Manjše zaposlovanje od predvidenega
Stabilizacijski in restrikcijski ukrepi so bili vzrok, da smo se tudi na področ-ju zaposlovanja morali začeti obnašati drugače, kot smo bili v preteklosti vaje-ni. Zaposlovanje, ki smo mu bili priča v celotnem srednjeročnem obdobju, je precej presegalo kadrovske možnosti, ki jih nudijo lastni kadrovski potenciali. Že v preteklem letu, še bolj pa letos, je opaziti velik trend zmanjševanja rasti zaposlovanja. Priča smo situaciji, ko se število zaposlenih v družbenem sektor-ju ne povečuje, celo nasprotno, vsi po-datki kažejo, da se je število zaposlenih v družbenem sektorju v mesecu juliju, v primerjavi z lanskim decembrom, ce-lo zmanjšalo.
Če pa pogledamo situacijo zaposlo-vanja po panogah, lahko ugotovimo, da se je število zaposlenih najbolj zmanj-šalo v gradbeništvu in trgovini, večje povečanje zaposlenih pa beležimo v pa-nogi družbenopolitične skupnosti in or-ganizacije ter SIS in v panogi izobraže-vanje.
Kakšna je situacija v OZD glede iz-polnjevanja kadrovskih planov in pro-blematike zaposlovanja, je bilo ugotov-Ijeno na osnovi razgovorov v 100 večjih organizacijah združenega dela v Ljub-ljani. Analiza teh razgovorov je poka-zala, da se organizacije s področja go-spodarstva srečujejo s precejšnjim po-manjkanjem nekvalificiranih delavcev, pa tudi s pomanjkanjem nekaterih po-klicev, kot so monterji, ključavničarji, peki, strugarji, orodjarji, gozdarji, voz-niki in še nekateri drugi. Tudi interes za razpisane štipendije ni zadosten, za kar so vzrok težji delovni pogoji poklicev, za katere se štipendije razpisujejo. Za gradbeništvo in industrijo je značilna visoka fluktuacija, ki povzroča še do-datne težave. Zanimivo je, da skoraj vse organizacije, ki so bile v analizi zajete, ocenjujejo, da ne bodo zaposlo-vale v skladu z letnim kadrovskim pla-nom. To odsfopanje pa pomeni, da bo v večini OZD prevladoval manjši tempo zaposlovanja. Temu je vzrok ne le po-manjkanje nekaterih poklicev, ampak tudi proizvodne težave in slabo pri-pravljen kadrovski plan s predimenzio-niranimi potrebami po dodatnem zapo-slovanju.
Strukturna neusklajenost
V preteklem obdobju so potrebe ne-nehno presegale možnosti domačih ka-drovskih virov, v katerem zavzema naj-večji delež priliv iz šol. Ker pa so se potrebe po zaposlovanju zmanjšale, je prišlo do preobrata. Globalno neuskla-jenost med ponudbo in potrebami po delavcih povečuje še strukturna neus-klajenost, tako pridemo v situacijo, ko ne moremo zaposliti kadrov, ki so ko-načli šolanje, na drugi strani pa v OZD ne morejo dobiti kadrov, ki jih potre-bujejo. Poleg neusklajenosti priliva in potreb pa je prisotno tudi nezadovolji-vo kratkoročno planiranje kadrov, saj je struktura potreb, ki so jih planirale delovne organizacije v letnih planih bi-stveno drugačna od struktre, ki so jo organizacije v prvi polovici leta potre-bovale. Kako bi se tem težavam lahko izognili oziroma jih popravili?
Ena od pomembnih nalog je vseka-kor prilagoditev izobraževalnih tokov kadrovskim potrebam. To pomeni, da moramo izobraževati tiste kadre, ki jih združeno delo zares potrebuje. Pri tem pa je seveda treba upoštevati tudi sred-njeročne in dolgoročne kadrovske po-trebe in pri tem ugotoviti, po katerih poklicih se bodo potrebe še povečale.
Zagotoviti moramo tudi možnosti šte-vilnejše dnevne migracije, večjo pro-storsko in profesionalno mobilnost iskalcev zaposlitve. OZD morajo v bo-doče še bolj izkoriščati možnost štipen-dijskega pridobivanja kadrov, ki jih po-trebujejo. Da se bodo mlajši raje odlo-čali za poklice, ki jih naše združeno delo potrebuje, bomo morali storiti še veliko več. Tu je pomembna predvsem dobra in kvalitetna predstavitev teh po-klicev, izboljšanje delovnih pogojev in varnosti pri delu in ne nazadnje, zago-tovitev primerne materialne stimulacije za delavce v teh poklicih. Le tako bomo namreč lahko premostili to neskladje med ponudbo in potrebami, le tako si bomo lahko zagotovili dovolj svojega lastnega kadra in zmanjšali število iskalcev tistih del in nalog, ki jih ne potrebujemo.
Nina Legat Čož