66
Dopisi.
Iz Celja 18. sveč. *X) *) — 16. svečan smo z zlatimi črkami v kroniko starodavnega in staroslavncga mesta Celja zapisali. Odprla se je naimer ta dan „celjska či ta v niča". Že dolgo smo se veselili tega dneva, ko se ima nova moralna moč štajerskih Slovencov očitati in razviti, in hvala Bogu! nismo se prevarili v naši veri, da staro-slavna celjska okrajina hranuje v svojem krila tisoč in tisoč domoljubnih sinov.
Sobana v Dereanovi hiši, ki jo je vrli domoljub, trgovec gosp. Kapus čitavnici prepustil, je bila lepo okinčena; po stenah vidiš viseti slike Siovencom svetih oseb, na sredi pa z lovorikom ovenčano podobo Njihovega apostoljskega Veličanstva premilega cesarja Franca Jožefa, kraj ktere so visele črno-žolte bandera, paladij mogočne Avstrije, ze-leno-bele štajarske dežele, in pa modro-rudeče-belo znamnje
*) Ko je bil popis ta že natisnjen, smo prejeli se enega i« drage prijazne roke; lepa hvala tedaj za dobrovoljni dar.        Vred.
slovenske narodnosti. Podobi Njihovega Veličanstva nasproti si vidil viseti sliko prvih oznovavcov vere keršanske, svetih aposteljnov Cirila in Metoda , in pod njima prav pomembno podobo našega — Vodnika. Dalje gori zagledaš sliko moža, kterega je geslo: „Vse za vieru i domovinu*' — prevzvi-šenega škofa J. J. Strosmajer-a, in proti zahodu gledavca unema miloresno obličje vitežkega branitelja narodnosti naše — dr. Bleiweis-ovo. Sopet na drugi strani razveseljujejo te obličja slavnih zastopnikov narodnosti slovanske: Palackovo, Riegerjevo, Tomanovo, Smolkovo, Pražakovo itd. Lepa po-dobšina Svatoplukova, kako svojim sinom priporočuje slogo, gledavca postavljajo v nesrečno nekdanjost, in njihovi duhovi jim šepečejo važne, premišljevanja vredne besede: Bodite složni!
Da se slovesnost poviša, so prišli na prijazno povabilo že v nedeljo jutro sloveči gospodje pevci ljubljanske čitav-nice in ž njimi še mnogi drugi nam prijazni gospodje iz Ljubljane.
Ob pol desetih se na železnici pripelja šestorica članov mariborske čitavnice s svojim predsednikom, učenim in domoljubnim gospodom dr. Serncora, Vsi so bili presrčno sprejeti. Okoli petih popoldne se zbere množina ljudi na kolodvoru pričakajoča naša slovenska moža dr. Bleiweis-a in dr. Toman-a in druge ugledne goste iz Kranjske; prišel je sedaj tudi vodja ljubljanskih pevcov gosp. prof. Nedved. Začasni g. predsednik, ljubeznjivi gosp. dr. Stef. Kočevar z vsemi gosp. odborniki čitavnice sprejme kranjske goste. Domoljubna gospoda iz Celja in celjske okolice so pa za nje pripravili kočije, in bilo je veselo gledati lepo vrsto praznično opravljenih konj s traki narodnih naših barv prepletenih. Obče čislani zavoljo svoje gostoljubnosti, daleko znani domoljub, visokočastitljivi gosp. celjski opat Matija V o dušek sprejmejo prijazno g. dr. Bleiweisa in dr. Tomana, domoljubnega gosp. dekana Toman-a in vrlega slovenskega pisatelja gosp. farmeštra Jurja Varl-na in druge gospode v opatijo, kjer so se zbrali še drugi ugledni duhovniki, dekani in farnieštri in druga gospoda. Po srčnem pozdravljenju se gosti usedejo k južini njim v čast pripravljeni in „kuče gazda" njim napije srčno: 9)Dobrodošlicou.
Ob 6. se je začela slovesnost v „čita vnici". Že pri vhodu je pozdravljal lep transparent drage goste v narodnih barvah se leskeči z napisom: Dobro došli!
Ko so se vsi gosti zbrali, nagovori zbor obče čislani domoljubni gospod dr. Štefan Kočevar s sledečim izvrstnim in po večkratnih „živio- in slava-klicih" ustavljanim govorom:
„Z veselim srcom pozdravljam Vas, naše sosede in prijatle iz Kranjskega, ki ste se potrudili v Celje, da po-vikšate slovesnost pri začetju naše čitavnice. Posebe pozdravljam še Vas prvega podpornika slovenske literature, obče spoštovani gosp. dr. Bleiweis. Vaša nazočnost je naša radost, je naš ponos. Pozdravljam tudi Vas drage nam brate iz Maribora in Vas iskrene domoljube iz Celja in celjske okolice, ki ste zedinili svoje moči, da ustanovite tukaj prvo slovensko društvo.
Pred letom še nikdo mislil ni, da bi kaj takošnega v Celji mogoče bilo. Nenadoma pokaže se misel čitavnice kot migljajoča zvezdica na našem obnebju, — in uresniči se družtvo. Tak hitro deluje ljubav do slovenskega jezika ; to je sila narodnega čutja. Srce mi veselja igra, ako premislim, da naš narod takošno čutje ima. Spominjam se še dobro onega časa, kadar je le pet ali šest domoljubov v celi štajarski Slovenii bilo. Oj, kako žalostno je takrat bilo! — Al sedaj je vse drugač. Tolika množina domoljubov, ki smo se tukaj sošli, dokazuje, da naš narod nima samo sebičnih ljudi, ampak da je za žlahno čutje sposoben, da je za veličastno djanje pripraven, in da ima moč, svojo narodnost varovati. Ponašam se z narodom našim in ljubim ga tako, kakor sem ljubil svojo mater. Svoje matere ne bi bil zapustil,   čeravno ni bila bogata in imenitna, ako
bi se meni svetla kraljica bila ponudila na mesto matere stopiti. Tako ne zapustim slovenskega naroda, čeravno bi bil zadnji narod na svetu. Za ves svet njega ne zapustim! Cutje otrokovo do starišev in rodoljubje ste od narave dane, in eno je drugemu podobno. Oboje je naravno in žlahno. Iz tega sledi, da ne more zloben nagon biti, iz kterega smo čitavnico ustrojili. Mi narod svoj ljubimo in ljubav ne trpi zlobnosti. Po krivem so nam tedaj očitali, da zlobnost je čitavnico izplodila. Očitali so nam, da smo čitavnico osnovali za razdreti tukajšno kazino. Ta misel nima celo nobene poštene in resnične podlage, kar vsaki spozna lahko , ako to reč le enmalo premisli. Kazina ima ves drug namen kakor čitavnica naša. Njeni prvi namen je čitanje časopisov; za razveseljevanje zvun malokdanje besede ne bomo skrbeli. To je vzrok, zakaj hoče malo ka-zininih členov v čitavnico stopiti. In ko pristopijo, še vendar kazine ne zapustijo, kakor se vidi. Postavimo, da bi pol kazininih členov (kar se nikdar ne bode zgodilo) v čitavnico prišlo, vendar še bi kazina na močnih nogah stala, kajti ima dosti hišne in druge potrebne priprave, in ni ji treba za drugo ko za novine in stanišče plačila spravljati. Neumnost bi tedaj bila, ako bi mi hotli kazino razdreti; in za hinavce bi nas moral svet imeti, ako bi njenemu družtvu škodo storiti namerjali, v kterem smo se že večkrat razveseljevali. Sram bi moralo vsakega rodoljuba biti, ki bi kaj takošnega mislil. Kazina in čitavnica obe lahko v Celji ot3tojita.
Očita se nam tudi, da čitavnica bode svajo ali razpor med mestjani spravila. — Da se ni treba česa takošnega bati, hočem dokazati. Nekakošna plahost in ponižnost je dosedaj tukajšne rodoljube zadržavala, da niso svojega prepričanja javno pokazali; al mnogobrojni izgledi v Evropi, kjer si sedaj vsi narodi za narodnost prizadevajo, so nas tako nadusili, da smo sklenili, tudi nekaj za-njo storiti. In to je bilo, da smo po c. k. okrajnem uredu slavnemu c. k. namestništvu prošnjo izročili, in v kratkem je čitavnica dovo-jjeaa bila. Ako bi čitavnica ona pošast bila, ki »vajo med mee*t-jane spravlja, ne bi bila okrajna oblast naše prošnje deželnemu poglavarstvu sporočila, in naša prošnja ne bi uslišana bila. Naša čitavnica ima postavno podlago; nji se lahko pridruži brez pomislika vsaki duhovnik, urednik, obrtnik, rokodelnik in kmet. In kteri se nji pridruži, ni zato neprijatel onih, ki za njo ne marajo. Kteri se nji pridruži, je rodoljub; on ljubi svoj narod, pa ne sovraži drugih narodov. Rodoljub še ne sovraži svojih protivnikov, kajti srce, v kterem ljubav prebiva, ne trpi sovražtva. Iz tega se vidi, da od nas ne more svaja izhajati. Res je, da čitavnica ni vsakemu Celjanu po volji. Nekteri posmehujejo se nam, drugi obžalju-jejo nas in mislijo , da ne more obdržati se čitavnica. Ti ogibljejo se nas, torej ni mogoče, da bi z njimi svajo imeli. Drugi mislijo, da smo panslavisti, neprijatli cesarske države in pametnega razvitka njenega. Ti še bodo sčasoma na našo stran stopili, če premislijo, da panslavistom deželna oblast, čitavnico imeti, ne bi dopustila, da učimo se drugih slovanskih jezikov, da popravimo naš domači jezik, da ne vtikamo se v politiko , in iz tega vzroka ne moremo panslavisti biti, da obstanek našega naroda od obstanka avstri-janske države zavisi, in da mi ne moremo neprijatli avstri-janske države biti, da mi le naš slovenski jezik izobraziti želimo, kar je edino sredstvo izobraziti naš narod , in smo tako le prijatli pametnega razvitka. Vidi se iz te razložbe, da naše ravnanje ne more svaje med strankami delati.
Pošteni nemški rodoljubi nam častitajo, da imamo srce, javno pokazati, da smo Slovenci. Oni nas za tega del spo-štovajo; tako bodo nas tudi naši sorodni bratje spoštovali, kadar bode se v njih narodna zavest zbudila. Zbudila pa se bode, — to napredek sedanje omike neodpustivo terja. Potem pa bodemo vsi ene misli, in svaja med nami bode nemogoča.
Naša čitavnica je  zavod  mira  in  ne prepira.    Mi ni-
67
komur ne zamerimo, če je za vse druge jezike zavzet, samo za naš jezik ne. In mi druge jezike spoštujemo, posebno nemški, al za slovenski jezik pa posebno ljubav občutimo. Mi smo pripravljeni, za njega vse, kar imamo, na žrtvenik dati. Dosedaj smo njemu na tihem služili, od sedaj pa je svobodno, javno povedati svojo misel za njega, kar ustav imamo, in po cesarskem diploma od 20. oktobra nam je ravnopravnost narodov izrečena. To pravico imamo od svetlega cesarja, in svetlemu cesarju imamo zahvaliti se, da nam ni treba, na tihem našemu jeziku služiti in da smemo našo čitavnico odpreti. T o raj živočutno izrečem: Bog živi našega svetlega cesarja! Živil!
Ne dvomim, da čitavnica bodočnost ima. Zedinjene moči bodo jo zdržale. Ona bode naša čast in središče Slo-vencom v savinski dolini. Naj živi tedaj naša čitavnica ne-stevilne leta, — naj živi v močni Avstrii.   Živilalu
Ko je gosp. Kapus prebral pismena pozdrava čitavnice tržaške iu varaždinske, z srčnimi slava-klici sprejeta, stopi gospod dr. Bleivveis na oder, in izročuje pozdrav ljubljanske čitavnice priporočaje celjski čilavnici v sledečem govoru odločnost, složnost, narodno značajnost in varčnost tako-le:
„Res, slavna gospoda, obhajamo danes vesel dan, krasen dan; saj je željno pričakovani rojstni dan nove čitavnice slovenske!
Prišli ste, kakor vidim, iz mnogih okrajin prelepe šta-jarske zemlje, ter hotli biti botri iu botrice novorojenemu ljubljenemu detetu. Prišli smo tudi mi iz kranjske dežele iz ravno tega namena; — al nismo prišli z bogatim darom kakor ste Vi prišli pred štirimi tedni v Ljubljano, — prišli smo s praznimi rokami in prinesli Vam le oni drugi dar, Ivi ste nam ga prinesli tudi Vi — srca svoje, srca bra-tovske, srca slovanske. Vzemite jih za ljubo, kakor smo Vam jih iz ljubezni prinesli in z iskrenimi željami, da novo početje — čitavnica Vaša veselo in krepko napreduje okrajni celjski v slavo in blagor in premili Slovenii vsi na radost!
To so srčne želje moje, pa tudi čitavnice ljubljanske, z gorko  ljubeznijo Varn udane sestrice Vaše.
Dovolite mi prijazno, slavna gospoda, da Vam pri tej priliki sporočim štiri reči; zakaj kakor na vsako še tako nedolžno čitavnico letijo strele iz tabora nasprotnega, tako bojo letele tudi na Vašo; zato je treba se držati poti, ki ne iznemiruje nikogar, pa osrečuje vsakega domoljuba.
Obdani od nasprotnikov, ki jih imate Vi kakor mi, namesto da bi ž njimi strastno se prepirali, molimo vsaki dan en očenaš za-nje, da jim Bog odpušča, ker ne vejo kaj delajo. Ako mirno postopamo ž njimi, pa ne za las ne opustimo od svojih pravic, se bojo sčasoma že spokorili in skesani na prsi svoje tolkli „mea culpa, mea maxima culpau; jez še o wTagespoštiu ne obupam, čeravno je že stara grešnica proti nam. Vi d i 11 bojo, da se ne branimo za prazne utopije, ampak da stanovitno se potegujemo le za pravice svoje, življenje svoje, in da to zahtevaje nočemo nič druzega kakor biti le — ravnopravni narodi v Avstrii. Tedaj, slavna gospoda, mirno, kakor so preča-stiti gosp. predsednik ravno rekli, pa stanovitno naprej z geslom Riegerjevim ?5Nedejme se". To naj je vodilo vsacega uda čitavnice — v nji in zunaj nje.
To je eno.
Drugo je: Sloga naj kraljuje vedno med nami, ki smo ene poštene misli in enega srca! Ne zabimo nikoli Toman-ovega domoljubnega gesla: „Složimo se!u To je pa še posebno sporočiti odbornikom vsake čitavnice. Lahko se primeri kakušno razprtje pri mali stvarci. Ogibujmo se tega, da iz iskrice ne bo plamena, ki pokonča celo hišo. Tu veljajo besede nemškega pesnika: „als dienendes Glied schliesse dem Ganzen dich ana ali po naše: „Vsak naj ravna vsig-dar tako, da žabi sebe, in dela le celoti v prida.
To je drugo.
68
Tretje je: Obdržite si čitavnico zmiraj čisto po naslovu njenem, to je, besede in vse druge veselice naj v narodni čitavnici ostanejo vedno narodne. Na steblo domače nikakor ni cepiti mladik ptujih. To bi bilo nevarno; iz malega prida veče, iz večega veliko. Saj vsak, kdor se čitavnici slovenski pridruži, ve, česa ima tu iskati. Če drugi po svoje, tudi mi po svoje — vsi pa brez prepira in sovražtva! Bodimo postrežljivi drugim le toliko, kar je prav, da sami škode ne trpimo. „Allen gefallen ist schlimm" — je Schiller že rekel.
To je tretje.
Četrto pa je: Gospodarite, dragi gospodje, varčno! Duša vsakega mladega gospodarstva je varčnost; dolgovi pa so črv, ki tudi veličansko poslopje spodjedo. To velja tudi od čitavnice. Nikar ne hrepenimo po vsem, kar bi brž radi imeli, ako nam omami dnarno moč, da, omislivši si potrat, ne zmagamo potem potrebnega.
In tako končamo govor svoj, pa zakličem iz globočine srca še enkrat: Bog poživi čitavnico celjsko!"
Ni skoro bilo konca ploskanja, kteri je temu govoru veljal; še le ko so izvrstni ljubljanski pevci s svojimi krepkimi glasi zapeli Praprotnikovo spodljivo pesem „Domo-vina", za ktero je gosp. Nedved veličastven napev složil, so se umirile izbujene srca poslušavcov, da se po dokončani pesmi spet upalijo. Gospod skladnik napeva, kakor pesnik, kteri je bil tudi pričujoč pri tej slovesnosti, sta dobila od občinstva dobro zasluženo pohvalo.
Potem je zapel gospod zdravnik Rupšl sledečo gosp. Terstenjakovo pesmico:
O pol noči                                           O polnoči
Moj  duh bedi.                                    Moj duh bedi, —
Vzdiguje se v nebesa,                       Za domovino milo —
Kjer lucnate telesa                             In  nje kervavo silo
,    Vrtijo se                                             Žaluje se
Skoz veke že,  —                              Toguje se, —
O  pol  noči                                          O   polnoči
Moj duh bedi.                                     Moj duh bedi.
O polnoči
Moj  duh bedi,
In Boga moli milo,
Da njo bi božje krilo
Obvarvalo
Obsenčalo, —
O polnoči
Moj duh bedi.
Gosp. Rupšl ima lep glas in je znan izvrsten pevec; naj se mu tukaj za njegovo blago podporo očitno srčna hvala izreče zedinjena s prošnjo, naj tudi nadalje ostane velikodušen podpornik čitavnici. Napev k tej pesmici je zložil g. dr. Gustav Ipavic. Domoljubna brata gospoda, dr. Ipavca, Gustav in Benjamin *) sta 8lovencom ne samo kakor izkušena in srečna zdravnika znana, temoč tudi kakor izvrstna skladatelja. Dobro delo se samo hvali, in tako tudi so Ipavceve skladbe pevajočemu slovenskemu občinstvu že davno mile in drage. Tako se je tudi napev gori navedene pesmice močno dopadel in vsi: pevec, pesnik in kompozitor so bili z glasnimi živio-klici pozdravljam.
Potem zadont junaška srbska popotnica:
„Rado ide Srbin u vojnike" itd.
in poslušavce tako uname, da se je mogla dvakrat zapeti. Bolj ognjene in žive pesmi, kakor je ta, nismo še slišali, in vsi smo bili v duhu prestavljeni v doline in hribe s krvjo napojene Srbije, iz kterih junaški Srbin plane ua starega lutega vraga keršanstva. Hvala Vam, gospodje, presrčna za mojstersko petje!
Mašekov-Prešernova „Strunam" je, kakor povsod, tako
*) Gospod Benjamin Ipavic je složil napev za Vodnikovo „Uiriott. Priporočujemo to veličastno skladbo vsem slovenskim glasbenim umetnikom. Jako bi poslužila brata Ipavca pevajočemu občinstvu, da bi spet kakošen zvezek svojih lepih kompozicij na svetlo dala.                                                                       Pis.
tudi tukaj vse očarala. Ni mi na moč popisati, kako je do-padel Nedvedov: „ Venec narodnih slovanskih pesem", kteri se konca z cesarsko pesmijo. Družtvo je to sveto pesmo stoje poslušalo in na koncu trikrat: živio presvitli Cesar! zakričalo. Gospod Nedved se je mogel po dokončani pesmi dvakrat zbrani množici pokazati, da je sprejel za-se in za svoje pevsko krdelce očitno zahvalo.
Sedaj stopi domačica „besede", mlada gospa Kapusova rojena Celjanka, in zapoje z milim svojim glasom nježno pesmico „Sarafan". Poslušavci so jo sprejeli z nepopis-Ijivim veseljem in joj darovali iz gorečih src zvirajočo pohvalo. Potem stopi g. profesor na celjski gimnazii, iskreni domoljub Hafner na oder in govori sledečo od gosp. Dav. Terstenjaka složeno pesem :
Priseg a.
Družba vesela se tukaj je zbrala. Kjer zbor je zvestih Slovencev danas, Da b' po domače se razveseljvala In pesmic slovenskih poslušala glas, — Pesmic, oj milih, pesmic oj sladkih
V   ljubih slovenskih besedicah gladkih, Kteri m prihaja veseliši čas.
v
Žalostna bila — oj dolgo — že mati.
Da so nezvesti joj  sinovi b'li,
Da niso hteli  častite spoznati,
Raji med ptujce beračit so šli,
Ko da bi ljubili svoje ognjišče,
In bi svoje čuvali svetišče,
Po svetu se skitali — brez vse časti.
Al zvedli so kmali sinovi po svetu:
V  maternem krilu najbolj je živet',  — Začeli so spet za mater skerbeti,
Za njo se trudit', za njo spet bedet', — Priseženio tukaj tvoji ostati; Slušaj  prisego, Slovenija mati, Za te mi čemo živet'* in umret'! Gospod govornik je govoril   nadušeno   in   je   občutil v domoljubnem svojem srcu   živo   resnico teh   besed ,   zato je tudi glasno bil s pesnikom vred z občo pohvalo pozdravljen. Cetverospev:   „Pod oknom" je   bil z   znano izvrstnostjo ljubljanskih   pevcov   izpeljan;   vse   pa  je   nadahnil z živim ognjem slednji komad, Jenkov kor: ^Naprej V tako, da so ga mogli pevci dvakrat zapeti.
Ljubljančanom smo mi prebivavci mesta Celja in celjske okrajine veliki dolžniki ostali, naj jim hvala, ktero jim tukaj očitno izrečemo, posebno gosp. pevcom iti njih vodju gosp. Nedvedu bode malo plačilo.
Ko je „Beseda" bila dokončana, stopijo gospod celjski opat na oder, in izrečejo v presrčni besedi zahvalo ljubljanskim gostom in veselje, ktero so danes domoljubni Celjani doživeli. V lepo izpeljani basni o desnici in levici so pokazali, zakaj slovenska narodnost in omika se še dozdaj niste mogle vrstiti z nemško; al da obupati ne smemo, če smo tudi malo zaostali, današnji večer je pokazal, da še v Slovencih živi zdravo jedro in krepek duh. Društvo je iz domoljubnega srca zvirajoče besede z občo pohvalo sprejelo. Truplo tudi hoče imeti svojo pravico, zato se gosti vsedejo za mizo, da se okrevajo z zlato kapljico slovenskih goric, in sedaj se je začelo novo življenje.
Obče čislani celjski mestni župan gosp. Stepišnik, daleč poznan kot izvrsten obrtnik, poprime potem besedo in pozdravlja gosp. dr. Bleiweis-a in gospod dr. Tornan-a. Gromoviti ;,živioi4 je zadonel ljubljencoma naroda slovenskega, kakor potem tudi slavnemu mestnemu županu. Pozdrav ta odzdravlja gosp. dr. T o m ari ter z nadušeno besedo veselje izrekuje nad bratovsko složnostjo, ki je podrla nekdanjo steno, ki je bila med Stajarcom in Kranjcom; veže jih sedaj ljubav slovenska. — In iznova se povzdignejo živio- in slava-klici.
Da se pri takošnih priložnostih ne pozabi nobena oseba, ktera svoje dušne in materialne moči daruje domovini, je znana reč, zato se je tudi tukaj napijalo vsem domoljubom,
najpoprej pa po gosp. farmeštru Dav. Terstenjaku sviti emu Cesarju, kterega milosti se imamo zahvaliti, da se danes tukaj smemo po domače veseliti; se ve da zdravica ta je bila z neskončnim nadušenjem sprejeta; — potem stara-iini štajarske slovenščine, prečastljivemu g. škofu Antonu Mart. Slomšeku, — dalje utemeljitelju j ugos 1 a-venske akademje, reprezentantom slovanske znanosti in pismenstva, — vrlemu podporniku slovenstva opatu celjskemu, — gosp. Cernetu, zagovorniku iskrenemu slovenskih pravic, vsem bratom avstrijauskim, da bi se ljubili v svobodni mogočni Avstrii. V imenu bratov Cehov sta se v češkem jeziku zahvalila tukajšna gimnazijska profesorja gosp. Lindner in Hluščik v srčnih in do srca segajočih besedah. Slava-klici so doneli zvestima sinoma hrabrega naroda! In tako so se vrstile zdravice brez konca in kraja; kdo si jih more vse zapomniti! Omeniti še moram krasno zdravico, ki jo je napil gosp. Pirnat slovenskemu duhovništvu dokazaje, kakor je ono sem od sv. Metoda do najmlajše dobe branilo narodnost slovensko in požlahnovalo s kršansko omiko ubogi narod naš. Sledile so potem zdravice vrlemu gosp. Pirnatu, ki nam je prekrasno češko pesem „Kje dom je moj" poslovenil, — ljubeznjivemu gosp. fajmoštru Orožnu, slavnoznanemu pesniku mile, skoz in skoz narodne pesmice „Kje so tiste rožice,; in toliko družin, s kteri mi nas je razveseljeval ta večer, da smo vsi zamaknjeni bili v njega in sklenili čitavnici celjski v prid izdati zvezek ali dva njegovih cvetlic.
Nismo pozabili začasnega odbora, kteri je osnoval z velikim velikim trudom čitavnico in pri blagih imenih:  Ko-
v
čevar, Kapus, Pirnat, Zuža so solze srčne ljubezni tekle iz oči obilno zbranih domoljubov.
Razveselilo nas je, da smo tudi vidili pri „besedia nježni ženski spol z narodnimi znamenji; in posebno zale in pridne Za vča n ke zaslužojejo očitno pohvalo. Slava domoljubnemu prijetnemu tergu Zavču in omikanim njegovim prebivavcom! Naj ga posnemajo tudi drugi slovenski trgi!
Gostov je bilo gotovo čez 200, kar nam je živa priča, da slovenska narodnost na Stajarskem nima za branitelje samo kje trojico „fantastov in fanatikov46, kakor znan grask časopis laže. Vidili smo tukaj ugledne osebe duhovnega in posvetnega stanti, in ne bodo mogli tedaj več po svetu lagati dopisuni, da se za slovenščiuo le potegujejo dijačici in kaplančici.
Omeniti moram še s posebnim veseljem, da tudi pošteni kmetje so se udeležili te slovesnosti, in ginjenega srca smo gledali, kako so kuševali dr. BIeiweis-a , in ga na glas hvalili, da tako modro in podučevno ureduje „Novice". #) Nek premožen kmetišk gospodar ga je povabil , naj pride njegovo kmetijo ogledat, ki jo je čisto po naukih njegovih osnoval, da bo vidil, kaj ^Novice" premorejo. #*) Laž je tedaj, da „Novicea pišejo idealni jezik, kterega prosto ljudstvo ne zastopi. Mi smo culi lep govor v čitavnici slovenskega kmeta iz slovenjograške okolice, kteri bi mar-sikteremu tako imenovanemu „Gebildeten" kri v lice gnal, da prosti kmet o književnem jeziku ima več znanosti, kakor pa naša inteligencija po kancelijah. Tudi trije premožni kmetje so stopili pred dr. Tornan-a in se mu srčno zahvalili, da tako krepko brani narodnost slovensko, — neki med njimi je napil prijazno zdravico poslancu g. Lohninger-ju, naj bi ga mili Bog razsvetil, — in to je spet nov dokaz, da „Prešniu in „Tagespoštniu dopisovavci, ktere slovenski Po-horci redijo, lažejo po svetu, da slovenskemu ljudstvu ni mar za njegovo narodnost!
*) Res! ta večer je bil ^Novicam" naj veselej si god, kar so jih doživele v preteklih 19 letih. Nikdar ga vrednik ne bo po-sabil!                                                                          Vred.
**) Naj bo ta jMerks" i» odgovor dopisunu „triestrčnerou lu
Vred.
69
Ne smem še pozabiti našega kmetiskega pevca Antona Grabi ca, poštenega kmeta in mlinarja teharskega. Zložil je tudi za to slovesnost mično pesmico in jo tudi sam s pomočjo dveh pevcov tako zapel, da nam je vsem srce veselja igralo.   Glasila se je tako-le:
Od citavnice v Celju.
Bratje mi!                                            Živi Bog
Danes skup povabljeni,                       Vse Slovence krog in krog!
Pesem bomo zdaj zapeli,                    Dolgo smo b'li zahtevani
Kar srno srečno doživeli,                    In v verige zakovani.
Od celjske citavnice                             Zdaj je prišel resni čas
Tukaj le!                                           Tud za nas!
Oj Celjan!                                          Kar je res,
Zdaj ne bodi ne zaspan,                     Vsi deležni smo nebes.
Ker nam lepo solnce sije.                  Zakaj bi nas zaničvali,
Naj se jezik naš razvije,                   Drug' narodi zatirali,
Spravljajmo na pravo pot                   Ko smo pa Cesarjevi Naš narod!                                          Tudi mi!
Z majhnega                                         Hvala vam!
Dostikrat bo kaj  vel'kega,                  Ki ste to storili nam,
Tak tud bomo mi začeli,                    Da ste prošnjo naredili
Citavnieo tukaj v Celji                        Za čitavnico prosili,
Bog nam srečo, zdravje dej                Ki je prav potrebna nam
Za naprej!                                           Slovencam!
Prid'te k nam,                                      Oj svečan!
Zdaj vas saj ne   bode sram,              Boš v spomin' šestnajsti dan,
Naj spoznajo tudi Nemci,                   Tisuč osemstoto leto
Da smo srčni mi Slovenci,                 Mislil bo na ta večer
Za svobodo nam kipi                           In pa dve in šestdeseto,
Naša kri!                                                Marsikter!
Bratje vsi , Zlasti vi Ljubljančani, Prišli ste v to mesto Celje, Nam spolniti naše želje, Zdaj zapojte ktero nam
Stajarcam!
Anton Grabič.
Po polnoči je še le mogoče bilo našim domoljubkam, v plesu se enmalo zasukati.
Tako se je obhajal ta dan narodne radosti lepo in pošteno; Bog daj več takošnih dni!
Hrvaško. Iz Kari o v ca. 15. svečana smo prejeli razglas, v kterem posestnika tukajšnega velikega belgijan-skega mlina (gospoda Val. Bleivveis in Gv. Pongrac) dajeta na znanje, da sta si napravila celo nove izvrstne ma-sine za čiščenje žita in krupice (gresa), ktere bojo dobro ime, ki ga po svetu ima že nju moka iz suhega mlina banaške pšenice, še dosti povzdignile pa tudi na londonski razstavi pokazale, da moke karlovškega belgijanskega mlina ne prekosi nobena druga moka.
V Trstu 16. svečana, ip — Velika slava se je razgrinjala pred slovansko umetnico na klavirji gospodično Zadro bilko vo; al vse to je premajhno za njeno umetnost. Trst je trgovsko mesto, pa vendar ima precej mož, ki posebno razumejo, kaj je muzika. Ko je 14. dan t. m. delala na klavirji Chopinovo „fantasie impromptu, vari-jacije češke narodne: Ach neni tu ne ni", potem Drey-schokovo: ^Romance sans harmonique" in Mendels-sohn-Bartholdijevo: ^prediško pesem" in ^slovanske narodni pisne" v Mauronerjevi dvorani za naše slovansko društvo, djal je vsak, kdor kolikaj v tej reči ume, da Zadrobilkova je umetnica prve vrste. Povabilo je bilo društvo razun svojih udov g. tržaškega poglavarja in vse mestne velikase; povabljeni so bili nalašč ostri sodniki v muziki, da bi ne njena slava še bolj razglasila, pa med vsemi je bil le en glas, da umetnica izvrstno razume značaj tega, kar igra; da ima umetnost, kakoršna je malo komu dana; da izvirno iz prvotnega čuta dela, in da po klavirji, djal bi skoraj, leti, kakor bi imela perutnice; pa da vendar živo čuti v\sak naj manj i glas, kar je le največim klavirskim mojstrom dano, akoravno je deklica še le 17 let stara.   Pri tej ^besedi"   so tudi naši čitavnični pevci peli
dva kora: ^strunam" in „naprej!" Posebno zadnji je bil tako všeč, da so ga morali ponoviti. Gospod Lego je sam pel Škroupovo „piscii Čecha" tako izvrstno, da mu je vse navdušeno ploskalo. Temu gospodu ima tržaška či-tavnica veliko hvalo vedeti za to, ker si prizadeva, da bi v našem materijalnem mestu društvu izuril krepek, veličasten kor, kterega pri vseh naših „besedahu on vodi, kakor ga je tudi zdaj. Potem čveterospev: „oj ta lasi" moramo reči, da se je vrlo obnesel. Ker je bil zbolel naš izvrstni umetnik g. VI ček, zato je bil njegov del radovoljno prevzel g. Magrini, ki se je tako izkazal, da ga je društvo še enkrat poklicalo na oder; izurjeni mojster na klavirji g. Lafont, ki nas je že tolikrat blagovoljno podpiral, mu je pa ustrezal na klavirji. Se posebno hvalo moramo dati ljubljanskima ^g. pevcema Jentelnu in Sajevcu, ki sta bila o tej priliki k nam prišla v Trst. Tacega večera v našem mestu Slovanje skoraj gotovo še niso imeli, kar stoji Trst. Še celo Italijani, ki vedo, kaj je muzikalna umetnost, so rekli, da kaj tacega niso pričakovali pri Slovanih.
Iz Trsta 20. sveč. Vrle ^Novice!" v vašem 7. listu tega leta smo brali v dopisu iz Gorice, da ste se prekrasne podobi „Pfichod ss. Methoda a Cvrilla do Velehnuhr4 in „Svatopluka svnove jeho", ki ste v ondotno seminisče iz Moravskega dospele, kmali prodale in da je bilo treba po nje drugič pisati. — Prosit! Al kar se na dalje pravi za-stran tukajšnih Slovencov, da so mrzli podporniki domačih umotvorov in ledeni pospešniki blagih in svetih namenov, s k ter i ml se omejene slike razprodajajo , je nespodobno in opazka „Težko dau ni drugega nič, kot na globoko vsekano rano — politiško podeljena balzamova kapljica. Tudi za-stran tistega človeka, ki je le iz zgolj nevednosti in pa iz nedolžne nepomagljivosti omenjene slike nazaj poslal, se mora reči, da je pošten Slovenec. Slavnemu vredništvu „Novica se je stan te reči natanko razodel. Pristavimo pa še, da, če bi se take reči s spodobno prošnjo prečastit-Ijivim škohjstvom pošiljale, takih nepotrebnih zabav gotovo imeli ne bi. *)
En Slovenec v imenu tržaških sobratov.
v
lz Postojne 20. svečana. Ze dolgo se nisem oglasil v ^Novicah", zato Vam pa danes nekaj prav imenitnega povem. Že veliko let si učeni natoroznanci glavo belijo in skušajo zvediti, ali je tako imenovana ^človeška ribicaa ali ??bela kačica" **) (proteus, hvpochthon), ki prebiva v temnih podzemeljskih tekočih vodah, že popolnoma in za-se gotova stvar ali pa ne, — ali se dalje po jajčkih plodi ali pa žive mlade rodi itd. itd. Sto in sto teh močarilčkov je bilo že na Dunaj poslano visokoučenemu gosp. prof. Hyrtel-nu, da bi se ta skrivnost zvedila, — al ni bilo mogoče. 16. dan t. m. pa se je po naključbi odkrila ta skrivnost. Neki mož je v Majdalenini podzemeljski jami vjel človeško ribico, pa jo po navadi djal v majhno steklenico z vodo nekoliko napolnjeno. Ko pride mož domii, kaj najde? Zraven vjete ribice še drugo malo živalico, červu podobno. Mož nese vse skupaj tukajšnemu apotekarju gosp. Gottsbergerju na prodaj. Cerv je bil poldrug pavec dolg, debel kakor pavoljnata nit; z povekšavnikom ogledan se je vidila kožica njegova lepe rožne barve; po sredi celega života se je vidila pod kožo višnjeva proga; gobček tak, kakor ga ima ribica človeška, tak tudi rep; mesto, kjer se nahajajo ko-ravdaste ribje ušesa, bilo je polno škriatastih pieic — z eno besedo,   bil  je mladič,   ki se   je   prav   vesel zraven
*) Kakor se je vredništvo po priloženem razjasnila do dobrega prepričalo, da tržaški Slovenci res niso nikakor krivi, da so one slike bile nazaj poslane, tako jim moramo z dobro vestjo povedati, da gosp. dopisnika iz Gorice nikakor ni bila volja, svoje sobrate žaliti; rodoljubnemu srcu je le to neizrečeno težko delo, da se je kaj takega zgodilo. In tako , mislimo, je stvar spet bratovsko poravnana „sine irau.                      Vred.
**) Pa ni ne riba ne kača, tudi  nima nic človeškega na sebi zunaj barve,  ki je človeški nekoliko podobna.                           Vred.
70
matere svoje sukal. Lahko si mislite, kako smo biii veseli, prvikrat nekaj viditi kar svet še ni vidil in kar nam je razodelo veliko skrivnost, da človeška riba žive mlade rodi; vesela novica je šla brž po telegrafu v Ljubljano do gosp. Ferd. Schmidt-a, ki si že tudi več let prizadeva to zastavico uganiti, naj pride „otročnico z mladim" ogledat, preden gresta oba skupaj na Dunaj k prof. Hyrtel-u. Al ravno ko pride srosp. Schmidtov odgovor v Postojno, — ni bilo več ne sledu ne tiru novorojenčka: požrešna mati ga je požrla! — Bog ve, kdaj bomo spet tako srečni viditi, kar smo vidili sedaj.   Al zvedili smo saj veliko.
Moschus. Iz Ljubljane, ^j: ^3. dne t. m. se je v pisarnici tukajsne družbe, ki je dnama pripomočnica obrtnikom in rokodelcom , blizo 50 mestjanov obrtnijskega stanu zbralo, da bi se po predlogu njenega predsednika gospoda Ivana Horak-a o dveh važnih rečeh posvetovali, ktere zadevajo občni blagor naše dežele , pa tudi segajo več ali manj v žep posamesnih deželanov.
Prvo je   bilo,   naj se nasvetujejo možje,   kteri   bi sposobni bili voljeni biti v ljubljansko kupčijsko in obrt-nijsko zbornico namesto onih,   ki po postavi   letos iz odbora stopijo.   Gosp. Horak je kot družtveni predsednik podpiral predlog z ogovorom, v kterem je naprej svoje veselje razodel, da se je toliko obilo število mestjanov snidlo , ker s tem kažejo, da jim je mar za domače zadeve. Pogostoma se sliši   vprašanje — je dalje rekel — „čmu nam so  kup-čijske in obrtniške zbornice?    Davek moramo za-nje plačevati ,   prida pa   od njih  nikjer   ne  vidimo".    Meni se  take vprašanja nepotrebne zdijo. Po postavi so vpeljane in mi spo-stovaje postave o tem sedaj ne moremo nič prerneniti. Mini-sterstvo samo je spoznalo potrebo nekakošnih poprav, zato je zbornicam poslalo ukaz, naj razodenejo o tem svoje mnenje. Naj že je tedaj  to  kakor   koli.   to saj   je gotovo,   če smo nečimerni pri volitvah odbornikov   in   roke  križem držimo,   bo za nas še slabeje;   ni ne vse eno,   ali ta ali uni   v odboru sedi,   ker vsak   odbornik   ima pravico, nasvete predlagati   in sklepi   se   ravnajo   potem   po   večini glasov.    Slišali smo,   da g. Haiman  razpošilja pisma okoli, v kterem po svoje   nasvetuje ljudem,   ktere naj volijo za odbornike. Mi ne pravimo, da nima pravice kaj takega storiti, ker vsak jo ima kdor koli hoče; le to je vprašanje: ali nimamo tudi mi dolžnost o takih okoljšinah se oglasiti, ako njemu ne moremo  dati   našega zaupanja?    Kako je gospod Haiman 25. febr. leta 1857 govoril v wWanderer-juu zoper nase obrtnike in rokodelce, ne bom tukaj ponavljal;   odgovoril sem   mu   na to   14. sušca 1857   v ravno   tistem listu pismeno,   djansko   pa   z osnovo   naše   obrtniške   pomočne družbe.  — Ko je po tem ogovoru  še   g. Sventner  spregovoril,   so se pomenki začeli   in   enoglasni   sklep je bil,   da g. Haimanov nasvet   odbornikov nima nobenega zaupanja. Glasovalo se je potem v tem zboru, in po tem glasovanji je sklenil zbor sledeče može priporočiti vsem,   ki imajo pravico odbornike v zbornico   kupčijako   in obrtniško voliti: iz kupčijskega stanu:           iz obrtnijskega stanu:
za odbornike:                            za odbornike:
gosp. L. Luk mana,                gosp. Jan. N. Ho raka,
„    A n t. Kri š perja,               „    Vi 1 h. Ru d holzerj a,
„    Kar. Holzerj a,                „    J. S ch we n t n erj a ,
„    J. N. Miihleisena,           „    J. Schvvinkshakela,
„    Fr. X. Souvana,                    za namestnika:
za namestnika:                    „    V i 1 h. R o s t a,
gosp. Jož. Pleivveisa,              w    Mat. Schreinerj a;
„    Val. Zupana;
izmed fužinarjev pa:
gosp. J. L. Potočnika v Kropi.
Ti  možje   vživajo   zaupanje   mestjanov   ljubljanskih   in
tedaj se priporočajo volivcom s tem   živim priporočilom: naj
vsak volivec voli iz svojega stanu ravno te može, sicer
se razcepijo glasovi,   in nazadnje se utegne  primeriti,   da
71
je izvoljen kdo, ki nobenemu ni všeč. Pa naj voli tuda vsak in naj nikar ni v svojo škodo nemaren! — Ti poziv je sklenil zbor v slovenskem in nemškem jeziku razglasiti.
Drugo je bilo posvetovanje:   Ali je res deželi v kak prid, da se pošljeta dva rokodelca k razstavi londonski. Sklep je bil,   da je   škoda za 1000 gold. ,   in   zato  je bil protest   enoglasno   sklenjen,   ki   se   bo   poslal   mestnemu odboru in  kupčijski zbornici.    Podpiran pa je bil ta protest s tem,   da le tadaj  bi imelo tako poslanstvo svojo  korist, ko bi   šlo toliko   poslancov v London,   da   bi   saj   več i del naših obrtnij   ali   rokodelstev  po   njih namestovan   bil; če gresta dva ključarja ali en ključar  pa še kak drug že-lezninar v London,   kaj imajo vse druge obrtnijstva ali rokodelstva od tega? Zato so pa Gradčani  pametno storili, da ne pošljejo nikogar,   ker jih ne morejo toliko poslati, kolikor bi jih treba bilo.   Dunaj jih pošlje 30, — tu bojo vse obrtnije nadomostovane, to je pravo;   mi pa bomo tudi za se potem  lahko vse porabili,   kar bojo ti dobrega nazaj prinesli.    Res čudno je to ,   da mi brez premislika   hočemo posnemati vse, kakor tista žaba v fabuli,   le zato,   da posnemamo,   ali da morebiti komu   kakošno   protekcijo na glavo obesimo.    In če bi imeli,   da   bi jih   več poslali,   bi mogli to naši domači ljudje biti, ki gotovo v deželi ostanejo in zamorejo deželi   po sebi in   svojih   otrocih   koristiti, ne pa tak,   ki   je  danes tukaj,   čez   leto morebiti   drugod. Tudi ni vsak bahač   modra glava;   tihi človek   večidel  100 bahačev v žakelj vtakne.  Ce bi ze mogli  poslati, bi poslali za dnar naše dežele  našega umetnika  Zajca ,   mlada Frei-bergerja, mladega Cerneta, naša Kurnika, Pajka, Gvajca in še druge   domače   (mladi   Samasa bo   na svoje stroške šel, kakor slišimo). Tudi o tej zadevi nam gosp. Haiman ne bo luči prižgal.   —   Tako je bil protest motiviran in enoglasno oUIcnjcn.   Ali bo našel na svojem  mestu ta nasvet potrebno podporo ali ne,   tega ne vemo;    15. p. m. bo še  le ta reč sklenjena; če  bode zavržen, borno vprašali čez leto in dan za korist na poslanca naloženega kapitala.
Iz Ljubljane. (Veselo naznanilo.^) Katekizem ali kerš. katoliški nauk za spodnje gimnazije in realke in sploh za odraščeno mladost, ki ga je spisal slovenskemu svetu slavnoznani rodoljub gosp. Anton Lesar, katehet naše realke, in so ga v ta namen potrdili naš svitli knez in škof, je ravnokar v kaj čedni in lični obliki iz gospod Blaznikove tiskarne izšel in je na prodaj v založbi H. Nič-manovi v Ljubljani po nižji ceni, kakor so dotični nemški katekizmi. Obsega 14 pol in pol. — Radovaje se prav iz srca o tem delu, ki nam je djansk dokaz, kako hitro morejo Slovenci dobre šolske knjige dovršiti, ako le vejo, da se bojo tudi rabile, izrekujemo ob enem živo željo, naj bi se novega katekizma vsi čast. učitelji kerš. nauka po slovenskih gimnazijah, realkah in v četrtem razredu glavnih šol koj letos poprijeli.
—   Druga vesela novica je, da je nek domoljuben ud čitavnice naše kupil te dni veliko hišo v Ljubljani, kazini nasproti, ter bo ondi zidal še posebno veliko dvorano za čitavnico našo.
—   V Trnovem (predmestji našem) smo vidili v nedeljo pri gospodarju Nr. 45 teden staro tele s čudno spačeno glavo; prav za prav ste dve glavi v eno tako zlite, da ima živinče 4 nosnice, dva gobca z dvema čelustama in dvema jezikoma (in tudi dvema požiravnikoma); al vse je skupaj stisnjeno, pokvečeno in obraz na dvoje tako preklan kakor pri tisti spačenosti zgornje čelusti , ki jo zdravniki zajčno ustnico (Hasenscharte) imenujejo. V to odprtino vlivajo teličku mleko, da ga redijo. Se ve da za druzega ni kakor za mesarja, kadar bo kake 3 tedne star, ako jih bo doživel pri pičli hrani, ki jo povžiti more. Glava in vrat pa sta za natoroznance zanimiva. Kdor 5 kraje. „E in tri t ta" plača, mu spako pokažejo. — Tako stoji napisano na hlevu. In res vreden je  ta   ogled svojih 5 kr.    Al kako  vesel bo
pa Še pisatelj wDeutschthum-a in Krain", ko bo ta napis bral, stavimo, da bo polovico čistih dohodkov one brošure gospodarju v roke stisnil za ta —  „Eiutritta.
Iz Ljubljane. Pretekli teden se je iz Polja pod Ljubljano zvedilo, da je neznan pes, stekline zlo sumljiv, popadal v Slapah. V petek se poda komisija v Muste, kjer so nekega sumljivega psa vstrelili, nekega druzega pa tudi tu tako pobili, da je sam konec storil. Oba sta bila neznana psa, pa nobeden unemu podoben, ki se je v Slapah okoli klatil. Ker sta bila po ogledu oba stekline sumljiva spoznana, se je bati, da bi tudi uni, ki je zbežal, ne bil tak. Čeravno je sreča velika, da po gotovih skušnjah med 20 do 25 popadenimi ljudmi le eden za steklino zboli, se vendar ni norčevati s to boleznijo, in celi okolici, v kteri so se ti trije psi klatili, naj je priporočano, da pazijo, ali se ni še kaka druga nesreča pri ljudeh ali živini zgodila, ki se utegne še le pozneje zvediti. Slišali smo tudi, da je te dni tudi pri Zidanemu m o s i u na železnici nek sumljiv pes popadel; morebiti je to, kar se je zgodilo tu blizo Ljubljane, v kaki dotiki z unim doli. Pred nekimi tedni so imeli steklega psa v Kranj i.
—   Magistrat tukajšni naznanja, da po sklepu mestnega odbora bo v sredo 26. febr. v spomin obletnice podeljene ustave zjutraj strel na gradu, ob 10. dopoldne slovesna maša v stolni cerkvi , namesto osvečave pa naj se revnim milošina deli, ki jo prejmeta gospod Karinger in kazinini kustos.
—   V četrtek zvečer ob 8. uri se bo tukajšna gimnazijska mladina od ljubljenega svojega dosedanjega vodja gospoda Nečasek-a poslovila z baklado, petjem in izročilom celega zvezka slov. pesem.
  72