodani KONJA, žrebca, dvajset mesecev starega, lipicanca, črne barve. Čop -Janez, Sp. Gorje 11 8252
Prodam KRAVO in TELICO ter PLINSKO PEC skoraj novo. Rob-lek, Bašel i 32, Preddvor 8253
Prodam 85 kg težkega PRAŠIČA za rejo. Milje :5 8254
Poceni prodam zimska ■JABOLKA. Radovljica, Vrhnje 15 8255
Prodam KRAVO devet mesecev brejo in deset OKEN A. & 120X X 100 ter 250 komadov OPEKE No-voteks. Cešnjevek 21, Cerklje 825ti
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Zg. Brnik 16, Cerklje 8257
Prodani šest tednov stare PRAŠI-CE. Glin je 1.5. Cerklje 8258
Prodani PEC za centralno ogrevanje na trda goriva, EMO Celje. 18.000 kal. Gubina, Grosova 14, Kranj, tel.: 25-140 «259
Prodam KRAVO s teletom ali brez.  G ros Jože   Brdo  1. Podnart
8260
Kmetovalci, kmetijske organizacije
KŽK Kranj - TOZD Kmetijstvo Mehanični servis Šenčur
vam nudi
rezervne dele, servisne usluge in vzdrževanje kmetijske mehanizacije
v garanciji in brez:
TORPEDO-DEUTZ 4006, 6806, 7206 URSUS C-335, C-355 UTB U-445, V-445, L-445 RASQUAU vse tipe PI0NIR-P0LJSKI kombajn za krompir
brez garancije:
IMT. motorje L0MBARDINI, TOMO VINKOVIČ PE;/I8, TV-418, TV-521, TV-730 VVULLMAUS (kombajne za krompir) proizvode SIP, ostale kmetijske priključke
V prodajalni servisa nudimo še
rezervne dele za razne kmetijske priključke, ležaje, gume, akumulatorje, zaščitna sredstva in raznovrsten elektro material Odprto vsak dan od 6 do 14 ure in v soboto od 6 do 12 ure Kupci se lahko oskrbijo osebno ali po povzetju Vse servise in usluge na domu lahko naročite na telefonsko številko (064) 41-025
RADI VAM BOMO POSTREGLI TUDI S STROKOVNIMI NASVETI IN INFORMACIJAMI, KORISTITE NAŠO PO NUDBO IN ZADOVOLJNI BOSTE.
TRIO
Tržiška industrija obutve in konfekcije
razpisuje v skladu z določili statuta podjetja in družbenega dogovora o kadrovski politiki prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili
vodje komerciale podjetja
Pogoji:
višja izobrazba ekonomske, pravne, tehnološke ali organizacijske smeri in pet let delovnih izkušenj na odgovornih in vodilnih delovnih mestih;
srednja izobrazba ekonomske, splošne ali tehnične smeri ter deset let delovnih izkušenj na odgovornih in vodilnih delovnih mestih.
Kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti, splošno ekonomsko ter družbeno politično razgledanost in moralno neoporečnost.
Kandidat bo moral pred imenovanjem predložiti program svojega dela v oceno delavskemu svetu podjetja.
Kandidati morajo skupno z vlogo predložiti tudi vse ostale potrebne dokumente v zaprti kuverti z oznako razpis. Razpis velja 15 dni od dneva zadnje objave.
n Iskra
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehanike) Kranj n. sol. o.
objavlja
prosta dela in naloge
varnostnikov
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
končana ali nedokončana osemletka, mora In opol i t ična neoporečnost odslužen vojaški rok,
da niso v kazenskem postopku oziroma, da niso bili obsojeni za kaznivo dejanje.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim opisom dosedanjih del v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, elektromehanika Kadrovska služba, Savska loka 4, 84000 Kranj.
defu rn i i eteri n a rj i
OD 3. NOVEMBRA 1978 DO 10. NOVEMBRA 1978
B EDINA Tone, dipl. vet.. Kranj Betonova 58, telefon 23-518 in RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj
PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka.
VIDIC Frane, dipl. vet, Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 in
GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Radovljica, Cankarjeva 23 ali Poljanska pot 3 a, telefon 75-148 za občini Radovljica in Jesenice.
Poceni prodam PEA štedilnik na štiri električne in dve plinski plošč: na električni vžig. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam dve KRAVI: v devete« mesecu brejo in s teletom. Huje '. Kranj
Prodam KRAVO, ki bo čez a tedne četrtič telila. Senturska gori 19, Cerklje   . £
Prodam dve mladi KRAVI pred telitvijo. Voglje 86
Ne pozabite! Sveža DOMaČ-JAJCA in odličen KOKOŠJI G NO vsak dopoldan v Srednji vasi r Gorice yv
Prodani dvobrazdni trakte-^ PLUG.  Kuralt Janez, Zabniea
Prodam šest tednov stare PRA ŠlCKE. Avsenek Anton, Gorui Radovljica
Prodam PRAŠIČA za zakol 200 kg težkega. Zalog 41, Cerkli*
Š26t>
Monta   stropno   OPEKO; vef količino - ugodno prodam. Amhr Franc, Komenda 12/č; telefon (H 841-034 in 064 42-064 gjg
Prodam trajnožareeo PEČ Gorr nje na premog. Visoko 116
Prodani TELICO, ki bo čez dw meseca telila. Mali Peter. Olševe* K), Preddvor
Prodani ŠTEDILNIK kuppers buseh. Okršlar Stane, Partizan« pot 11, Kokrica
Ugodno prodam dva KAVČA predali. Informacije možne v dodc danskem času; tel.: 41-093
Prodam starejšo SPALNICO vzmetnicami in trodelno OJMAR1 Markuta. Partizanska 27, Kran^
Prod am nov barvni TELEVIZOF ITT Schaub Lorenz. Markuta. 1" Gorenjskega odreda 14, stanč>\ in* 10, Kranj, Planina
Prodani KRAVO po teletu. Hu.v vernik, Sp. Laze 3, Zg. Gorje *
Prodam otroško POSTELJU V jogijem. Škarja, Kidričeva 11, Krar
Prodam KRAVO simentalko pnd telitvijo in KRAVO po telitvi. Zin niča 59 BSH
Prodam   mlado  KRAVO. Vid Anton, Zg. Besnica 66
Prodam rabljena OKNA in VRV TA 25 x 12 x 7 cm. Ogris, Troiai t ■ 9, tel.: 23-928
Prodam ZELJE v glavah. Je$lv Podbrezje86 H0
Prodam šest let staro KOBILOM zamenjam za GOVEDO. Podignut Jože, Dobro polje 16, Brezje
Ugodno prodam Singer PLET1L NI STROJ. Ogled vsako popoldne od 17. do 18. ure. Bizjak, Savska 4 Lesce š:>
Prodani zložljivo platneno GARAŽO in starejši TELEVIZOR | Niš. Informacije po tel. 064-60-21
Poceni prodam zimska JABOLK.4 in   drobni   KROMPIR. Pevn Škofje Loka h|
Prodam PUHALNIK Eoh elektromotorjem   10 KM   in dv* brazdni PLUG Batuje BTP 2. H ner Frane. Grenc 26, Škofja L
Prodam plinsko PEČ Supers* Iskra. Ziherl Jure, Sveti Duh -Škofja Loka >>
Prodam 80-litrski BOJLER -stoječi - po ugodni ceni. Fe m Janez, frizer. Spodnji trg. Škofi*
i   t »kil
Prodam 500 kg drobnih JABOij Pevno 6, Škofja Loka v>
Prodam Emo PEČ na olje z e4«š tričnim vžigom. Vidmar, Begunjska 14, Kranj Mi
Prodam KRAVO s teletom je 10 SSfr
Prodam 40 kg težke PRAŠIČKE-Praprotna polica 4, Cerklje >>»
Prodam MAGNETOFON PbiJ*6. strešno OPEKO špičak in 50 komr dov TRAJANKE sive barve. Ho* maže 6
Prodam BIKCA in KRAVO izbiri. Škofjeloška 33, Krani 83F
t/IIDI" WkWW0
Kupim   ZASTAVO 750, pr71/72. Plačam v gotovini. Te*
fon 25-233 m
Loki I
VOZILA
Prodam ZASTAVO 750, Jetnik 1974. Ogled v petek in soboto. Štefe-lin Janez, Sp. Lipnica 38 8323
Po delih prodam VVARTBURG turist. Narobe, Cerklje 17 na Gorenjskem 8230
Poceni prodam razne dele od NSU prinz 1000 (dinamo, luči, stekla, razne dele karoserije, menjalnik, »auspuh«). Bojan Ptiček, Lesce, Alpska 57, tel.: 74-130 8232
Prodam RENAULT 6. Šmartno 29, Cerklje 8295
Prodam FIAT 124. Luže 48 829fi
Prodam avto SPAČEK, 2 CV 6, letnik 1974, prevoženih 83.000 km. Beranek Anton, Veljka Vlahovida 4, Planina, Kranj, informacije telefon: 23-306 8297
Prodam PEUGEOT 204, letnik 1965, v nevoznem stanju. Ogled 4.11. in 5. 11. od 12. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 8298
Prodam AMI 8, letnik 1970. Dodič Zdene, Bistrica 19 pri Naklem 8299
Prodam KOMBI Fiat 1300, letnik
1970, stroj po generalni. Milutinovič, Savska c. 24, Kranj 8300
Prodam ZASTAVO 750 po delih. Spenko Darko. Hotemaže 15, Preddvor 8301
Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969. Ugled vsak popoldan. Nomenj 47, Bohinjska Bistrica 8302 Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1971. Klemenčič, Veljka Vlahoviča 5. Kranj 8303
Prodam   avtomobil   FIAT 850. Ogled popoldan, Strahinj 91.
Dežurne trgovine
V M bo to, 4. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ: Central Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp, Ul. Moše Pijade, prodajalna SP pri Pe-Wku, Titov trg 5, prodajalna Mer-cator, C. JLA 6.
TRZlC: Mercator, poslovalnica Bistrica (nad šolo), poslovalnica Trg svobode 16
8KOFJA LOKA:  Market Novi svet
^SRNICE: Emona Market, Prešernova c. I/a
ČP Glas, Kranj, Ulica Mošt «L Stavek: GP Gorenjski o« Kranj, tisk: Združeno podjetje *v*d*ka pravica, Ljubljana, Kopi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in "Prava lista: Kranj, Moie Pijadeja l: ~ Tekoči račun pri SDK v Kra-številka 51500-403-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni ■radnik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oflsani in naročniški oddelek «-341. - Naročnina: letns 300 din, Polletna 150 din, cena za 1 itevilko v kstportasi 4 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem
mnenju 421-1/72. J
Prodam   tovarniško   nov   126 P. Skantar, Kidričeva 24, Kranj, telefon: 23-058 8304 Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1969. Meglic Janko, Lom 8, Tržič Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1972. Ogled v soboto od 14. do 18. ure in v nedeljo dopoldan. Jenko, Kocja-nova 20, Kranj 8306 Prodam ZASTAVO  101, registrirano do avgusta 1979, dobro ohranjeno.  Vujanovič,  Smladniška 80, Cirče, tel. 21-484 8307 Prodam ZASTAVO 750 po delih Predoslje2/c 8308 Prodam avto FORD 17 M, letnik 1968, 2000 km po generalni, registriran do 23. 10. 1979. Zupan Janez, Srednja vas 61 v Bohinju: Telefon 064-76-126, od 6. do 14. ure 8309 Prodam VW 1200, letnik 1975, prevoženih 48.000 km. Celhar, JLA 5, Kranj, tel.: 22-183 8310 Prodam ČZ 175, dobro ohranjen, športno preurejen in registriran za eno leto po ugodni ceni. Trček Peter, Nova vas 80, Žiri 8311 Prodam MOPED T 12 na tri prestave. Srednje Bitnje 10 8312
15. stran O Lr A 8
STANOVANJA
Zakonca z enim otrokom iščeta neopremljeno   GARSONJERO ali SOBO s sanitarijami od 1. decembra v Škof j i Loki, Kranju ali okolici. Ponudbe pod Poštena 8240 V mirnem okolju  bi rad našel ogrevano SOBO. Najraje v okolici Smlednika ali Vodic. Ponudbe oddajte pod šifro Miren Slovenec 8313 Zamenjam enosobno STANOVANJE   (36   kv.   metrov), centralno ogrevano, na Planini za trosobno. Informacije vsak dan od 19. do 20. ure po telefonu 25-436 8314 Iščem ogrevano SOBO, GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod Nekadilec 8315 Komfortno SOBO v centru Kranja nudim za delno pomoč starejši gospe v gospodinjstvu. Informacije po tel. 061-20-887 v dopoldanskem času 8316 Dve študentki iščeta opremljeno GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod: Kmalu. 8317 V Ljubljani prodam za gotovino kompletno    trosobno STANOVANJE z vrtom in garažo. Pogoj: zagotovitev stanovanja v Škofji Loki ali okolici za dobo enega leta. Informacije dopoldan po telefonu 064-60-991
8318
ZAPOSLITVE
Instruiram ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku 8319
IZGUBLJENO!
Izgubljena OČALA na cesti v bližini hiše Grenc 6' prosim vrnite proti nagradi. Ziherl Poldka. Greni' 6, Škofja Loka 8320
V petek od 11. do 12. ure je bila izgubljena ROČNA URA, od Pošte mimo Globusa do administrativne šole. Proti nagradi vrniti na Reber-nik. Visoko 37 8.121
PRIREDITVE
OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto PLES ob 19. uri I era SELEKCIJA 8293
Košarkarska selekcija Kokrica vas vabi vsako nedeljo na ples ob 16 30 Igra SELEKCIJA 8294
■ OBVESTILA
GRADITELJI! Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schie-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom,
s 35-letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Krani, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije 7664
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova lesenih rolet, zamenjava avtomatov in poteznih vrvic, naročite SPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom 8018
Vse FOTO usluge (snemanje, razvijanje filmov in izdelava fotografij v enem dnevu) pri FOTO 2IVULO-
VIĆ, Planina, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 7669
Kemična ekspresna čistilnica, Staneta Žagarja 5 (80 m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja, strokovno in hitro (2 dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure. inž. B. Zoreč 8049
Delavska univerza Škofja Loka sprejema prijave za začetni in nadaljevalni tečaj KROJENJA in ŠIVANJA v Škofji Loki. • Prijave sprejemamo v dopoldanskem času po telefonu 60-861 ali osebno popoldne od 15. ure dalje v osnovni šoli Škofja Loka (za Namo) 8238
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob smrti moža, očeta, sina, brata
MILANA HRVATINA
'     borca I. prekomorske brigade
kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo ZB Gorenja vas za organizacijo pogreba, vsem praporščakom sosednjih društev ZB, OZD Alpina, godbi Alpine, SZDL, ZSMS Gorenja vas, osnovni šoli Ivan Tavčar Gorenja vas. Hvala lepa vsem darovalcem vencev in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se še zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Golnik za pomoč našemu
Milanu v zadnjih tednih.
Družina Hrvatin
Gorenja vas, Ilirska Bistrica, Šk. Loka, Trst, Studena Gora
V triinsedemdesetem letu starosti je dotrpel naš dragi mož, ata, stari oče, brat
stric
in
JANEZ KERN
Plesov ata z Letenc 7
Od njega se bomo poslovili v soboto, 4. novembra 1978, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Gorice.
Žalujoči: žena Pavla, otroci Janko, Jože in Milena z družinami, bratje Peter,
Florjan in Jože in ostalo sorodstvo.
Letence, Tenetiše, Struževo, 1. novembra 1978
ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega očeta
ANTONA URŠIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebno pa
sosedom za nesebično pomoč.
Zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam izrekli sožabV
m ga spremili na zadnji poti. J
Zahvalo smo dolžni vsem gasilskim enotam KZ Škofja Loka, pevcem, gospodu župniku in tistim, ki so se z ganljivo besedo poslovili od našega očeta.
Žalujoči: sinova Andrej in Ivan z družino ter hčerke Tončka, Minka in Cilka
z družinami
Po dolgi bolezni je v štiriinosemdesetem letu starosti v miru zaspala naša mama, babica, in prababica
MARIJA DEMŠAR
Taklanška Mina udeleženka NOV
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v soboto, 4. novembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Veštru 38 na Staro Loško pokopališče
Žalujoči: sin Viktor z družino, hčerka Minka poročena Furlan z družino, snahi Jožica in Elza z družinami in ostalo sorodstvo,
Veš ter, Izola, Trata, VVaukegan, Domžale, Žiri, 2. 11.1978
ZAHVALA Ob smrti našega dragega
JANEZA POLAJNARJA
se iskreno zahvaljujemo zdravniku dr. Novaku za laiianje trpljenja v njegovi bolezni, nesebičnim sosedom, ki so s svojo prisotnostjo in pomočjo lajšali našo bolečino, sorodnikom in znancem za besede tolažbe, vsem pevcem, posebej pa še bratom Zupan, za upanje v lepi pesmi in g. župniku Jakobu za tople besede ter za njegovo in kaplanovo spremstvo našega dobrega očeta k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate!
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, moža, sina, vnuka in nečaka
JOŽETA URHA
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in izrekli sožalje. Posebna zahvala gasilcem, pevcem, njegovim sodelavcem, g. župniku, vaščanom ter vsem govornikom in vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili v prerani grob.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama, oče, žena, sin Štefan, stara mama in teta Vida z Nado in Ksenijo
Stara Fužina, Češnjica, Rodine
GOREČE SMETI
Kranj — Naša bralka piše: »V krajevni skupnosti Grad smo — kdo ve, zaradi česa — kaznovani z odlagališčem smeti, iz katerega se neprestano kadi. Tisti, ki jih ta malenkost ne vznemirja, niso posebno prizadeti, najmanj pa je prizadet prizadevni zažigalec smeti sam. Drugi pa seveda so in eden je opisal, kako se počuti, saj je le pol kilometra oddaljen od smetišča. Večkrat je že opazil storilca, ki je v kupu smeti prižgal vžigalico. Kadar je le mogel, je ukrepal, prav nič- rahločutno, nemalokrat pa se je le pokadilo za avtomobilom. Smeti nato gorijo po več dni skupaj, tako, da prebivalce'. že dobro jutro spravi v slabo voljo.
Krajevna skupnost je zagro žila z visokimi kaznimi za tistega, ki ga bodo zalotili pri neodgovornem dejanju, vse pa kaže, da ne zaleže kaj dosti. Neznani zažigalec jo stalno spretno od-kuri neznanokam.«
Čudna in vse obsodbe vredna strast neznanega požigalca, ki ga seveda ne morete kar tako ujeti. Če ga pa boste, potem pa prav nič rahločutno po njem!
Nezgodi v jeseniški Železarni
Podlegel poškodbam
Dom TVD Partizan obnavljajo
Jesenice - Dom TVD Partizan na Jesenicah je že od lani zaprt, ker je inspekcijska služba oh pregldu ugotovila, da vadba v njem ni več varna. Zato so se člani tega društva preselili v telovadnico železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah. Tam bodo gostovali še do konca letošnjega novembra, ko bodo predvidoma končana obnovitvena dela v domu TVD Partizan.
V domu, ki so ga začeli obnavljati že spomladi, je treba zamenjati leseni strop z novim, ojačati strešno konstrukcijo ter obnoviti razsvetljavo, tla oder in sanitarije. Čeprav je bil že lani ustanovljen gradbeni odbor, ki je zadolžen tudi za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev, pa za dokončno pokritje stroškov adaptacije zmanjkuje približno 55 milijonov starih dinarjev. Vsa dela bodo namreč veljala skoraj 300 milijonov starih dinarjev. K zbiranju sredstev je največ pripomogla jeseniška železarna, ki je prispevala okrog 140 milijonov. Približno 60 milijonov je v ta namen dala jeseniška telesno* kulturna skupnost, nekaj pa druge delovne organizacije v občini Jesenice. S, Saje
Pomoč turističnemu društvu
Tržič — Danes, 3. novembra, bo v
žiču 5. seja upravnega in nadzor-,a  odbora  Gorenjske turistične
eze. Osrednja točka dnevnega i da bo obravnava problematike urističnega društva Tržič, ki je iz i. ta v leto bolj žgoča, ("'lani uprav*
ga in  nadzornega odbora bodo
išali skupaj z družbenopolitičnimi < javniki tržiŠke občine naiti rešitev / i društvo, ki je bilo nekdaj izredno f;\tivno. Na seji bo govora o načrtu 1 rističnega vodiča po Gorenjski in o ' Ju komisije za varstvo okolja pri
ršnem odboru Gorenjske turistič-
zveze.
jk
Pismonoše so pridobili že 89 novih naročnikov GLASA
Jesenice — V ponedeljek, JO. oktobra, zjutraj je vodja službe za varstvo pri delu jeseniške Železarne obvestil miličnike, da se je v torek, 24. oktobra, okrog polnoči pripetila v žični valjarni na Beli nezgoda pri
NESREČE
Tesno prehitevanje
Jama — Na lokalni cesti od Brega proti Prašam se je pripetila v sredo, 1. novembra, ob pol osmih zvečer težja prometna nesreča. Ena oseba je bila huje poškodovana, gmotna škoda pa znaša 8000 dinarjev.
Voznik osebnega avtomobila Alojz Gole iz Praš, star 43 let, je vozil tega večera od Brega proti Prašam. V bližini strojne zadruge na Jami je dohitel 40-letno Ido Cater iz Praš, ki je skupaj s štiriletno hčerko Andrejo tesno ob desni strani ceste pešačila v smeri Goletove vožnje. Zaradi tesnega prehitevanja je Gole s prednjim desnim blatnikom zadel Ido Cater v levo roko in jo zbil po cestišču. Po trčenju vozila ni uspel takoj zaustaviti, ampak je zapeljal prek ceste in trčil v podporni steber javne razsvetljave in se ustavil na travniku. Ida Cater je bila huje poškodovana.
Past na ovinku
Spodnja Bela — Na ovinku na Spodnji Beli, pri odcepu ceste proti Zabijam, kjer se je pripetilo že precej prometnih nesreč, je v sredo, 1. novembra, zjutraj okrog ene ure ponovno počilo. Nesreči sta botrovali prehitra vožnja in neizkušenost. Voznik osebnega avtomobila brez vozniškega izpita Marko Žvab, star 18 let, iz Struževega, je to noč vozil od Kranja skozi Bobovek proti Preddvoru. Na Spodnji Beli ga je zaradi prehitre vožnje in neizkušenosti začelo zanašati. Skoraj 25 metrov je peljal po levem robu ceste, nato pa je zletel s ceste, trčil v drevo in se dvakrat prevrnil. Sopotnik Matjaž Breznik iz Kranja, star 25 let, je bil v nesreči težje poškodovan in je bil po nuđenju prve pomoči na kranjskem Zdravstvenem domu prepeljan v ljubljanski Klinični center.
Otrok pred avtomobil
Zgornje Gorje — V ponedeljek, 30. oktobra, se je na cesti Bled —Pokljuka v Zgornjih Gorjah pripetila prometna nesreča zaradi nepričakovanega skoka otroka pred osebni avtomobil. Otrok je bil na srečo le lažje poškodovan, gmotna škoda pa znaša okrog 2(KK) dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Omerbegič iz Raven v Tržiču, star 40 let, je vozil od Spodnjih proti Zgornjim Gorjam. Pred Zgornjimi Gorjami mu je z desne nepričakovano skočil pred avtomobil 10-letni Daniel Repe i/. Zgornjih Gori j. Voznik je zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti.
Prekratka varnostna razdalja
Lesce — Na magistralni cesti pri Lescah blizu odcepa za Bled se je pripetila v torek, 5)L oktobra, ob šestih popoldne prometna nesreča zaradi prekratke varnostne razdalje. Peter Stamcar iz Ljubljane, star 47 let, je vozil od Jesenic proti Kranju in zaradi okvare na prikolici (zatajile so luči! ustavil vozilo tako, da so bila leva kolesa še na vozišču. Za njim je pripeljal Jože Malej iz Za-breznice in zaradi nasproti prihajajočih vozil ustavil za Stamcarjcm. Za Malejem je pripeljal še Franc Mali i/ Bistrice pri Tržiču in prav tako pravočasno ustavil. Romanu-Pompetu, staremu 22 let, z Jesenic pa to zaradi prekratke varnostne razdalje ni uspelo. Trčil je v Malijev avtomobil in ga potisnil v Maleje-vega.
Hujši poškodbi
Tržič - V ponedeljek, 30. oktobra, sta se pripetili dve prometni nesreči, v katerih sta bila pešec in kolesarka huje poškodovana. Prva nesreča se je pripetila ob pol enih na Proletarski cesti v Tržiču, soudeležena v nesreči pa sta bila kolesar Branko Zabovnik, star 18 let, iz Kranja, in pešakinja Greta Mlinar, stara 61 let, iz Tržiča. Mlinarjeva je bila prepeljana v jeseniško bolnišnico. Druga nesreča pa se je zgodila ob enih popoldne na cesti Kranj — Pre-doslje. V nesreči sta bili soudeleženi voznica osebnega avtomobila Metoda Sajovic, stara 20 let, iz Predoselj, in kolesarka Antonija Ozelj, stara 71 let, iz Hotemaž. Kolesarka je bila huje poškodovana.        J. Košnjek
delu. Drago Kos, star 44 let, z Jesenic; zaposlen na delovnem mestu valjavca, je bil pri tem poškodovan. Zdravniška pomoč mu je bila najprej nudena v obratni ambulanti. Poškodovanemu delavcu je dežurni zdravnik napisal napotnico za bolnišnico. Naslednji dan je poškodovani Drago Kos prišel v bolnišnico, kjer so ga obdržali na zdravljenju. Kljub temu je Valjavec v ponedeljek, 30. oktobra, okrog pete ure zjutraj v bolnišnici umrl!
Miličniki so raziskali kraj nesreče in ugotavljali vzroke težke nezgode. Kos je zapenjal zaboje z odpadnim železom na kavelj žerjava, ki jih je prenašal na tovorni vagon, kjer jih je Kos odpenjal. Ko je pokojni sestopal z vagona, mu je iz neznanega vzroka spodrsnilo. Izgubil je ravnotežje in s prednjim delom telesa udaril v stranico vagona tako močno, da zoper poškodbe ni bilo pomoči.
Druga huda delovna nezgoda se je pripetila v jeseniški Železarni v ponedeljek, 30. oktobra, ob enih popoldne. V temeljni organizaciji združenega dela blooming, na rezalni liniji, se je hudo poškodoval Bojan Šobič, star 26 let, z Jesenic. Raziskovalci nesreče so ugotovili, da je prišlo med obratovanjem do okvare na škarjah za rezanje kolobarjev, kar je povzročilo zastoj na liniji. Bojan Šobič je stal poleg in opazil nepravilno drsenje traku. Z levo roko, na kateri je imel rokavico, je želel trak spraviti nazaj na valj. Valj je zgrabil roko in jo hudo poškodoval, -jk
Akciji gorskih reševalcev
Pravočasna pomoč
Jezersko — V nedeljo, 29. oktobra, je Peter Markič iz Kranja obvestil kranjske miličnike, da so planinci, ki so sestopali s Češke koče proti Jezerskemu, slišali na območju Kupa klice na pomoč. Sprožena je bila reševalna akcija, v katero se je vključilo 9 reševalcev in alpinistov z Jezerskega, 8 gorskih reševalcev iz Kranja ter miličnika oddelka milice iz Preddvora. Zaradi hitrega posredovanja je bila akcija uspešna, saj je bila zaključena že ob enajstih zvečer, lovca in planinca Viktorja Verša s Kokre, starega 34 let, ki je zašel in ni mogel sam najti vrnitve, pa so srečno pripeljali do bližnje 'kmetije.
Zelenica — Miličniki na ljubeljskem mejnem prehodu so v ponedeljek, 30. oktobra, okrog sedmih zvečer opazili svetlobne znake in slišali klice na pomoč, ki so prihajali iz Vrtače pod Zelenico. Tržiška postaja milice je takoj organizirala reševalno akcijo. Ob pol devetih zvečer so bili reševalci že pri Vrtači. Kmalu so našli planinca Tomaža Ravnikarja iz Podijubelja, starega 38 let, in Vilmo Peteljin, staro 25 let. prav tako iz Podljubelja. Planinca sta okrog 4(X) metrov nad postajo zeleniške žičnice zašla in nista upala več naprej. Tvegati nista hotela in sta klicala na pomoč. -jk
SREČA Z VREMENOM - Sredi septembra se je Gradiš s kooperanti lotil obnove dotrajanega mostu čez Kokro pri hotelu Evropa v Kranju. Denar za obnovo, ki je ni bilo mogoče več odlašati, je preskrbele samoupravna komunalna interesna skupnost kranjske občine, izvajalec del pa mora nalogo opraviti do sredine decembra. Kaže, da mu bo uspelo, saj ima tudi izredno srečo z vremenom, (jk) - Foto: F. Perdan
Predvidene velike investicij
Pregled uresničevanja srednjeročnega planu telesne kulture v Škofji Loki - Plodna razprave o programu izgradnje Soriške planine in Staregc
vrha
Skupščina temeljne telesnokul-turne skupnosti Škofja Loka je na ponedeljkovi seji predlagala izpolnjevanje dogovorjenih nalog in ciljev v letih od 1976 do 1978, obravnavala aneks k osnovam plana TTKS za leti 1979 in 1980, najbolj burna razprava pa se je razvila okrog programa izgradnje in predvidenega finančnega načrta RTC Soriška planina — Stari vrh.
V osnovah srednjeročnega plana zastavljene naloge skupnost uspešno rešuje in izpolnjuje. Seveda ne gre brez težav, zlasti zaradi vključevanja novih nalog. Temeljna usmeritev, predvsem v zadnjih letih, je bila usmeritev v množičnost. Viden je napredek pri vključevanju občanov v občasne dejavnosti, akcija »športna značka in srečanja« pa je pritegnila veliko predšolskih otrok. Razširjeno je izletništvo v planine, plavanje in smučanje. Dosedanje razvijanje množičnosti in pogoji za razvoj narekujejo, da bo treba tudi v naprej razvijati aktivnosti v naravi. Še vedno pa je premalo možnosti za množično redno vadbo, saj so telovadnice polne od jutra do večera.
Za vrhunski šport velja ugotovitev, da ga je v Škofji Loki veliko, še premalo podpore pa imajo vrhunski športniki, ki z rednim vsakodnevnim treningom dosegajo vrhunske rezultate tudi v mednarodnem merilu. To pomeni, da bo treba kriterije financiranja prioritetnih športnih panog urejati v tem smislu, da bo rezultat bolj vplival na delitev sredstev.
Potrebe po izgradnji večjih ali manjših športnih objektov so i/, leta v leto večje. V zadnjih letih je bil na tem področju narejen velik napredek. Do zamud pa prihaja predvsem zaradi nepripravljene dokumentacije. V zadnjem času se pojavljajo tudi potrebe po investicijah v krajevnih skupnostih, ki v srednjeroč-
Č1RČE — Prebivalci krajevne skupnosti Čirče so tokrat pokazali nesebično pomoč ob nesreči Janeza Wolfa in so tako lahko za zgled ostalim KS po vsej Gorenjski. V hudem neurju, ki je divjalo nad Kranjem 27. septembra, je strela udarila v hišo Janeza Wolfa, stanu-jočega na Grmičevi 2 v Cirčah. Odbor krajevne organizacije socialistične zveze sije ogledal poškodovano hišo in takoj stopil v akcijo. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v Čirčah so zbrali skoraj 20 tisoč u'norjev in tako pomagali Janezu pri popravilu hiše. Pri izvajanju akcije ni bilo nobenih problemov, čeprav Janez stanuje v Čirčah Sele 4 leta. Predstavnik krajevne organizacije socialistične zveze, ki je v imenu občanov izročil denarno pomoč Janezu Wolfu je tudi povedal, da bo odbor ob podobnih nesrečah ponovno zbiral pomoč za oškodovance. Ob tej priložnosti se je Janez Wolf sovaščanom zahvalil za nesebično pomoč. - (-fp) Foto: F. Perdan
1 Star a
leno
nem planu niso bile zajete. Najveću nova investicija je izgradnja RTV Soriška planina — Stari vrh, ki se k prvič pojavila v programu TTKS ^ letu 1978. Pripravljen je program izgradnje, po katerem se bo gradil Soriška planina in dograjeval St»*» vrh. Stari vrh je namreč dogra na pol in prav gotovo je dejst poleg slabih snežnih razmer, t vpliva na slab poslovni uspeh tabilhejše poslovanje bo dosežen izgradnjo novih objektov. Skupščin je že potrdila gradnjo dveh novi žičnic, povečanja parkirnih pros^ rov pri spodnji postaji žičnice in ni Greblici, izboljšanje dostopne cestt iz Luše do spodnje postaje ni Javor do Greblice, gradnjo nov«" gostinskega objekta, ureditev oV datnih smučišč in izgradnjo objektov za letno rekreacijo. Vsa orne-njena dela so sprejeta s finanćn« programom za letos, prav tako pa K tudi Soriška planina dobila teptaln stroj. M. Volčjak'
tiižliRNINOVJNA
*E? 21 360
DOBITNIKI ZLATIH MEDALJ PRJ TITU - Predsednik republike Josip Broz-Tito je v Igalu sprejel košarkarsko državno reprezentanco, ki je osvojila svetovno prvenstvo v .Manili, ,e veslača Ljubeka ter Janj ič a, ki su prav tako svetovna prvaka. Športniki so predsedniku Titu izročili primerke medalj, predsednik pa je vsakonaar podaril ročno uro. Pogovor predati! nika s športniki je trajal skoraj ea«'
MVMl
JUBILEJ TANJUGA _ J«fs#i tiskovna agencija Tanjug slavi 35. obletnico delovanja. Tanjug je bila prvi agencija, ki je začela delovati sredi okupirane Evrope in Sirila resnic« o boju naAih narodov pod vodstvom partije in Tita. Poslanstvo Tanjuga se dane« ne zmanjšuje. Razen tega p« je bila naša agencija tudi med pobudniki za ustanovitev tiskovne agencije neuvrščenih. Tanjugu je za jubilej čestital tudi predsednik republike in Zve*« komunistov Jugoslavije Josip Bror-
KONGRES SRBSKEGA SINDIKATA - Včeraj (četrtek) popoldne se ie v Beogradu začel VI. kongres Zveze sindikatov Srbije, ki bo končan jutri uvodni referat na kongresu pa je iasei predsednik srbskih sindikatov Qjja Kurteai. V počastitev kongres«, m katerem sodeluje skoraj 800 delegatov in prav toliko gostov, so pripravili tudi razstavo likovnih del delavce*
ZAČETEK ARABSKEGA VRHA -Sinoči se je v Bagdadu končno le žarelo 9. zasedanje voditeljev arabskih držav, za katerega sodijo, daje najpomembnejše doslej. Priprave so bik naporne. Zunanji ministri sodehaje-oih držav so zasedali kar 14 ur. da ss uskladili stališča pred sestankom voditeljev. Kaže, da je bilo največ ae> Hoglasij glede stališča do Egipta is predloga, da bi sedež arabske Kg« prenesli iz Kaira, ki pa očitno ni N!
^Tr^ROR V ŠPANIJI - Vcersj se je vestem o terorističnih akcijah v Španiji pridružila nova. Neznanci, sodijo, da so člani baskovske separastiene organ iaacije ETA, so ubili industrija! ca In njegovega brata, ki menda nista
Včeraj popoldne so »e asih na loesaa zasedanja zbori kranjske^ oh*isske „kup*čine in med drugim obravnavat; a.moiipravni razvoj krajevnih skupnosti, osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave d«]«, predlo,, odloka o pripravUanj« prostorskega pl«"« kranjake občin« i« prss-?o« JJlok. o podelitvi domicil. £«1 taljonu H. brigade vojake dr*,**« varnoati. JoleKosujeA