D OS'- Poštnina platana v gotovini StCV. 40. V Ljubljair, v Četrtek dne 2. oktobra 1930. 2. X. 1930 Jl|j... DELAVSKA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak Četrtek pop.; v sluCa u praznika dan popre) — Uredništvo: Ljubljana, MikloSf-čeva c. — Netr« nkirana pisma se ne sprejemajo Posamezna Številka Din ISo — Cena: za 1 mesec Din S1-, za Četrt leta Din IS--, za pol leta Din Jo -; za Inozemstvo Din 7-. (mesečno) — Oglas: po dogovoru Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo Delavska zbornica, MikloilCeva cesta 22,1. nad. Telefon 2285. Slev. Čekovnega raCuna (4.QOO Koncentracija. Mi smo svoječasno pokrenili akcijo v tem cilju, da bi ustvarile vse delavske strokovne organizacije nekak skupni forum, ki naj bi odločal v vseh delavskih strokovnih vprašanjih in sicer tako, da bi bili sklepi tega foruma obvezni za vse delavske strokovine organizacije, napram javnosti pa — zlasti v konkretnih vprašanjih — kot odločitev najvišje skupne delavske strokovne instance. Od naše akcije nismo pričakovali takojšnjih pozitivnih uspehov. Bila je tako. reRoč prvo tipanje, kakšen odmev bo priklicala v delavskem svetu. Morali smo konstatirati, da še na. čas za tak forum. Še ne po enem letu je zopet sprožila ,to idejo neka federacija, ki še sploh ne obstoja. Obljubila je, da se bo predstavila delavstvu pod blestečim naslovom: Federacija narodnih sindikatov kraljevine Jugoslavije. Ta federacija pravi, da bo usmeril^ svoje delovanje, v to, da bi nastal enoten naroden delavski pokret. Zlasti pa, da bi postalo delavstvo predborilec jugoslovanske akcije. Pravi, da bo pozvala tudi. druge delavske strokovne organizacije, da pristopijo tej federaciji in upa tudi na pozitiven uspeh, zlasti ker je.želja po združitvi vseh delavskih strokovnih organizacij že padla od voditeljev nekaterih delavskih strokovnih organizacij. Takoj v uvodu smo že omenili to našo akoijo. Ne radi tega, da bi hoteli podpreti akcijo te federacije, ampak da bi pokazali na počelo teh akcij. Mi smo pokrenili to akcijo, da bi preprečili beganje delavstva po meščanskih politikih, ki so nastopali zlasti ob času volitev demagogično ter obljubljali delavstvu več kakor je zahtevalo. Po volitvah so ti politiki seveda na vse pozabili. Pa tudi v delavskih vrstah samih so se dogajale take igre. Posledica tega je bila 'velika rhalodušnolt v delavskih vrsTah, neorientiranoet in nezaupanje. Čutili smo zaradi tega potrebo, da bi se osnoval nekak strokovni svet, ki bi dajal kot najvišja delavska strokovna instanca svoje direktive. Toda pri vsem tem naj bi ostale vse obstoječe delavske strokovne organizacije in naj bi delovale tako kakor običajno. Strokovni svet bi bil le oporišče, nekak svetilnik. Zakaj ? Strokovna organizacija je organizirana samopomoč. Vsaka samopomoč pa predstavlja absolutno demokracijo. Radi tega je vsak pokret, ki bi kršil demokracijo, protidelavski. Iz vseh dosedanjih izjav voditeljev bodoče federacije pa zveni prikrita želja, .da bi vlada diktirala delavstvu, da je edino federacija opravičena, da nastopa med delavstvom. Drugače si ne moremo namreč razlagati natolcevanja, češ da so razne obstoječe delavske organizacije vzgajale delavstvo v protidržavnem duhu in da so bile te organizacije v službi raznih internacional proti lastni državi. Sicer so hoteli s tem utemeljiti potrebo, da bi se sedaj obstoječe organizacije razpustile in da bi stopila na njihovo mesto »Federacija«, toda v prvi vrsti so do dna razgalili same sebe. Da je delavstvo protidržavno, je stara pesem kapitalistov. Le na ta način so mogli utemeljevati svoja nasprotstva napram delavstvu. Objektivno vzeto pa delavec sploh ne more biti protidržaven. Če ima kdo interes, da vlada v državi red in pravica, ga ima delavec. Kajti le v tako urejeni državi more najti dovolj prilike za svojo eksistenco. Naravno pa je, da označuje javnost, kakor smo že poudarili, vsako akcijo delavstva za dosego svojih naravnih pravic, kot protidržavno gesto. S tem delavstvo le zagrenjuje. Naravnost ogabno pa je, če gre na tako pot organizacija, ki se hoče predstavljati delavstvu kot delavska in borbena. Nasprotno. Delavske strokovne organizacije so za državo vitalnega pomena. -Delavstvo vedno bolj narašča. Že po svoi jem številu postaja faktor. Pa tudi š svojim ustvarjanjem je najmanj tako važen čanitelj, kakor podjetnik. Tega činitelja treba privesti' na mesto, katero mu grej kot dozorelega in notranje ustaljenega. To nalogo morejo pa izvršiti le strokovne organizacije in sicer takšne, kakršne so. To je namreč čisto naravni in ediino pravilni razvoj. Nič manj ogabna ni trditev, da so inr ternacionalne zveze protidržavne. Taki} trditev izzveni v današnji dobi skoraj kot denuncijacija. Delavstvo se ne bori niti proti tovarnam niti proti kapitalu. Bori se pa proti kapitalizmu, to je proti ustroju celotnega svetovnega gospodarstva. Posledice tega ustroja so, da ne služi gospodarstvo poS-trebam ljudstva, potrebam posameznih držav, ampak pohlepu po čim večjem dobičku denarnih mogotcev. Da bi mogli udejstvovati svoje načrte, se združujejo v mednarodne organizacije. S tem so ustvarili 'in še ustvarjajo gospodarstva, ki ne obsegajo le posameznih držav, anij-pak ves svet. Prav s tega stališča je postalo de*-lavsko vprašanje svetovno vprašanje, -f Ker obremenjujejo ta vprašanja več ali manj tudi gospodarstvo, se morajo reševati speredno v vseh državah. Delavskim zahtevam pa ne ugodi družba prostovoljno, največkrat po ostri borbi. Tako enotno borbo pa morejo pripraviti in izvesti le mednarodne delavske zveze, zlasti pa še sedaj, ko so ustanovljene tudi od držav samih mednarodne institucije, da rešujejo taka vprašanja. Mednarodne delavske zveze so torej nujna posledica sedanjega družabnega in gospodarskega svetovnega ustroja. Kot take izvršujejo funkcije, ki so visoko pozitivne za delavstvo in države. Kdor pa hoče internacionale drugače karakterizirati, je dokaz, da ali ne pozna bistva delavskega gibanja in njegovih organizacij ali pa da ima postranske namene, da bi se namreč dokopal po milosti do družabnega stališča in pozicij, katerih si ne more in noče ustvariti z lastnim delom. Poudarjamo, da smo za vsako akcijo, ki bi služila v to, da se osnujejo take institucije, ki bi služile čim enotnejšemu nastopu vsega delavstva v strokovnih vprašanjih. Toda akcija se mora izvršiti s sodelovanjem in sicer s prostovoljnim sodelovanjem vsega delavstva v prvi vrsti pa njegovih organizacij. Smo pa proti vsakemu diktatu in ga ne bomo nikoli priznali. Delavski koledarček Vse skupine in družine so prejele te dni »Delavski koledarček« v razprodajo. Prosimo, pohitite z razprodajo; če Vam jih zmanjka, naročite jih, dokler zaloga traja. Obračunajte hitro, da ne bo sitnih opominov in nepotrebnih stroškov. Agitirajte zanj. Naj ne bo delavca v Vašem kraju, ki ne bi imel našega koledarčka. Krekova knjižnica. Zaupnikom! Zaupniki, pošiljajte redno mesečne obračune. Nekateri so v zaostanku s članarino! Hitro izterjajte in pošljite. Nabirajte nove člane. Če si že član Krekove knjižnice, glej, da bo postal član tudi Tvoj prijatelj, Tvoj znanec! Dr. Korošec odstopil. Nj. Vel. kralj je sprejel v Niški Banji dne ‘28. t. m. v avdienci g. dr. Antona Korošca, ministra za šume in rudnike. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj blagovolil sprejeti ostaviko gosp. dr. Korošca, ki jo je podal kot minister za šu-nle in rudnike iz zdravstvenih razlogov, in ga odlikovati z najvišjim odlikovanjem Karadjordjeve zvezde II. stopnje. Ostavka g. dr. Korošca se glasi: »Vaše Veličanstvo! Dovoljujem si predložiti Vašemu Veličanstvu ostavko kot minister za šume in rudnike. Zdravniki mi svetujejo, naj svojo bolezen, ki je v poslednjem času krenila na slabše, zdravim v popolnem miaru in na daljšem oddihu. Zato mi vest ne dovoljuje, da bi med tem obdržal posle, ki jih ne bi utegnil opravljati tako, kakor velevajo državni interesi. . Vaše Veličanstvo prosim, da tudi v tem trenutku sprejme izraze moje popolne zvestobe in brezmejne privrženosti ter iskreno zahvalo za dosedanje zaupanje kakor tudi zagotovilo moje pripravljenosti, da se bom vselej odzval Vašemu visokemu povabilu v službo za kralja in domovino. Smatram za svojo dolžnost, da tudi pri tej priliki izjavim, da hočem tudi v bodoče in povsod v slogi z ostalimi rodoljubi, zvest izraženim načelom Vašega Veličanstva in deklaracijam kraljevske vlade, delati za jugoslovansko nacionalno in državno misel, da bi s tem Vaše Veličanstvo iin ves kraljevski dom mogla mirno gledati v svojo bodočnost. Vašemu Veličanstvu vdani in zvesti dr. Anton Korošec, s. r.« Na predlog gosp. predsednika ministrskega sveta je Nj. Vel. blagovolil imenovati za ministra za šume in rudnike gosp. inž. Dušana Serneta, bana dra/vske banovine. Po, sprejemu v avdienci pri Nj. Vel. kralju je g. inž. Dušan Serneč prisegel. (Centralni presbiro.) Po imenovanju bana dravske banovine gosp. inž. Dušana Serneca za ministra za šume in rudnike bo opravljal dolžnosti bana dravske banovine gosp. dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana. Nasa internacionala. Seja predsedstva. Predsedstvo krščanske strokovne internacionale je imelo 20. in 22. septembra v Miinchenu sejo, na kateri so se poleg notranjih organizatoričnih vprašanj obravnavali tudi razni drugi pojavi v gospodarskem, socialnem in političnem življenju. Predsedstvo je ugotovilo, da internacionalno gospodarsko krizo močno pospešujejo v posameznih državah sile, ki razkrajajo, i«. neprestane politične spremembe in prevrati. Za krščanski strokovni pokret nastajajo v teh razmerah pomembne naloge. Zasedanje širšega cdbora internacionale, ki se bo vršilo v začetku prihodnjega meseca, bo vse te probleme našega časa posebno temeljito obravnavalo. Predsedstvo internacionale je pretresalo tudi položaj, ki je nastal vsled držanja amsterdamske internacionale z ozirom na mednarodno organizacijo dela. Kakor znano, odklanja amsterdamska internacionala enakopravnost krščanskih strokovnih organizacij v mednarodnem uradu dela. Krščanske strokovne organizacije, ki zavračajo vsak monopol na strokovno organiziranje, se kar najodločneje obračajo zlasti proti 'monopolu amsterdamcev v mednarodnem uradu dela in so prisiljene podv/eti energične ukrepe proti zadržanju- marksističnih organizacij. Končno je bilo sklenjeno, da se bo vršil prihodnji kongres krščanske strokovne internacionale meseca septembra 1931 v Antvverpenu. Ali ni to sramota! Vajenca, poštenega*, sprejme tehnično podjetje proti posojilu alii garanciji 10.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku. (»Jutro« 8t. 209 z dme 9. septembra 1930.) Navidezno brezpomemben in nedolžen oglas, kot jih čitamo dnevno v tej ali oni obliki, a vendar nam odkriva globoko socialno in moralno rano našega 'časa. Na kak način skušajo urediti vprašanje nekateri, dokazuje oglas, ki ga uvodoma prinašamo. Iz narodnega in socialnega stališča je vajeniško vprašanje ravno tako važno in potrebno rešitve, kot so druga socialna vprašanja n. pr. brezposelnost itd. Deloma se je to vprašanje uredilo z zakonom o zaščiti delavcev, vendar se pa niti to, kar ta zakon predvideva, ni izvršilo in se še danes ne izvršuje. Ali ni sramota za človeka, ki se ima za podjetnika, da zahteva od svojega vajenca, katerega bo, če že ne izkoriščal, pa brez dvoma obremenil do skrajnosti, navsezadnje še denar. Potrebno bi bilo, da se taki podjetniki javno in imenoma ožigosajo. Starši vajencev, ki so v veliki večini samo revnejši delavci, (»diši duševni ali ročni, naj dajo vajencem, katere morajo vzdrževati, poleg hrane, stanovanja in perila, obleke in šolnine še par tisočakov zato, da bo njih sin ali hči smel delati za tujca. Če primerjamo predvojno dobo, ko sg ia vaiAnp.c v največ slučajih naučil neprimerno več, ter imel, če že ne celotno oskrbo, vsaj opoldansko hrano, pa sedaj, ko je veliko število »podjetnikov« odpuščalo vajence, ki po 3 ali več letih niso 'znali veliko več kot prevažati ročne vozičke, vidimo, kako se je vajeniško vprašanje reševalo. Brez dvoma so bile izjeme v pred- in pa v povojni dobi, v splošnem pa so se razmere za vajence zelo poslabšale. Mnogo prahu je vzdignil svoječasno zakon o zaščiti delavcev, v katerem se prepoveduje zaposlitev vajencev po 12 ali 14 ur dnevno, češ saj smo tudi mi morali delati toliko ali pa še več. Gospodarstvo v modemih državah pa je dokazalo, da je 8 ur napornega dela dovolj za preživljanje človeka tam, kjer so gospodarske razmere urejene. Zato je 8 urni delavnik za vajence tembolj potreben, samo žal se niti danes v več kot dve tretjini slučajih ne izvršuje. Nujna potreba, življenjska potreba vsaj v Sloveniji je, urediti vajeniško vprašanje ne samo glede zaščite, temveč tudi glede eacionalizacije poklicev. S tem vprašanjem bi se morale intenzivnejše baviti Delavske zbornice, strokovne organizacije in obrtne zbornice. Vsled prevelikega navala na nekatere stroke se pospešuje brezposelnost. V tem vprašanju bi bilo potrebno enotnega nastopa ter naj bi se ukrenili tudi zato potrebni koraki, iniciativo za to pa naj da Delavska zbornica, ki naj bi sestavila točne statistike o zaposlitvi vajencev v posameznih strokah, odnosno skušala vsaj dognati, katere panoge obrtništva proizvajajo preveč naraščaja. Rešiti to nalogo, bi bilo ogromnega pomena ne samo za vajence, same, temveč tudi za njih starše ter narodno gospodarstvo. Naloga Inšpekcij dela pa bi bila ostreje kontrolirati izvedbo zakona o zaščiti delavcev po posameznih obratih, ker smo mnenja, da se morajo vsi zakoni spoštovati in izpolnjevati. Vajeniško vprašanje pa bodemo rešili le s skupnim stvarnim delom. Bodočnost pa nas sili, da to vprašanje čimpreje rei-šimo. — U. Jugoslovanska strokovna zveza. Železničarski vestnik. Novi Pravilnik o voznih ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji za osobje prometnih ustanov kraljevine Jugoslavije. (Dalje.) Člen 7. Skupščinarji za oblastne in delegati glavne skupščine bolniškega fonda, člani oblastnega upravnega odbora in centralnega upravnega odbora boln. fonda dobivajo brezplačne vozovnice, kadar potujejo na skupščino, oziroma sejo svojega odbora do kraja skupščine in nazaj za razred po činu — najmanj za drugi razred, z veljavnostjo tudi za brzo-vlake. Člani bolniškega fonda, kakor tudi njih rodbinski člani, ki imajo pravico do zdravljenja v breme fonda, se prevažajo brezplačno do stanovanja pristojnega železniškega zdravnika ali zdravnika specijalista, do mesta centralne ambulance ali do mesta bolnice kakor tudi nazaj na osnovi zdravniškega kontrolnega lista bolniškega fonda ali s posebno uputnico. Vožnja nazaj se mora začeti isti dan, katerega je bil bolnik pri zdravniku ali kadar je odpuščen iz bolnice. Na kontrolnem listu, oziroma uputnici potrdi železniški zdravnik ali bolnica in potniška blagajna žigosa z dnevnim žigom pri odhodu in povratku. Ti vozni izkazi bolniškega fonda morajo biti številkam in žigosani s suhim žigom ravnateljstva. Člen 8. Uslužbenci državnih prometnih ustanov in njihove d nižine uživajo pri zasebnem potovanju po železnici ali ladji v državni eksploataciji vozno ugodnost po znižani ceni za osebje državnih prometnih ustanov, kakor tudi ugodnost brezplačne vožnje po odredbah členov 9 in 11. (Opomba uredništva: Pod izrazom: »osebje državnih prometnih ustanov« se more razumeti po tem pravilniku uradnike, zvaničnike, služitelje in delavce, V kolikor ta pravilnik v gotovih točkah teh kategorij izrazito posebej ne omenja.) Člen 9. 1. Pravico do vožnje po znižani ceni za osebje državnih prometnih ustanov ima sledeče osebje: a) aktivni uradniki, zvaničniki in služitelji, b) honorarni železniški zdravniki bolniškega fonda državnega prometnega osebja, c) pogodbeni uradniki, zvaničniki ih služitelji ter zdravniki specijalisti, v kolikor so jim pri postavitvi priznane pravice do ugodnosti, ki jih uživajo osebe, navedene po a) in b), d) dnevničarji, in to administrativni in tehnični dnevničarji, pisarji, risarji, daktilografi, figuranti in vsi dnevničarji, ki vršijo službo nastavljenih eksekutiv-nih uslužbencev, e) rokodelci, pisarniški dnevničarji, ki vršijo službo služiteljev, in navadni fizični delavci, f) penzionirani uradniki, zvaničniki ih služitelji, ako so v službi prometnih ustanov prebili najmanj 5 let. Ta omejitev ne velja za uslužbence, upokojene po čl. 123 poslednji odstavek zakona o državnem prometnem osebju in čl. 44 pravilnika o uslužbencih rečne plovbe, kakor ne za one upokojene uslužbence, ki so to pravico imeli pred uveljavljenjem tega pravilnika, g) pomožno osebje, katero prejema pokojnino od prometnih ustanov ali fondov teh ustamov, ako je v 3lužbi prometnih ustanov prebilo najmanj 10 let Ta omejitev ne velja v primeru, predvidenem v drugem odstavku člena „.73 pravilnika o pomožem osebju državnih prometnih Ustanov v resoru ministrstva za promet, h) družinski člani oseb, navedenih pod a) do g), i) vdove in otroci umrlih uslužbencev državnih prometnih ustanov, v kolikor prejemajo pokojnino od prometnih ustanov ali fondov teh ustanov. 2. Minister za promet more na predlog centralnega upravnega odbora odobriti vozno ugodnost tudi honorarnim železniškim zdravnikom boln. fonda ob prestanku službe pri bolniškem fondu, ako so služili najmanj 25 let in postali nesposobni za službo po pravilniku za zdravniško službo bolniškega fonda, kakor tudi njihovim družinskim članom. 3. Znižane vozne cene za osebe drž. prometnih ustanov pri potovanju z železnico so navedene v priloženi tablici; pri potovanju z ladjo znaša znižana vozna cena 10 odstotkov normalne vozne cene. Otroci od končanega 4. do končanega 10. leta plačajo polovico znižane cene. 4. S to ugodnostjo se morejo okoristiti prej navedee osebe na osnovi oplatničene osebne legitimacije za aktivne uslužbence, oziroma upokojene uslužbence ali družinske člane in to: osebe navedene pod a) do e), kakor tudi njihovi družinski člani za neomejeno število potovanj, a osebe, navedene pod f) in g), njih družinski člani, kakor tudi osebe, navedene pod i) za 12 potovanj letno. legitimacije pravico na 50 odstotno znižanje normalnih voznih cen. 5. Oplatničene lične legitimacije dobivajo osebe navedene pod 1 a), b), c), f) in g) takoj po nastopu službe, oziroma po upokojitvi, osebe navedene pod 1 d) po enem letu, pod 1 e) po 3 letih neprekinjene službe pri državnih prometnih ustanovah, a osebe pod 2 po prejetem odobrenju. Osebe navedene pod 1 h) pridobe pravico na legitimacijo v istem roku kakor uslužbenec, a osebe pod 1 i) takoj po smrti uslužbenca. Upokojeni uslužbenci — točka 1 f) in lg) — njih družinski člani kakor tudi vdove in otroci umrlih uslužbencev — točka 1 i) — dobivajo pa legitimacije samo tedaj, ako prejemajo draginjsko doklado. Od te omejitve so izvzeti upokojeni uslužbenci, ki so prebili v službi prometnih ustanov najmanj 20 let, kakor Tablica znižanih cen za osobje državnih prometnih ustanov za potovanje z železnico. (Po členu 9. točka 3.) Potniški vlak Brzi vlak Razdalja I. II. III. I. II. III. v km . raz red d i n a r j e \ 1— 25 2*50 2 — l — 26- 40 3*75 3 — 1-50 41— 50 5— 4-— 2-— 51— 70 6-25 5‘— 2-50 12'25 8-75 7— 71- 80 7-50 6-— 3— 81 — 100 8-75 T— 350 101—110 10 — 8'— 4— 14— 10— 8— 111—130 11-25 9*— 4-50 15-75 11-25 9— 131—140 1250 io-- 5— 17-50 12-50 10— 141 — 150 13*75 11 — 5-50 19-25 13-75 11 — 151—170 15 — 12 — 6— 21 — 15— 12— 171 — 180 16-25 13 — 650 22'75 16-25 13— 181-200 17-50 14 — 7— 24-50 17-50 14— 201—210 18-75 15-— 7-50 26-25 18-75 15— 211—230 20 — 16 — 8— 28— 20— 16— 231—240 21-25 17 — 8-50 29*75 2125 17— 241—260 22-50 18— 9 — 3150 22-50 18— 261—270 23-75 19— 9-50 33-25 23'75 19— 271—280 25 — 20— 10— •35 — 25— 20— 281—300 26-25 21 — 10-50 36-75 26-25 21 — 301—310 27-50 22— 11 — 38-50 27-50 22— 311-340 30-— 24— 12— 42— 30— 24— 341—370 32-50 26— 13— 45-50 32-50 26— 371-400 35 — 28— 14— 49— 35— 28-— Opomba: Tablica gre do 1500 km. Vozni listki se morejo kupovati za vse vlake in ladje, ki prevažajo potnike, s tem, da se mora plačati pri uporabi brzovlakov (čeprav delni) znižana vozna cena za najmanj 100 km. Za vožnjo z lokalnimi ladjami dajejo (Dalje prihodnjič) tudi njih rodbinski člani, za tem vdove in siročad takih aktivnih in upokojenih uslužbencev. 6. Kot družinski člani se smatrajo, oziroma uživajo te ugodnosti: a) zakonita žena, Boj za petrolej (Nadalje vanje.) Angleži so stalno kazali na Ameriko, kako neracionalno izkorišča svoje petrolejske zaloge in prerokovali bodočnost, ko bo Amerika glede petroleja docela odvisna od Anglije. Razumljivo je moralo dovesti to do energične reakcije v Ameriki, pri kateri ima istotoliko deieža protiangleški nacionalizem kot spoznanje, kaj pomeni petrolej. Pred 25 leti je mogel ameriški trust z lahkoto obvladovati evropske in vzhodne trge. Po letu 1900 pa sta na eni strani produkcija Rusije, na drugi pa napredek Dutch-Shell zlomila premoč! ameriške Standard. Zato so skušali Američani svojega najnevarnejšega evropskega konkurenta uničiti z isto taktiko kot on ameriške rivale. Hoteli so enostavno družbo kupiti in če se jim to ne bi posrečilo, napovedati vojsko v cenah in dobiti družbo v roke po kon-kurzu. Leta 1998. je bila nizozemska Dutch sfeoro zrela za kapitulacijo, a jo je rešil dotedaj neznani Deterding. Zagotovil si je pri pariškem Rothschildu posojilo in je od tedaj ostal manjšinski paket akcij Dutch-Shell do danes v francoskih rokah. Sledila je nato leta 1907. fuzija nizozemske Dutch in angleške Shell in kaj kmalu je ta trust prevzel velik del evropske posesti ameriške Standard. Po dolgih bojih sta se leta 191.1. obe skupini nekako pomirili. Nato pa je Dutčh-Shell zopet šla v napad in začela prodirati v same Združene države. Leta 1912. so začeli De- iterdjingovil agenti v Ameriki ustanavljati angleške petrolejske družbe in kupovati ameriške. Na jugu je prodrl v Mehiko in sosedne države. Standard se je upirala prodiranju angleških Dutch-Shell v Združenih državah s propagando proti angleški nevarnosti, kar je pariral Deterding s tem, da je prepustil Američanom primemo število akcij, obenem pa tako tudi dobil kapital za finansiranje invazije v Ameriki. Kaj kmalu je več kot polovica produkcije Dutch-Shell prihajala iz ameriških petrolejskih polj. Družba je produkcijo in izrabljanje polj v Ameriki forsarala), dočim je ostala svoja polja pustila ležati nerabljena ž izrečno namero, da se izčrpajo rezerve v Združenih državah. Kritična je postala situacija 1. 1917. A tedaj so Združene države posegle v svetovno vojno in na povelje iz Washing-tona se je propaganda proti Angležem spremenila v propagando za Angleže in na mesto Deterdingovo je stopil kot smrtni sovražnik Amerike — nemški cesar. Sledilo je angleško-ameriško petrolejsko premirje. Po podpisu premirja se je le za nekaj let prekinjena borba takoj zopet začela. Angleški kapital se je pod vodstvom De-terdinga in angleške vlade z vso silo vrgel na ameriški petrolej posebno na Združene države. L. 1920 so se bahali Angleži, da imajo v rokah že kontrolo nad 75% petrolejskih zalog na vsem svetu — napram predvojnim 2%. Deter-dingova politika je šla za tem, da dobi petrolejska polja v vseh delih sveta in ne koncentrira produkcije v eni sami deželi, pa da zlasti hrani zaloge, ki so trd- no v angleških rokah, dočim ameriške pretirano izkorišča. Angleški kapital je poslal cel štab geologov na vse strani, kjerkoli se je obetalo le malo petroleja. Čeprav so prišli Američani »prepozno«, kot so hoteli vedeti Deterding in drugi, vendar niso bili pri volji kar tako pustiti angl. kapitalu prostega polja. Senat je alarmiral zunanje ministrstvo in zahteval, da se takoj ukrene vse, da se zopet upostavi načelo odprtih vrat in napove angleškemu monopolu oster boj. Angleži so poskrbeli za obdržanje svojega monopola s tem, da so izključili ino-zeince od posesti petrolejskih polj v vsem obširnem imperiju, da vlada naravnost nadzoruje petrolejske družbe, da angleške petrolejske družbe ne smejo prodajati svoje lastnine drugim družbam in da angleške petrolejske družbe ne smejo dajati posojil inozemcem. Ameriški parlament je odgovoril na vse to z zakonom, ki določa, da inozemske družbe ne morejo pridobivati državnih zemljišč, kjer se nahaja petrolej. Isto so skušali uzakoniti tudi za zasebna zemljišča, a se ni dalo — zbali so se angleškega kapitala in odgovora v drugih gospodarskih panogah. Medtem ko je Amerika napadala angleško politiko, pa se je londonska vlada tajno pogajala s Francijo, da bi si pridobila petrolejska ležišča na vzhodni zemeljski poluti. Naravna bogastva, o katerih sta se ti velesili pogajali, niso bila last ne ene ne druge, ampak so pripadala Rusom tn narodom bližnjega vzhoda, ki so bili v svetovni vojni osvobojeni v rešitev demokracije pred nevarnostjo nemškega zasužnjen ja. Pogodba, sklenjena 24. aprila 1920 v San Remu je predvidevala poleg medse- bojne podpore pri rumunskih in drugih ležiščih v glavnem tole: Posebna angleška družba naj bi prevzela polja v Mo-sulu in Iraku, Francija pa bi dobila četrtino akcij turške petrolejske družbe«, ki so hile odvzete Nemcem, obenem pa dovoli napeljati preko Sirije do morja. Francija naj podpira angleška prizadevanja za pridobitev monopolskih koncesij nad ruskimi ležišči. Kot proti-dajatev dobi Francija mandat nad Sirijo. Vendar so se pozneje stvari tako zasukale, da so sicer Francozi dobili vso Sirijo, Angleži pa ne vsega petroleja. Angležem so se postavili po robu moskovski boljševiki in — washingtonska vlada. Ameriška javnost se je zganila in pričela je huda protiangleška kampanja. Da se zoperstavijo Londonu z njegovim lastnim orožjem, so začeli propagirati politiko, da dobi ameriški kapital koncesije po vseh delih sveta. Pod pritiskom javnega mnenja so začeli parlament, vlada in Standard brž in ostro nastopati. Med Londonom in Washrngtonom so diplomatske note kar frčale. Ameriške note so predbaoivale Angležem prizadevanja za pridobitev monopola in pogodbo s Francijo, angleške pa so krepko odgovarjale, češ, da so isto napravili Američani v isrednjli in južni Ameriki, kjer imajo vpliv. Končno so Američani ospo-rilii angleško-francosko pogodbo, češ, da morajo biti kot zavezniki tudi oni deležni vojnega plena. Ameriški protesti so imeli to posledico, da Društvo narodov ni takoj podelilo sirijskega mandata Franciji in senator Kelogg je organiziral silno kampanjo, zunanje ministrstvo pa je vneto razpošiljalo izzivajoče note. (Dalje prihodnjič.) vpisano, kaj je nabavljeno kot režijski pre- i in aicer za vsaik slučaj nastale potrebe po-mog, kaij z uputoioo in kaj pri Nabavljalni sebe j. zadrugi. Potrdilo je vpisali v Dobavni knji- Razpis St. 28, kakor omenjeno, ostaja žici v podolžne rubrike preko cele strani I s tem dodatkom v polni veljavi. S HAM PO O tajnost divnih las Malo odgovora. Naročnikom. Današnji številki lista smo priložili b) zakoniti otroci, pastorki in zakonsko usvojeni otroci do izpolnjenega 18. leta starosti, a po izpolnjenem 18. letu dečki, ki so na rednem šolanju po dokazu uspešnega učenja, ali na odsluženjp rednega kadrskega roka, pa največ do izpolnjenega 25. leta, a deklice do možitve, ako ne zaslužijo mesečno več kot 500 Din. Otroci, ki so telesno ali duševno trajno nesposobni za pridobivanje, imajo pravico na to ugodnost, dokler traja njihova nesposobnost. To ugodnost uživa medtem žena in otroci samo tedaj, ako žive z uslužbencem v skupnem gospodinjstvu. Skupno gospodinjstvo obstoji tudi v onem slučaju, kjer žena ali otroci iz opravičenih razlogov ne žive v istem kraju, kjer tudi uslužbenec. Nabava kuriva. Glede dobave kuriva je ljublijanska železniška direkcija izdala naslednjo dodatno okrožnico, v kateri podrohno pojasnjuje postopek pri nabavi: Vsem službenim edinkam! Razpis št. 28 tičoč se nabave kuriva, ki je kljub svoji konciznosti dovolj jasen, tolmačijo lin komentirajo nekateri uslužbenci, žal tudi starešine edin.ic, nepravilno in svojevoljno, ter s tem dokazujejo, kako površno se črtajo celo oni razpisi, ki so zamišljeni v korist osebja. Povod razpisa št. 28 so bile ilorabe in veriženja s kurivom. Namen raapisa št. 28 ni bil ieleoničarjem kratiti pravic izraženih v jasnih določilih v »Pravilniku sporednih prinadležnoati« <51. 96 ali v »Pravilniku o poslasticama za osebje saobračajnih ustanova« § 15, oziroma pravic, ki ijih imajo kot člani Nabavljalne zadruge, niti nuditi komu kaj več, kakor je v omenjenih pravilnikih določeno. Namen razpisa št. 28 je le ta, da se zavede red s strogo kontrolo in s tem obvaruj* poMuneimika nesreč« — disciplinske kazni, ki 'bi ga dbletela, ako bi dobljeni premog; oddajal ali prodajal mežieleraiičarjam; na drugi strani, da vsled brezvestnosti aJi malomarnosti posameznikov, vsi skupaj ne zgubimo Se teh povlastic. T3udi mi v razpisu St. 28 nikjer rečeno, da bi moral železničar, ki ne more izhajati vsled velikega Stanovanja z normalno količino kuriva, delati posebne prošnje in te prošnje celo kolkovati, ampak je v razpisu St. 28 na kratko rečeno, da je treba višjo potrebščino razložiti, torej utemeljiti; niti ne sme katerikoli starešina v slučaju obrazložene potrebe odreči zahtevanega potrdila. Da v bodoče ne bi bilo glede nabave kuriva več nobenih .nesporazumov ali napačnih tolmačenj, dodajamo k razpisu &t. 28, ki ostane r polni veljavi, sledeče pojasnilo: a) Kot normalna količina kuriva, ki ijo potrebuje železničar za svoje gospodinjstvo, veljaj količina, ki je navedena v »Pravilniku sporednih prinadležnostk čl. 96. — Po te>m členu lahko dobi na primer oženjen či-novnik pri svoji edinici premoga po režijski ceni 3000 kg. b) Za slučaj, da ima ta ali oni številno družino iin veliko stanovanje, da se stanovanje težko razgreje, je novo ali vlažno, ali ima v hiši bolnika, in je treba stanovanje bolj kuriti, vsled čeisar n. pr. oženjen činov-uik v smislu »Pravilnika o Sjporedniih pni-nadležnosti« čl. 96 ne imore izhajati z normiranimi tneimi tonami premoga, v takem slučaju razloži dotičnik (ustmeno ali pismeno) zadevo svojemu neposrednemu starešini (postajno osebje svojemu šefu ali njegovemu namestniku, postanni šefi — šefu prometne službe, progovni delavci svojemu progovnemu nadzorniku itd.), nakar starešina potrdi, da rabi ta ali oni vsled zgoraj omenjenih prilik res več kuriva, kakor je navedeno v čl. 96 '»Pravilnik sporednih prinadležnostk. c) Na podlagi takega potrdila more posameznik naročiti primanjkljaj ali pri Nabavljali zadrugi ali pa prositi za uputnico Nisem dosti preudarjal. r/"v 1 se rešil.« . Župnik ga je prijel za roko m ga odvedel v svojo sobo. Tukaj mu je Dominik odkril vse, kar mu je težilo srce. Povedal je tudi, kakoi je Lolita blizu njegovemu srcu in kako bi ga bila ono noč na Pilierju skoraj očarala. Četudi nima nikakih verskih načel, jo je vendar jako hvalil in poveličeval in z nekim skrivnostnim ognjem govoril o njej. •K emu pa naj razkrijem svojo notranjost, če ne vam, prečastiti!« »Le Olajšajte si sroe, Dominik, imate popolnoma prav! Kaj pa midva prav za prav iščeva? Kaj dru- Zatisnil sem oči in Lotite Z "župnikom ni še njč govoril .niti ni gega kakor pot, ki vam jo je namenila Previdnost. obiskal svojih dečkov, kar ga je vselej thoSno po- Doslej hisvtf še ničesar skleni a.. . Saj sem vam živilo in razvedrilo. Glavo si je podprl z rokami in že pisal, da vas ne njtram utakniti v talar«, Bog topo zrl v tla. Zakaj je sploh prišel sem? Zakaj ni ne daj! Če menite, da imate poklic, vam bom po- ra iši ostal v Noirmoutierjii iti živel -kakor drugi * magal čez ovire; če pa vam je namenjeno drugačno liudie? ’ življenj, bcfete pač morali ostati med svetom, kajti Mimo je; prišel neki delavec, ki je nesel>na le na ta način boste najlaže rešili svojo dušo. Zato • _ ____rwurlA>1al fr/-.- vflm Tiič no prikrivam da se ffll Vzbuiaio pomisleki. rami skrinjici ž orodjem. Debeloi je pogl^lal gosposkega mladeniča, ki je bil že tako zgodaj; videti popolnoma obupan. Za njim so prišli uradniki, mi-dinete in nekaj železničarjev, ki so hiteli na delo. Zakaj pa je danes tako nemaren za vsako delo? Dominik se je zdramil in sei zamislil v svoj fiovi položaj. Razkošno stanovanje njegove matere na Elizejskih poljanah bi bilo zanj preveliko. Bdi bi tudi preveč zaprt in tam bi ga prehitro našli Zato se je odločil, da se naseli v majhni slikarski delavnici, ki jo je najel na Auteuilu že prpd dvema letoma, a je ni skoraj nikoli uporabljal. Najprej, in to takoj zdajle, pa pojde k župniku, vam nič ne prikrivam, da se mi vzbujajo pomisleki, ko pripovedujete, kako hrepenite po ljubezni in človeškem milovanju in kako ste se zagledali v ono prelestno deklico.« § »Tudi svetega Hieronima je mučila ta slabost!« se je branil Dominik. »To sam ponižno priznava v on.i knjigi, ki ste mi jo posodili, in toži, da ni mogel pozabiti neke ljube osebe... In sveti Auguštin je še bolj kakor jaz koprnel po človeški ljubezni in znano vam je kam ga je spravila! Pa je kljub temu postal duhovnik, cerkveni učenik in svetnik ... Koliko bi vam lahko še naštel takih primerov, ki mi dajejo poguma in moči!« Nič ne rečem; vendar je nevarno primerjati se da prežene te turobne misli in ne omaga na poti ; s takimi velikani dela in volje.« k cilju ririega Po pati.se je zopet spomnil ujčevega in mate- _ dovo »a ravnanja ... Tako torej, prestrezali m nje* I »Toda priznati morate, da sem vam pravkar dovolj dokazal svojo dobro voljo.« oKo bi človek vedel ali je to le trenuten odpor gova~ pisma in z njim postopali kakor z otrokom! proti ujcu in materi ali pa dejanje krepke volje, ki Tega si ni izmislil nihče drugi kakor ujec, ker J nikdar ni mogoče, da bi ga hotela mati na tako podel način ovirati na njegovi poti... Dominik se je domislil nekaterih namigavanj, ki jih je opazfl v Noirmoutier ju in jih je šele zdaj prav razumel. ne bo takoj .odnehala.« »Zdi se mi, kakor da se hočete tudi vi postaviti proti meni!« , »O ne, niti za vas niti proti vam! Samo iščem z vami in prosim Boga pomoči, pa nič več... Kdor hoče postati duhovnik, mora imeti srce, veliko srce, naravnost neizmerno, kot je lepo povedal pesnik: »Odpri srce...«. Pascal pa je že pred njim rekel, da vse velike misli prihajajo iz srca ... Le to je, da mora duhovnik v svojem navadnem, vsakdanjem življenju zmerom delati kakor da ga ne bi imel. Pri vsem njegovem delovanju ga morajo voditi edino nadnaravni nagibi in hladen razum, ki mu kaže pot. Seveda je hudo, kadar trepeče srce v rokah, ki ga stiskajo, da bi ga skoraj zadušile, in sam vem kako boli, kadar mu je pot preozka, da se trnje zadira vanj in brizga gorko kri... A to so samo posameznosti ... »Kdor svojega očeta ali svojo mater ljubi bolj kakor mene, mene ni vreden ...« Duhovnik brez ljubezni ni duhovnik — ampak njegovo ljubezen mora varovati »aes triplex«, trojen oklep! Ali me razumete?« Da, prav dobro vas razumem.« Pravi duhovnik ve, da je njegova prva in edina zapoved ljubezen! In sveti Auguštin, ki ste mi ga ravnokar omenili, naroča svojim vernikom: »Ama et fac quod vis! Ljubi in delaj kar hočeš! .. .< Ali poglejte življenje svetnikov. Nekateri so ljubeznivi kakor sveti Janez ali goreči kakor sveti Frančišek Asiški, drugi so dobri kakor sveti Vincenc Pavelski ali strastni kakor sveta Terezija ali sveta Katarina Sienska. Da, da, toda najprej so morali vedeti kaj se pravi ljubiti in kaj ljubezen zahteva od človeka. Njim niso bile prazne one vzvišene in strašne besede: »Ljubiti pomeni želeti dobro onemu, ki ga ljubimo. Amare est velle bonum!...« Župnik je malo prenehal in pogledal Dominiku naravnost v obraz, nato pa je nadaljeval in ga začel tikati, kar je vselej pomenilo posebno ljubezen. »Ali si že kdaj premišljeval o teh hladnih besedah, ki določujejo vzvišeno, nadčloveško, božjo ljubezen, kjer čuti in lepota nimajo prav nič opra-: viti? Če si natančneje ogledaš to ljubezen in iztisneš njeno srčiko, ti bo vsa kri udarila iz srca in curljala med prsti; kajti taka ljubezen ni sladkost ' niti občutek neskončne miline niti občudovanje ; kakšne lepote, četudi bi bila še tolika! Prava lju-! bežen je dejanje volje, ki ima pred očmi samo res- i nično in nadnaravno doibro ljubljene osebe. Samo takšna ljubezen je mogla dati moči materi, da je svoje otroke vzpodbujala k mučeništvu, samo takšna ljubezen je mogla nagniti gospo Chantalsko, da se je ločila od svojih sinov in odšla v samostan, in edino iz takšne ljubezni se je mogel Polijekt od- trgati od Pavline... Strašna je taka ljubezen!... Toda navadna ljubezen ni za duhovnika čisto nič nevarna; kdor namreč gori za svoj vzor, tega ne bo premotila s svojo ponižujočo telesnostjo. Pač pa je mnogo nevarneje, da bi se ustavil pred lepoto posameznih duš in pozabil, da mora vedno više in više, dokler ne pride do Najvišjega. Ali to doumete?« »Vaše besede me silno plašijo! ...« Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Če*. Izdaja za konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko 2umer.