Poštnina Računa, v gotovini LETO II., STEV. 3 Koper, pelel? 10. jasmarja I8S3 posamezna številka 10 din ZASEDANJE LJUDSKE SKUPSCINE FLRJ PRVI PREDSEDNIK FLRJ JOSIP BROZ TITO Navdušenje po ¥sej naši domovini Po vsej .naši domovini so v sredo dopoldne z največjimi, navdušenjem sprejeli vest', da je ."bil izbran za kandidata za (predsednika republike maršal Tito. Po vseh •mestih in vaseh, v tovarnah in delavnicah bo bili ljudje zbrani o&oli radijskih aparatov. Takoj so se začele povsod spontane manifestacije, v katerih so sodelovali tisoči delavcev, nameščanov in študentov, da bi iz-razi'i svojo radost, ker je bil izbran za kandidata za predsednika tova- Seja stalne gs ocbcra Ljudske fronte v Kopru V sredo se je sestal oikmajni i.zvrš-ni odbor Ljudske fronte v Kopru in razpravljal o volitvah v občinske in okrajno konferenco, 'kjer bodo izbrali delegate za ¡kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo 22. februarja. Seja odbora je bila-tik po izvolitvi maršala Tita za predsednika FLRJ. Delegati iso mu poslali naslednjo pozdravno brzojavko: Ukrajm izvršni od or Ljudske fronte Vam iz svoje redne sej? i-skreno čpsita k izvolitvi za prvega predsednika FLRJ. Delovni ljudje našega okraja se z ■vsem srcem pri dim ujejn ostalim ljudem n-t>e domovine — socialistične Jugoslavije — v veljam prepričanju, da se i jo pod Vašim vodstvom nenehno razvijala in krepila socialistična Jugoslaviji, svobodna domovina enakopravnih narodov. Okrajni izvršni od'or Ljudske fronte Koper, 14. I. 1953 niš Tito- V Bieogrrdu je ibilo že pred 11- uro na ulicah na deeettisoče manifestantov, ki is>0 se v dolgih sprevodih zgrinjali pred skupščino. Delovni kolektivi so vse dopoldne neprestano pošiljal/i brzojavke zvezni ljudski skupščini ter predlagal, da bi skupščina izbrala maršala Tita za predsednika republike. Ko je bi! znan izid .glasovanja, se je navdušenje po v.sej naši domovini še povečalo. Po vseh mestih in večjih krajih so organizirali slavnostne mitinge, na katerih so delovni ljudje izražali svoje zadovoljstvo, da je bil izvoljen za prvega predsednika socialistične Jugoslavije največji sin naših narodov. Razen v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugih republiških centrih so bile manifestacije tudi po manj-ških krajih in v okviru delovnih kolektivov. Manifestacijam vsega prebivalstva naše domovine se je pridmužla it/udi Primorska- Ljudstvo Postojne, Sežane, Nove Gorice, Tolmina, Idrije in drugih krajev je .izrazilo svojo navdušenost nad izvolitvijo maršala Tita za prvega ¡predsednika FLRJ Manifestacije ob izvolitvi ,m;.tr.šalla Tita za predsednika -republike so bile tudi v Kopru in drugih krajih Slovenske Istre. V Kopru so se d -¡ovni ko.'ektlvi tovarn, .podjetij in u-stanov takoj zv.rstili v sprevode in z zastavami na čelu odkorakal i v središče mesta. Takoj, ko so zvedeli, za novico, so po vsrih hišah razobesili zastave. Brzojavke so maršalu Titu poslali i-udi delovni kolektivi Splošne .trgovske v Kopru, delavci tovarn Arrigoni in Ampelea v Izoli in drugi. V soboto popo-idne se je začel drugi del šestega rednega zasedanja jugoslovanske ljudske skupščine. Oba dr.ma sta imed drugim pretresla in sprejela predlog zakona o dopolnitvah in -sipi emembaih zakona o vojaški obveznosti. Po teh spremevn-bah bo trajala vojaška obveznost v vseh suhozemskiih enotah dlve let.i, medem ko je bila do sedaj v nekaterih tiri leta. Vojaški rok v mornarici bo trajal tri leta, rned.1em ko je v «notah mornariške pešadije skrajšan na dve leti. Na drugem dnevu zasedanja so razpravljali o predlogu ustavnega zakona o zveznih in -republiških organih oblasti ter o predlogu zakona o izvajanju ustavnega zakona. Podpredsednik prezidija Maša- Pijade je v svojem poročilu poudaril, da sta zakonodajna odbora ljudske skupščine toplo pozdravila prvi člen u-stavnega zakona, ki označuje FLRJ kot »socialistično demokratično državo fmverenih in enakopravnih narodov.« Zatem je govoril o predlogu ustavnega zalkonta in o osnovah družbene .politične ureditve FLR.J predsednik sveta za zakonodajo in izgradnjo ' ljudske oblasti Edvarld Kardelj. V svoji obrazložitvi je dejal, -da novi ustavni .zakon ne predstavila samo reorganizacijo dosedanjega državnega is-istema, temveč pomeni tudi pomembno novo državno ureditev. Struktura oblasti federacije temečlji po novem ustavnem zakonti na ijiltih načelnih, na katerih je .zasnovana tudi organizacija ljudskih odborov in osnovnih organov ljudske obiaisti. Zvezna ,ljudska skupščina je dvodomni or.gan, ki ga sestavljata zvezni «vat in svet proizvajalcev. Zvezni svet je .sestavljen iz poslancev, ki so neposredno izvoljeni na osnovi sp'bšne enalke volilne pravice s tajnim glasovanjem prebivalcev kakoir tuldi .iz poslancev, ki jilh volijo rz včnsit svojih članov republiški, pokrajinski in oblastni sveti. Svet proizvajalcev je sesltavlj-en iz ljudskih poslancev, ki (jih volijo za predstavnike svojih gospodarskih organizacij delavci in uslužbenci gospodarskih podjetij, člani kmetijskih zadrug in obrtniki. Po novem ustavnem zakonu ne bo več -prezidija ljudske .skupščine kot posrednega cungana med skupščino i.n vlado niti ne bo več vlade kot Čestita p0SIiO¥niSia Siamatoma maršalu Titu Ob priliki izvolitve maršala Tita za prvega predsednika FLRJ je komandant Vojaške .uprave Jugoslovanske cone STO v imenu oficirjev in uslužbencev ter svojem lastnem poslal rtov- Titu najiskrenejše čestitke Med diru'dim -pravi: »Vaše imte in Vaša vodilna vloga, tov. Tito, pri ustanovitvi in izgradnji nove Jugoslavije je postala sijm-bol za osvobojenje in neomajno e-dinstvo narodov naše svobodne socialistične republike. To je tudi simbol izgradnje socializma in svetle bodočnosti, garancija naše neodvisnosti, svobode in zaščite narodnostnih interesov. Naj živi prvi predsednik jugoslovanske republike maršal Titoi« Í7 (T3 fTPl najvišjega izvršnega m upravnega nrg.a.na oblasti niti ministrstev kot najvišjih politično upravnih reso-rav. Zvezna ljudska skupščina zaupa predsedniku! republike in zveznemu ¡izvršnemu svetu predstavljanje zvezne države -v zunanjih odnosih in v državi sami, skrb za izvajanje zakonov, nadzorstvo nad delom zvezne državne uprave in druge izvršne posle iz (pristojnosti federacije. Prelčteedmiik republike je hkrati tudi predsednik zveznega izvršnega sveta in: vnhorvni poveljnik oboroženih sil. Predsednik republike iima .samostojno pravico, da začasno zadrži sklep svcita, s katerim se ne iStirinja. Vendar, je dolžan o spornem vprašanju rt.akoj obvestiti ljudsko skupščino, ki ji je pridržana končna odločitev. Predsednik republike opravlija samostojne funkcije tudi v .svetu narodne obrambe, ka-teuemu predseduje. Zvezni izvršni svat ,je po svojem položaju in pravicah neposredni izvršni or.gan skupščine. Njegovo delo je, da izvaja zakone in odločbe ljudske skupščine. Svet je politično odgovoren za svoje delo skupščini in ji je idolžan o .ivjal.n poročati. Novi ustavni zakon predvideva tudi zvezno upravo, ki jo sestavljajo državni sekretarji, samostojne -uprave in (upravnie ustanove'. Edvaird Kardelj je dejal, da bo ustanovitev zvezne uprave ne le zmanjšala število glavnih zveznih organov uprave, temveč tudi njihove kompeten-ce. Za sedaj predvidovajo pet državnih sekretarjev, ki bodo upravljal izrazito upravne posle, ki spadajo v pristojnost federacije. Ko ne govori! o pravicah in dolž- nostih federacije j-e Edvaird Kardelj dejal, da spadajo po ustavnem zakonu med te pravice tudi zaščita neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti zvezne države, organizacija o-boročeniih sil, vzdrževanje mednarodnih odnosov, žagal ovfcev enotnosti socialističnega družbenega ustroja in pravnega sistema, enotnosti gospodarskega sistema in plana razvoja narodnega .gospodarstva kot celote, zagotovitev samoupravljanja proizvajalcev in prebivaT.stva ter z-a/gotovi'1'.ev demokratičnih svoboščin in pravic človeka in socialističnega družbenega ustroja in pravnega isistema, enotnosti gospodarske/ga sistema in plana razvoja narodnega gospodarstva kot celot«, zagotovitev »samoupravljanoa proizvajalcev in prebivalstva ter zagotovitev demokratičnih svoboščin in pravile človeka in socialistične zakonitosti. Edvard Kardelj je ob zaključku svojega poročila pourfar.il, da bo potrebna za .izvedbo organizacije i» siistelma po novem usitavnem zakonu daljša doba. Ce bo sedanja ljudska skupščina sprejela novi volilni zakon za zvezni -svet i.n svet proizvajalcev do konca prihodnjega meseca, bodo Isihko volitve v novo ljudsko skupščino na ta način že sredi letošnjega maja. Med tem časom pa bodo ljudske T-epubVike sprejele svoje tisitavne zakone v Skladu z načeli zveznega ustavnega zakona. V nadaljevanju zasedanja zvezne ljudske skupščine .so v torek nadaljevali z razpravo o predlogu no-vega ustavnega zakona. Vsi disku-tanti so izjavili, da bodo glasovali za predlog. Jugoslavija ima prvega predsednika Slavnoslno zasedanje zvezne ljudske skupščine, na .katerem so izvolili predsednika republike, se je začelo v sredo c.b 9-30. Ljudske poslance je pred vhodom v skupščinsko -poslopje pozdravila večja množica ljudstva. Takoj po zasedanju je ljudski poslanec Jovan Veselinov predložil kandidatno lisito za predsednika republike, ki jo je podpisalo 52 poslancev. Opozoril je skupščino. da je ibilla preteklo nedeljo seja izvršnega odbora LR Jugoslavije. na kateri so soglasno poudarili, da mora biti maršal Tito kandidat za predsednika republike- Zaradi tega vsebuje- t;-i ipradlog ne samo željo kluba ljudiaklih poslancev, temveč rt ud i želja Ljudske fronte Jugoslavije. Ob 12 45 je predsedujoči Josip Vidmar sporočil, da je -volilna komisija zaključila- delo in ugcf ovita, da je maršal Tito izvoljen za predsednika republike is 5ti8 «lasovi- Po objavi re mit alte v so vsi .ljudski poslanci vstali .in 7. navdušenimi mr.-nlifesitaoijaimi pozdravili izvolitev maršala T.ita za .predsednika republike. Predsednik skupnega zasedanja je nato poudaril, da -je bilo za izvolitev predsednika: .republike dovolj 308 glasov, za marša/'« Tita pa je glasovalo skupaj 5 tem najvišjem ljudskem predstavniškem domu s tem, da ste me izvolili za prvega predsednika FLRJ. Želim vas prepričati, da bom na tej visoki, odgovorni in težki' dolžnosti vložil vse svoje sile in zavest, da bom opravičil vaše zaupanje, to je. da bom opravlja' svojo dolžnost tako, kot to zahtevajo koristi ljudske socialistične države. Z današnjim zgodovinskim dejanjem Ljudske skuj:-ščine Jugoslavije, s sprejetjem u-stavrnega zakona o organizaciji iv pomenu najvišjih organov o;,lasti, tako zveznih kot republiških, je zaključena še ena etapa v razvoju naše socialistične demokratizacije v upravljanju. Se več, ta etapa pomeni konliv.uite'o organov Ijtidsk.e oblasti od najvi jih do najnižjih za novo daljše obdobje. To o: dobje bo karakteriziral nadaljnji razvoj socializma«. Nato je maršal Tito govoril še o }X>menu zakonitosti, katero morajo spoštovati vsi, v prvi vrsti pa tisti, ki so predstavniki ob-lasti. Nastop koprskega Partizana Nekaj pripomb k razpravljanju o predlogu družbenega plena Podjetju In delovni kolektivi razpravljajo o predlogu, družbenega plana ca leto 1953, da bi lahko sestavili do k otupi. predlog, ki ga bo obravnavala skupščina, ko bo konee tega meseca zasedala. Pred širšim razpravljanjem so organizirali posvetovanja predstavnikov podjetij, posvetovanje predsednikov občinskih ljudskih odborov in bil je tudi ple-num SIAU. Po omenjenih posvetovanjih so začeli razpravljati po podjetjih, ustanovah ter občinah. Ugotoviti pa mo- ramo danes, da so do 10. januarja širšo diskusijo organizirala le nekatera podjetja ter neka'ere občine. Od podjetij S"mo približno 20 odstotkov, od občin pa Šmarje in Sečovlje. Vendar moramo pri pomniti, da so do danes že skoraj vsa podjetja organizirala razpravo po upravnih odborih in v ožjem krogu uslužbencev; zato na osnovi teh razprav lahko damo že prvi pregled, o čem so razpravljali in kakšni so predlogi. Razpravljanje po občinah Vsi občinski ljudski odbori pozdravljajo izvršeno spremembo, da se v občinski h proračunih razne postavke izdatkov povečajo ter da se skoraj vsa komunalna dejavnost t) njihovem, področju, prenese v pristojnost posameznih občinskih ljudskih oečanjii amortizacije, tudi da dokumentirajo, za kaj bi amortizacijo izkoristila, predvsem prometna ter gradbena podjetja. Prvo. o čemer so podjetja začela diskutirati. so bile stopnje akumulacije. Predložene stopnje akumulacije ko 10—30 odstotkov višje. Predloženo povišanje stopnje akumulacije je vsekakor upravičeno, kajti plan družbenega prispevka, ki je temeljil na dosedanjih stopnjah akumulacije, je bil v lanskem letu prekoračen za 15 odstotkov (114:130 milijonov). In prav tako bodo v letošnjem letu izvršena razna investicijska dela za povečanje in pocenitev proizvodnje, kar mora vplivati na povečanje stopnje akumulacije. Zato so nekatera podjetja, ki so, lahko rečemo, pravilno ocenila tržišče in se kritično ozrla na lanskoletno poslovanje, predloženo stopnjo načeloma sprejela (skoraj vsa trgovska in gostinska podjetja. Piranska ladjedelnica, gradbena podjetja, dRuda« Izola, rudnik). medtem ko v ostalih podjetjih razpravljajo o predloženih stopnjah. Tako podjetje »Stilu namerava predlagati za stopnjo 85 odstotkov, kar utemeljuje .i stopnjami, ki jih imajo slovenska podjetja in ki se gibljejo od 75—113 odstotkov. Ribja industrija še. ni zavzela dokončnega stališča, vendar se zavedajo, da bodo v marsičem morali izboljšati poslovanje, če bodo hoteli dosegati predloženo stopnjo aklimulac/ije. Negativno stališče Adrie Najnegativnejše stališče je zavzela »Adria«, kjer nekateri vmlilni uslužbenci izjavljajo, da so predlog stopnje akumulaci je za njihovo podjetje I redlagali nekompetentni in nepoučeni ljudje. Če bi podjetje bolje analiziralo svoje poslovanje in re-zultale, ki so jih dosegli v lanskem letu, ne bi izs'opalo na vsakem posvetovanju ali. sestanku in zahtevalo znižanje predložene stopnje 265 odstotkov n.-i 110 odstotkov. Takšni izstopi po bili deležni v enaki meri cicibani. pionirji, pionirke, mladinci, mladinke ter člani in članice. Res je sicer, da so nekateri l>olj, drugi manj uspeli v skladnosti izvajanja in gibčnosti, toda truda, prizadevnosti in končnega efekta ne gre odrekati nikomur. Seveda, ta prvi uspeli naše mlade telovadne organi za ni je nikakor nc sme biti pika na i. Potrebno bo še naprej delati z isto in večjo intenzivnostjo, tako za pritegnitev novih članov v telovadne vrste, kakor za dvig kvalitete že prikazanih obveznih vaj, posebnih točk in orodne telovadile. Z obveznim,; vajami bodo kf>prski .telovadci nastopili na vse-zveznem zletin v Beogradu in na veliki telovadni prireditvi v Ljubljani ob 90-letniei ustanovitve prvega slovenskega telovadnega društva. Te tako pomembni prireditvi v krogu najboljših slovenskih in jugoslovanskih telovadcev terjata že sami po sebi mnogo odgovornosti za pripravo. Ob tej priložnosti je prav, da spregovorimo še nekoliko besed o dosedanjem deliu »Partizana« in. o prihodnjih načrtih. Predvsem je treba orne- OBVESTILO UREDNIŠTVA Zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek bomo objavili v naslednji številki članek o družbenem planu sežanskega okraja, sklope občnega zbora Zveze prosvetnih društev koprskega okraja iin razne vesti, ki so v tej številki odpadle. niti. da delujejo v okviru »Partizana« r: zrni telovadne tudi druge sekcije (odbojka rska, nanuz.noteniška, laihkoalletska ter sekcija orodne in parterne telovadbe), Glede orodne telovadbe bi1 pripomnili, da je dosegla že lep razvoj in da se bodo tekmovalci žc v marcu pomerili z najboljšimi vrstami Slovenije. Razen navedenih bo že to jioletje začela delovati v okviru »Partizana« tudi sekcija za vse vrste vodnih športov. Se beseda o vaditeljih. Njim gre predvsem priznanje za njihovo nesebično in požrtvovalno delo. S svojimi bogatimi izkušnjami iz preteklosti in trdno voljo, da je potrebno premagati vse ovire, so postavili trden temelj množični in kvalitetni telovadbi v koprskem okraju. Prav za to akademijo jc moralo odpasti več vaj. ker so bini vaditelji zaposlena z važnim političnim delom na terenu (priprave za volitve). Ob upoštevanju vseh teb faktorjev moramo tudi njim čestiitMti k uspehu in jim že-lei'i. da bi se krog vaditeljev čimprej razširil z novimi člani, ki bodo nujno potrebni zlasti našemu podeželju. Ob koncu bi omenil da je k uspehu akademije pripomogel tudi pianist profesor Vladimir Lovec, ki je svoje naporno delo spremljave vseh telovadnih točk izvedel v z.adovolj-stvo nastopajočih in občinstva. OBFESTILO Uprava Okrajnega vodovoda — Koper, ki je pričela s pregledom zemljišč, na katerih teče glavno vodovodno omrežje, obvešča vse, ki so na stvari zainteresirani, da je pas zemlje, ki leži nad cevmi v širini 3 do 6 metrov, obremenjen z vknjižbo, ki daje vodovodu pravico, da po svojem personaJu vrši pTOgled cevovoda, da lahko izvaja na omenjenem zemljišču vsa dela, ki so v vezi z vzdrževanjem vodovoda in končno ne dopušča lastniku, da sadi drevje im trte. Prepoved sajenja drevja in trt je bila doiločena zato, ker koremike škodujejo cevju, ker bi se z nasa-je.njem trt onemogočili prehod in končno zato, ker se morejo vsi stiki pri ceveh vsakih 30 let, za naš primer čez 10—15 let, pregledati in je zato treba odkriti cevi odnosno iizko-priti zemljo in nasade. Turbina — izdelek »Litostroja« vozom poljedelskih pridelkov, nujno razmislijo o povečanju izvoza. Investicijska graditev se nasproti letu 1952 močno povečuje. Dosedanja diskusija daje pTeecj kritično pripombo na predlog o investicijah za komunalno dejavnost. Predlogi težijo za tem. da se večja finančna sredstva vložijo v kapitalno graditev, s čimer bi se ustvarila osnova za čim večje dohodke. Predlogi, ki so jih do sedaj dale občine in odborniki okrajnega ljudskega odbora, govorijo o potrebi graditve raznih s'roj.no-ko-viinskih podjetij ter drugih polindu-slrijsikiuh podjetij. Zato predlagajo. da si zas:<«iirajo sredisva, ki bi služila za kritje izdatkov pri vzpostavljanju nove proizvodnje. Vsekakor so ti predlogi! zelo pozitivni in zato naj olx1iinc im drugi predlagajo, kakšno proizvodnjo .bi bilo najkoristneje vzpostaviti. Prav tako, kot razpravljajo podjetja o stopnjah akumulacije, razpravljajo u-tanove in uradi o predlogih njihovih planov dohodkov in izdatkov. Predlogi -ki so jih ustanove dale, so predvidevali povečanje izdatkov nasproti lanskemu letu. Po njihovih predlogih bi se morali izda tki pri najvažnejših ustanovah zvišati za okrog 38 odstotkov. Revizija njihovih predlogov' !n diskusija je ugotovila, da je možno precej znižati izdatke. Gospodarski svet je predvideval 44-odstotno znižanje izdatkov po njihovih predlogih. Diskusija z ustanovami pa je pokazala, da je možno mižati še za nadaljnjih 27 odstotkov. Na ta način se izd ¡"t k i no predlogu zmanjšujejo za 38 odstotkov nasproti letu 1952. Celoten okrajni proračun predvideva povečanje dohodkov od 840 milijonov na 980 milijonov, a zmanjšanje izdatkov od 1.091,000.000 na ''80.000.000. Zmanjšanje proračunskih izdatkov gre na povečano šted-njo proračunskih us'anov in uradov in ne jw>menii, da bodo občutneje zmanjšane dotacije raznim ustanovam. Predsednik italijanske vlade De Gasperi, ki je odpotoval v Atene s velikim štabom rimskih »balkanskih« strokovnjakov, se je vrnil- praznih rok. Če podrobno pogledamo njegove izjave, ki jih je dal po uradnih razgovorih grškemu in tujemu tisku, moramo uujno sklepati, da je bil namen. njegovega obiska razbiti balkansko solidarnost med Grčijo. Turčijo in Jugoslavijo, oziroma da je hotel izolirali Jugoslavijo od ostalih miroljubnih balkanskih držav. De Gasperi je namreč hinavsko dejal, ila je Italija naklonjena vsaka-• mu obrambnemu sodelovanju, ki bi v okviru Atlantskega pakta okrepilo učinkovitost obrambe svobodnega sveta. Takoj za tem pa je poudaril, da jo njegova dolžnost opozoriti sto-je. grške prijatelje na obstoj dejanskega stan in na itali janski rshodni meji. ki je — proti italijanski volji. škodljivo za utrditev skupne obrambe. Ponovil je tudi staro laž, da je Italija redno pripravljena nuditi roko Jugoslaviji, s katero ima toliko možnosti za sporazumevanje in sodelovanje. Zatrdil je, da Italija ča-l;a na pravično rešitev spora, ki loči Italijo od Jugoslavije. Pri tem je De Gašper i seveda mislil na tržaško vprašan je. S temi izjavami je De Gasperi dejansko povedal, kakšen cilj je imelo njegovo potovanje. Vsiliti hoče italijansko varilstvo balkanskim državam, kakor so to delale vse italijanske vlade pred njim, pa naj so bile fašistične ali pa liberalne. De Gasperi bi hotel odrejati, drugim politiko. misleč vri tem, da je Balkan vedno nekakšna dola, ki so jo prepustile zapadne velesile Italiji. Pa se je i; trm zelo zmotil, kar so mu v Atenah jasno povedali. Grški zunanji minister Slefanopulos je sicer dejal, da se Grčija živo zanima za čim hitrejšo rešitev tržaškega vprašanja, toda zanikal je, da bi Grčija posredovala med Jugoslavijo in Italijo. Na vljuden način so v Atenah opozorili Italijo, da iti več velesila, pred katero so nekdaj trepetali ,ko je grozila z osmimi milijoni bajonetov, z okupacijami, in ukazo-r an ji. Lahko pa sodeluje, z balkanskimi državami na načelu enakopravnosti v obrambi svetovnega miru. ne glede na to, če je neka država članica Atlantskega pakta ali. pa ni. Grke in Turke prav nič ne ovira sodelovanje z Jugoslavijo, ki ni članica tega pakta. Prav tako bi tudi Italija lahko rešila sporna 1'praša-nja z Jugoslavijo, če pokaže svojo dobro voljo, če se namreč odreče svoji imperialistični politiki. De Gasper; je v svoji izjavi novinarjem v Atenah še enkrat potrdil, tla si Italija ne želi svobodnega Balkana. Obramba od sovjetske agresije je — po njegovem —■ možna na Balkanu edino, če na Balkanu zapoveduje Rim. Zaradi tega moramo sklepati, da uradna Italija sovražno gleda na prijateljsko sodelovanje miroljubnih balkanskih narodov in da ji' Ve Gasperi eksponent politike tistih sil v svetil, ki jim je naloga spod- kopati temelje zgradbi mednarodnega sodelovanja. De Gasperi. se je. torej vrnil v Rim razočaran. Razočaran je tudi Vatikan in njegovi kominformistični bratci, ki so si od Do Gasperijeve politične, spretnosti in intrigiranja veliko obetali, 1 treznih političnih krogih >•■ Italiji sc. že javljajo glasovi, da hi bilo veliko bolje, če bi De Gasperi ostal doma. ker je s tem Italija pri miroljubnih narodih v svetit samo še bolj izgubila ugletl. Balkan je. Za Italijo postal pretrd oreh. Balkanske države bodo mimo Italije nadaljevale s svojimi napori Za mir in bodo organizirale obrambo Balkana proti morebitni sovjetski napadalnosti brez italijanskega sodelovanja. Grčija, Turčija in Jugoslavija so se začele medsebojno zbliževati ne glede na Italijo, vendar ni' proti njej, ker nimajo imperialističnih namenov proti nikomiir. Balkan ski narodi ne zahtevajo od Italije ničesar drugega, kakor da opusti svojo zgodovinsko imperialistična politiko, to pa mora dokazati z dejstvi, šele potem bi se lahko govorilo o njenem miroljubnem sodelovanju v tem delu sveta. De Gaspe-rijeva pot v Atene in njegove izjave dokazujejo, da Italija še vedno hodi po starih, stopinjah, kakor tudi zgovorno o tem priča italijanski pohlep po Tržaškem ozemlju. V Rimu se dobro zavedajo, da ji je prav Jugoslavija največja ovira pri prodiranju na Vzhod, zato je ves bes italijanskega tiska in tudi uradnih osebnosti usmerjen proti Jugosla- viji. V Rimu in Vatikanu sanjajo, da bi. lahko opravili .1 Turčijo in Grčijo, če bi jim uspelo prisiliti Jugoslavijo na kolena. V tem pogledu je pa De Gasperi zakasnil. Ni mu uspelo izolirati Jugoslavije, temveč nasprotno. Zdi se, da bo ostala Italija izolirana, če bo še naprej uganjala takšno politiko. Prav te dni prihaja na obisk v Beograd turški zunanji minister Kupriilu, kur predstavlja nov dokaz neuspeha demo-krist jonske italijanske zunanje, politike na Balkanu. Namerno zaostrovanje odnosov z Jugoslavijo lahko škodi samo Italiji. O tem naj v Rimu razmislijo! iN'a našem sprehodu po svetu se ustavimo najprej v Ameriki, kjer je v Združenih državah imela nova republikanska vlada, ki prevzame oblast dne. 20. t. m., svoj prvi sestanek, ti je kil posvečen predvsem zunanji politiki. V kolikor je verjeli raznim poročilom, je bilo baje na Ic.m sestanku sklenjeno, da ostaneta Evropa in njena obramba še nadalje glavna «kri) Združenih držav. D.i bi lahko posvetile Združene države čim večjo skrb Evropi in njeni obrambi, nameravajo pod vzeli na Daljnem vzhodu odločne ukrepe, ki naj bi pripomogli do čimprejšnje znklju-čilvc vojne na Koreji in morda tudi v francoski Indokiiu. Nova vlada namerava baje ¡zpremeniti dosedanjo politiko Amerike do Kitajske in Vatikan je priznal sovjetsko okupacijo Poljske Vatikanska ¡prizadevnost v pratl-jugoslovanski gonji je mora i a nujno pripeljati cerkveno hierarhijo v .skupno fronto italijanskih impetria-listcv in Inifomibirojevskih hegemo-nistov. O tem, kako nudi rimska Jcurija vso moralno in materialno pomoč italijanskim iredentistom, je bilo že dovolj govora, ne bo pa odveč. če pokažemo ob tej priliki še nn podpriro, ki jo vrhovi katoliške cerkve dajejo sovjetskemu imperializmu, V mislih imahio izjavo tajnika varšavske nadškofije msgr-H orom a u ske ga. Poljska policija je meinda odkrila, da se nekateri člani varšavske nadškofije bavijjo .z nedovoljenim prekupčevanjem tuje valuto .in je zato aretirala več duhovnikov Svetniška ubožnosi in cippicovsivo I atikan se bav¡ z ogromnimi denarnimi transakcijami z denarjem, ki si ga pritrgajo od ust verniki (Glej proces proti Cippicu!) >1A kuj moremo m padlo zatn. če so bili vsi svetniki ubožni ■ glavo, da bi zbirali za ~amorčke .. ,.'« jim par. ni te visoke ceifkvene in-stiliudje. Zahodni lisic se .ki ob tej novici na dolgo in Sirdk» razpisal o preganjanju vere. Samo Osserv?,:ore Romano, uradno .glasilo svete soli.ce. je tcikrat — saj in i šlo za Jugoslavijo — zagonetno molčal. Zares! presenetljiva obzirnost Toda vatikanski državniki ¿0 očitno menili, da to dobrohotno molčanje še ni zadosti krc-meViskim tiranom, ki imajo v svojih nedemokratičnih in1 hegemonističnih Stremljenjih toliko sorodnega s cerkvenim mračnjaštvom- Zato je tajnik varšavske nadškofije msgr. Haromanski že ■nekaj dni za tem javno izjavil, da obsoja aretirane duhovnike, ki niso kršili samo zakonov ljudske republike Poljake in ogrožali njene varnosti, temveč so s svojim nečednim pastam omadeževali tudi čast katoliške cerkve, ki se j.ih zato odreka. Se posebno ostro se je obrnit preti pisanju tujega tiska, ki da skuša izrabljati katoliško cerkev na Poljskem za ogrožanje poljske neodvisnosti in svobode- In slednjič so gospod tajnik še -povedali, da bo varšavska nadškofijska kurija zvesto .sodelovala z oblastmi pri utrjevanju ne.> dr i snov. i in preevit-a poljske države. Tu je pač vsak komentar odveč. Izjava msgr. Horomansfeega nam je nedvomno razložila, da se cerkev na Poljskem ni odločila samo za pasivno lojalnost do državnih, pe pravi — do sovjetskih okupatorskih oblasti, temveč, da jim celo priznava naravnost 111 z -vsem svojim u-gledom pridevek poborhika poljske svobode in neodvisnosti. Kardinal-ski klobuk, s katerim je Pij XII. odlikoval varšavskega nadškofa Višinskega zaradi njegovih zaslug pri urejevanju odnosov) mad ¡poljsko katoliško cerkvijo in ruskim gubar-natorjem. v Varšavi, je dobil s to izjavo Horomanskega pravo in prepričljivo obrazložitev: Vatikan je urbi et oiibi potrdil sovjetske okupacijo Poljske. s žela, ki se prebuja Z biseri in smaragdi preobloženi maharadže, goli fakirji, milijoni svetih opic in krav, milijoni sestradanih —- vse to še danes srečaš v Indiji. Toda obenem srečuješ na vsakem koraku tudi mlado indijsko državo, ki je vsaj v prvih obrisih u resni čnl a dolgotrajne sanje vseli Indijcev. Indija je ogromna država, saj šteje okoli 357 milijonov prebivalcev. k.| jih pa s svojimi sicer velikimi prirodnimi zakladi ne more nasititi. Povprečna življenjska doba Indijca je dokaj kratka, saj doseže komaj 27 let, pa tudi življenje je trdo, saj računajo, da pride na Indijca povprečno 255 rupij (približno 15 tii-soč dinarjev) zaslužka na leto. Indija je, zelo pestra. V njej je v veliav-i 1"> glavnih jezikov, med temi pa okoli 210 narečij. Tako se ljudje v. različnih pokrajin med seboj kaj težko sporazumejo in zaradi tega je v parlamentu, vojski in v državni upravi še vedno občevala! jezik angleški. Sc bolj kot jezikovna raznolikost, pa deli med seboj Indijec veljavnost številnih družbenih razredov. tako zvaiiih kast. V Indiji je Še danes okoli 2000 do 3000 kast in podkast, ki jih lahko razdelimo v Štiri glavne skupine: v najvišji so duhovniki ali bralmiani, njim sledijo vojščaki (kshatriyas), za njimi so trgovci, obrtniki in kmetje (vai-Ihyas) iu zadnji so služabniki (shu-dras). Toda to je samo prva dmž-!>ena lestvica. Nižje kot služabniki stoje, še oni, ki so izven kast in teh je danes v Indiji okoli 70 milijonov. Pravijo jim »nedotakljivi«. Nihče sc v Indiji ne more povzpeti iz nižjo kaate v višjo. Samo rojstvo odloča o pripadnosti h kasti in zaradi tega se zelo religiozni Indijci poročajo le med seboj v istih kastah, pripadnik višjo kaste pa ne bo «edcl za isto mizo s pripadnikom nižje, kaste. Celo templje imajo za posamezne kaste ponekod ločeno. Vkljub temu, da država iu vlada poskušata za vsako ceno odpraviti razliko med kartami, •ima vendarle religija še tako močan vpliv na življenje posameznikov, da se napori vlade le poč --i ¡11 s težavo uresničujejo. Lc pri javnih vladnih prireditvah so prisiljeni pripadniki kast pozabiti na razlike, kajti po ustavi so vsi Indijci med seboj euiifcc.pravui. Druga boleča str;1 1 indijske države je 10 milijonov lr . «limanov, ki živijo v Indiji. Ti ne poznajo nobenih kast in sc vsemu početju Ilindov posmehujejo in sploh predstavljajo najbolj nemiren element indijskega prebivalstva. Indijsko državo vržejo v celoto t raje elementi: uradništvo. vojska in kongresna stranka. V teh treh elementih se tudi najbolj izraža vsein-dijsko stremljenje po svobodi, neodvisnosti iu lastni državi. Od stare angleške, uprave je indijska država prevzela le 320 uradnikov, toda ti imajo danes v državi neomejen ugled in vpliv. Tudi vojska jc organizirana po angleškem vzorcu, častniki so se šolali v angleških akademijah. Država izdaja za vojsko velikanske vsote, letno okoli 1 milijarde rupij, kar /-nese okoli 810 milijonov dolarjev. Kakor jc znano, vzdržuje Indija svoje okupacijske čete v Kašmiru, Seveda je pa Indiji potrebna vojs&a ludi za obrambo pred konrinCoriuov-s.ko nevarnostjo, saj so s kitajsko zasedbo Tibeta prišle Maorolutigove i-ete neposredno do indijske državne meje. Strokovnjaki pa dvomijo v možnost, da bi indijska vojska nalila bila .-.posuhtKi uspešno braniti neodvisno-;! svoje domovine v primeru kominf o rmi stičnega navala, vkljub temu, da so sc indijske čete v drugi svetovni vojni odlike/vaje pO spoj i hrabrosti. Politično utelešenje vseli želja in- dijskega ljudstva je kongresna stranka, ki jc vodila za časa angleške okupacije Indije borbo za svobodo in neodvisnost. Tedaj je združevala okoli sebe skoraj vse domoljubne Indijce in jih vodila k skupnemu «iMju: ¡znebiti se Angležev. Odkar so pred štirimi leti Angleži zapustili Indijo, je grozil kongresni stranki razpad na skupine in skupinice in le močna politična osebnost ministrskega predsednika Nehruja je stranko rešila razpada. Nekoč je stranka obljubila indijskemu ljudstvu, da bo rešila po odhodu Angležev vse probleme, ki tarejo Indijo. Že štiri leta Angležev ni •. eč v Indiji, toda skoraj vsi problemi so ostali še. odprti, saj preko noči ni mogoče rešili problemov, k I =.o se. izramili iz stoletnih družb.- »v:h nasprotij. Seveda valijo m-nofii za vse to krivdo na vlado. Bistveno indijsko vprašanje je pa lakota. Letno iuia Indija okoli o milijonov naravnega prirastka. Rs-zuuiljivo, da pri precej zaostalem kmetijstvu ni mogoče v prehrani-slediti potrebam prebivalstva. Poleg tega pa je bič Indije vsakoletna suša. Kmetij-h . bi bilo treba modernizirati predvsem s sistemom namakalnih napr Toda indijskega gospodarstva ii. spravljajo v težave le s-nše, temveč mi ii ji, ni svetih opic, (Nadaljevanje na (>. strani.) jo prilagoditi ang:lešk«mu .-.treani nju. ki gre za tem, da s potrpežljivo politiko iztrga kitajsko republiko objema Sovjet-ke zveze. Tudi na lu-dijo bi bilo treba vplivati, da po brezuspešnih poskusih posredovanja v korejskem sporu opusti svoje dosedanjo ncvlraltvo .-tališče in se pridruži pro tiso vjet*kemu bloku. Evo. taki naj bi bili v glavnih obrisih 11.1-erli nove ameriške vlade m ea.ft XXX , Sedaj pa napravimo velik skok iz Severne Amerike v Južno Azijo, kjer so biii v Rangoonu zbrani socialistični zastopniki Arije iiB svoji konferenci, ki so se. jc udeležili poleg voditelja angleških lainiri.--.ov Klemen -ta Atleeja in drugih gostov tudi zastopniki Jugoslavije, ¡Va njej je bilo sklenjeno, da s« ustanovi »Azijska social ¡stična konferenca«, ki nuj bi deloval 1 v tesni povezavi s socialistično intemaeionnlo in Zvezo komu-njstov Jugoslavije. Na konferenci so bile določene smernice za gospodar-sk¡ razvoj azijskih držav, med katerimi naj Id bila tudi izvedba agrume reforme. Nova organizacija naj bi tudi podpirala borbo .-rajskih in afriških narodov za njihovo osvoboditev izpr.d kolonialnega jarma. xxx } £ftiptu ustanavlja general Nagnili. ki je pred ,šestimi meseci izvedel s pomočjo vojske državni udar. novo politično gibanje, ki bi izvedlo osvoboditev na političnem. ;;ospodar-tkem in socialnem področju od tujega imperializma in dvig življenjsko^ ravni egiptovskega ljudstva s pomočjo disdpiiiiiranega dela. Kakor sc da sklepati iz razulh izjav voditeljev tega novega gibanja, namerava Eg.pt pričeti novo oboni-ženo borbo protf Anglež,11). ee se mu ne posreči mirnim potom doseči njihovega umiku z 0h.1iK.eja Suiške^a prekopa in zadovoljivo reši:i sudanskega vprašanja. V tr-.m zailnjem vprašanju be-lezi_ E-.pl velik u-.pe!,. ker se. je njegovi vladi i>o-sr..;--S doseči s štirimi sudanskimi strankam! sporazum o združiti ¡ Sudana z Egiptom, Ta sporazum je izzval v Angliji, ki se trudi da hi rešitev obeli vprašanj čim- 1 zavlekla, veliko prese,icócaije. xxx f'o tem kratkem sprehodu po Afriki, Ameriki in Aziji se vrnimo v Evropo in se ustavimo najprej v Avstriji. Tam je avstrijsko ljudstvo, ki ca že sedmo leto tlačijo pete štirih okupatorjev, izmed katerih je najtežji sovjetski škorenj, s trpkim na-sniehoni sprejelo vest, da so Anglija. Francija iu Združene države izročile sovjetski vladi noto, s katero jo vabijo na obnovitev pogajanj za" končno sklenitev avstrijske državne p,>-godbe. tej noti sc sklicujejo na nedavno resolucijo generalne skup-seiiie Združenih narodov, ki jc vroč.-, priporočila Štirim zascdlrcmim valesi-'".i končno vendarle sklenejo avstrijsko državno pogodbo. Če-prav je bil avstrijski zunanji minister po svojem razgmoni 7. namestnikom sovjetskega zunanjega ministra Irnomikom v New Yorku «ptinristic. no razjinložen. jc le mah, verjeítm. da bi Sovjetska zveza izpreañcarüa svoje dosedanje stališče. S povezavo »k-1 eni L ve av-hijske mirovne pogodbe / rešitvijo tržaškega vprašanja v du-uiirovne pogodbe, je namreč do--edaj dosle.d.uo odklanjala nadalje.va-"je pogajanj. I>a tudi čo bi bilo tr-za>ko vprašanje «rešeno v duhu mirovne pogodbe z Italijo, smo prepri-čani. da bi Sovjetska zveza našla ka.-i.si-n drug izgovor ali postavila «lruge ne-prcjiMuljive zahteve, s ka-len-ini bi preprečila sklenite»- a.v-strij-k.- državne pogodbe. Zakaj? O tem bi bilo preobširno govoriti na tem kratkem sprehodu po sve.tu. Proglasitev najtnodrejšega človeka na svetu \ Moskvi so na dvodnevnem zasedanju sovjetskih znaustivnuikov proglasili Stalina za največjega, znanstvenika sveta. Vet! kot tisoč znanstvenikov je namreč po proučitvi Stalinove razpravo o gospodarskih problemih socializma sprejelo resolucijo, v kateri priznavajo, da so do-sedaj v svojem znanstvenem delu bili v zmoti. Obljubili so, da bodo vse svoje dosedanje napake pr¿ presojanju gospodarskili sil odst.rani.li. Nazadnje so Stalinove, trditve proglasili za dognanja, ki jih i»i mogoče več prekosili. S tem priznavajo Stalnui-vim izvajanjem prafaično položaj do-gme podobno kot rimsko - katoliška cerkev nekaterim papeževim dognanjem na področju vere. 3 Alt .verie, .todo j« ta? Ne? B&rate tale majhs-n člančič -do konica, pa vas !bo obilo ísipcznairje! Mi, primorski Slovenci, smo precej svojevrsten nrtip«, svojevrsten drobec slovenskega naroda. Rivalmo tod, .pa teh pre&ušenih planotah Krasa. po globokih grapah Goriáke, po razdrapanih, fpal ■zalo prijaznih retire,h slovenske Istre. In ne poznamo obilice nikoli. Stat is o škrat od tujcev. od prfklatenicev, ponižani in. razgaljeni smo .le ostali veiiri in naša z'v.ljenjska sila je knei-ka in ne-zl"o spomladi aa kmečko, delavsko in študentsko mladino koprskega okraja. Za festival bodo sestavili program s sodelovanjem vseli športnih in prosvetnih organizacij okraja. Mladinska organizacija bo tudi skrbela za fiimi večje vključevainje mla,dinc v »Strel-iko zvezn« in »prvo pomoč«, ker je to predvsem mladinska orgairiza-cija. Za uspeh Novoletne jelbe imajo velike zasluge koprska podjetja Da lij lahko ob Novoletoi jelki obJarovailS čim večje število otrok, so nekaj tednov prtvi praznikom organizirali nabiralno akcijo, ki je dobro uspela. Razen prispevkov, ki so jih darovali vaščani, gre vidika zasliraa kop-rskim ]>odjetjcm VINO, BOR^ ADRIA. in IČiMETlJSKA ZA-DRUGA KOPER IN OKOLICA s svojimi poslovalnicami. Pohvaliti je Prireditev Novoletne jelke v Postojni ČEŽARJ1 - POBEGI Skoraj mesec dni so se pionirji in pionirke iz Cezarjev—Pobegov vneto piipravljali, da bi čim 'lepše proslavili praznik Novoletne jelke. Ko je napočil težko pričakovani dan, se je zbraiVi kljinb si aibe.mu vremenu v dvorani, zadružnega drema veliko število staršev in pionirjev. Prireditev je biila po -svojem obsegu sicer skromaia, po svoji prisrčnosti pa je einako razveselila mlade in stare, Po recitacijah pionirjev in pionirk so naa'..oipili cicibani v papirnatih oblekcali. Ljjihltiim prizorom naših najmlajših so se gledalci nasmejali do solz in jih nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Po končani prireditvi se je zabelo obdarovanje otrok. Obdarovani so billi v.-i otroci od drugega do dvanajstega leja, Najmlajši so razen slaščic prejeli tudi igrače, starejši pa tudi knjige. Vsega šk;;.paj so obdarovali 135. otrok. .. D. K. /3od'o udeležili prostovoljnega dela pri popravilu vaške poti ter se bodo vsi včlanili v gasilsko društvo, ki ga bodo v kratkem ustanovili v občini. Ob koncu so izvolili novo vodstvo orrraniza-cije. _ D. J. Zaščitna dela pred plozovi med Semedelo m Izolo Oddelek za gozdarstvo pri okrajnem Ijudikctm odboru v Kopru je začel z zaščitnimi! deli na hribu nad cesto med Semedelo in Izolo, ki jo ogrožajo plazovi. Zaenkrat sadijo borova drevesca, pozmejo pa bodo postavili tudi male kamnite pregrade. Letošnji predlog družbenega plana predvideva 8 milijonov dinarjev investicij za pogozdovanje ter melioracijo najbolj ogroženih hudourniških področij in 800.000 dinarjev za postavitev gozdne drevesnice. Razen zaščitnih del na hribu med Izcdo in Semedeilo je v letošnjem načelu tudi pogozdovanje nekaterih predelov v okolici Dekanov in Tinja-na, kjer povzročajo hudourniki zrnat-no škodo z nanašanjem raznega materiala na ee.ito in z odnašanjem plodne zemlje. Pni Ospu pa 1k> glavni namen pogozdovanja zaščita poljskih pridelkov pred burjo. Rižana-Gostovanje pionirjev v Ospu V nedeljo so pionirji o.-movnc šole naše vasi odšli na gostovanje v O.-ip, kjer «o nastopili z otroško igro: »Mačeha in pastorka.« V Ospu so hi-!ii zelo lepo sprejeti, ferali so v novi dvorani prosvetnega društva. Prebivalci Gspa so bili z nasilop-om naših pionirjev zelo zadovoljni in so jih povabili naj še pridejo. Za Novo leto so z isto igro nastopili doma v splošno- zaidovoljstvo ljudstva. Oha u;peJ« ni'siCcin;i sta jih tako navdušila, da hodo šli na gostovtCiije Še v drtf;<5 bhž»jo v.tSi. HiuiirtnnminiiitmunuiiiiumuiuiumuuHnrMntiiJiuHtHHrniHMniniinnniiniiniiuiiniiiKiiinifinjiitiiiiiiiiMniiiiiiiLiiiu itniiiitftiiiiMMtflu mem začetku mirnega življenja, takoj j» končani vojni, pokazali sovražne naši 'ljudski Oblasti, ki je, od vsakega državljana,zahtevala samo pošteno delo. Za svoje proti,državno delovanje in ifeidi odkrito izdajstvo so bili nekateri od najbolj znanih tihe tapcerv kaznovani na težke časovne kazni in zaplembo celotnega premoženja, pozneje pa am-nestiiiani. Urbas Vinko iz Ivanjega sela pri Rakeku pa ij)e bili še posebej kaznovan; na 15 let težkega prisilnega dela irf zaplembo celotnega premoženja zaradi razpečava-nja .ponairejenjih tisoddinars-kih bankovcev, Ko j'e bil pomiloščen, oz. ivnu je bila kazen precej odpuščena, se je Ijudlski oblasti zahvalil na ta način, da se je ponovno vrgel na špekulacijo in tihotapstvo. ZsigovaajaH so ise: Fajca Jože iz Jakovče pri 'Planini, že omenjeni -Urbas Vinko, brata Petrič Janez in Franc iz Unca pri Rakeku, ICoščak Alojz iz Rakeka in Pivk Karel iz Pianine. Žalostno pri tem je to, da so vsi družinski očtitje z nekaj o-¡troki. Vsi imajo doma -zemljo in posestvo, ki pa so ga prepuščali v obdelovanje svojim ženam, sami pa so ša ns-jši potikali po svetu in SsSca-li na lahek način zaslužka. Vrgli so se v svoje stare posle in so začeli na veliko kupovati živino in jo preprodajati raznim nabavljačeim, med njimi največ Bcmibaču Južetu iz Unca. Pri tem so vsi na nedovoljen niaein zaslužili precejšnje vso-;.e denarja, razen t «a, a pa so občutna prizadeli celotno naše gospodarstvo; Z občutnim preplačevanjem so nčlm eč dvigali ceno. živini in na ta način .vnašali zmedo v gospodarstvo okraja. Posel jim je seveda cvete 1 le nekaj -časa, ker jim je ljudska oblast kmalu stopila na pnste- Zdaj bedo lahko v zapo-^u premišljevali, če im~'rda te ni bolj paate-no in tudi sigurno lopo doma obdelovati svojo zemljo .in živeti" ie od poštenega dela ssvcjjrh Tek. Prejeli so naimreč različna kazni od šest do šestnajst mesecev, razen tega pa sc. bili ob-•so-U»iri še na občutne denarne kazni. Brko POSTOJNA Postojnske -lovce' zelo skrbi letošnja zima. Volkovi so se pojavili mnogo prej, kot lansko leta Prejš-ni teefen. se jih je pripodilo katr pet skupaj v okolico. Ctrne jame. Napravili so že precetj škode med sr-njadlo in tudi jelena so že raztrgali že lani, letos pa so menda podlegle že štiri srn«. Posamezni lovci pa tudi' v skupinah, so stalno v revir-Du, vendar se do zdaj še ni nikomur. posrečilo ustreliti vsaj eno samo rverino. Več sreče so imele sosedne iovsike družine. Tako sta pretekH teden padla na notranjski strani kar dva volka — eden je .tehtal celib 45 kg, ikot maijhno tele je bil- Cim bo zapadlo kaj več snega, bo potrebna energičn:« akcija, da se volkovi • ¡preženejo iz lovišča, v kolikor ¡jih ne bodo ugonobile za-Blrupljece vabe (maram patihem povedati, da ns bodo volkovi prre-kmaht aližEffli!). Brko Mladina postojnskega okraja premalo bere V nfikitjo je v Postojni zasedal drugi pieirtau O.K I.MS. Člani so razpravljali o deln mladine v tekočem letu. predvsem pa o bližnjih občinskih mladinskih voli; Iv-ah. S tem v zvezi so odločili. da nc bo vec OK upravljal nižje organizacije, marveč bo skupina naloga vsega članstva, krepiti zlastii občinske komiteje ter v vsem pomagati mladini, da bo njeno de.!o res pfodno. Odločili so, naj mladinske organizacije prirejajo skupen študij kongresnega materiala s člani ZKJ in OF,. le tam. kjer to nc Iri bilo mogoče, naj bi material proučevali samostojno. Prema jima jc tudi število mladin-cov, vključenih v razne crrgamizacijc. V TD Partizanu 670, predvojaški vzgoji 1200, v šahovskih sekcijah 130. v gasilstva S20, Ljudski tdnu.ki 800. pri planžcih 3%, pri smučarjih 150, v konjskem %w>r£u 73. pri Strelcih 230 itd! O dela nt5ad.TO!: po organizacijah in njinem- \4Jjiwcvanjii bo razpravljal tretji plemrm OK LMS. Za letos je v načrtu več mladinskih fizkultarnili prireditev, predviden pa je tudi mladinski leden v Postojna. ■ Pleni:ur je, n-^otmaL da mladina zelo slabo bera svoj mladinski tisk. V celem notranjskem predelu je na iMladincrc naročenih komaj 10 mladincev,, 5a mmmfim) Rakek. Tudi z drugim tiskom jc ¿tabo. V- okvirni načrt za zintiki .študij Je raaai kongresnega materiala predviden še alcč v hribih smo. 673 metrov nad morjem, in vendar tako blizu Kopra, Verjetno ini nobena vas v Brkinih tako tesno povezana s Koprom, kakor naše Pregarje. Naši gospodarji so dobri zidarji in veliko jih je zaposlenih v koprskem okraju. Zato vedno slišiš pogovore žensk na vasi: »Je .vaš že prišel iz Kopra? Naš pride jutri!« Zato tudi vemo vse novice iz Kopra in gledamo nanj, kakor na nekaj našega. In prav zato naj tudi Koper kaj zve o nas! Tudi pri nas je veselo in lepo, čeprav smo daleč od sveta. Živima sicer z-edo skromno, posebno iletos, ko je bila letina zelo slaba. Toda mi smo trdne korenine in ustvariti si znamo kljub temu lepo in prijetno življenje. Priznati pa moramo, da pri tem nismo sami. Letos nam veliko pomaga OLO Sežana. In Še nekaj je prav veselega. Po stoletni dobi smrdljivih petrolejk nam svetijo električne žarnice. Tako vidite, smo se veselo vrgli na delo. Igralska družina PD »Silvester« jc začela z učenjem igre »Anal-labet«. ustanovila folklorno skupino in skupaj s pionirji nastopila za 29. November s prav lepim uspehom. Takoj zatem so pripravili igro »Gumb« ter z obema enodejankama in folklornimi plesi nastopili še v llrušie.;. V nedeljo mislijo gostovati v Pod-gradu. Za kulturno prireditev dne 8. marca študirajo zdaj Nušičcvo »Sumljivo osebo«, folklorna skupina pa bo zaplesala gorenjski ples. Tudi politično življenje je živahno. Zdaj se pripravljajo na volitve OF. Za volitve v občinski in okrajni ljud-ki odbor smo se tudi dobro pripravili z dvema prcdvolivnima sestankoma, tako da jc bila udeležba na volitvah 99.fi odstotna. Za poslanca v OLO smo izvolili tov. O ve ari ea in smo ponosni, da je z nanuj v času NOB živel 111 trpel. V novo leto pa smo stopali -e bolj veselo. Kar nekam tako nam je bilo pni snu. da se bo leto» izpolnila št> zadnja želja v Rr ki mili: letina sadja bo leto« tjjcl dobra. Predzadnja želja, {/¡t ««• nam jr izpolnila prav pred Novim letom: dobili smo radio. Veste, elektrika je eno. radio pa drugo. Priznati racrranM, da £-0 stari bolj mislih na letino, toda mladina tudi na radio. In zdaj posluša vsako nedeljo ves popoldan in vsak dan zvečer radijske oddaje iz Ljubljane in iz Kopra. Tako je mladina dokazni«, da ji ni samo za ples, kakor so .ji nekateri očitali. N asa mladina je dobra., željna glasu iz zunanjega s-veta, saj je zakopana daleč v hribih in nima potrebnega razvedrila. Ne smerno pa ji zameriti, če včasih 2aliTCpcni tudi po tistem, kar si želi vsaka mladost. Ker smo že skoraj o vseh spregovorili, moramo reči nekaj IksciH tudi o kmetijski zadrugi. Zadruga dobro dela in nas oskrbuje z vsem, čeprav smo včasih sitni in zagodmja-mo za prazen nič. Zahvaliti pa se ji moramo predvsem za 100.000 dinarjev. ki jih je darovala za Novoletno jelko naših pionirjev in cicibančkov. V novoletni šievilki »Slovenskega Jadrana« sem ,se dotaknil vprašanja gimnazije v Podgn-adru in racionalnejšega izkoriščanja MlKinskih gob z nakupom modernih sušilnih naprav, ki bi jih bilo treba montirati v že •obstoječ moderen in neizkoriščen hlev v 'Gradišču pri Ofcrovu. Pi^ed-Iog je .naletel na iplošino odobravanje vsega prizadetega prebivalstva, posebno- pa tistih ljudi, ki jim je pri srcu napredek našega kraja. Nekaj se govori, da bi iz hleva v Gradišču napravili žago, toda ta rešitev ne ibi foi'la posrečena in ne bi prinesla splošne koristi prebi- dve vesli, in sicer iz Kozine v Divačo in iz Podararia v Ilirsko Bi-strioo. Toda v ¿ffiiaih B.kinih se skoraj ne mo.re govorili o cestah. Kamioni z veliko težavo pridejo iz Obrova na Pregarje, ali pa iz G radi,šča do Kolftič, iiz Materije na Tat-re in v Brezovico. Začela se je deCati cesta iz R:> deka po pobočju Brkinov, mimo Ta-ter, PregaT-ja, Zajovš v Hrastije, toda je vse zaspalo. Prav tako je-prenehalo že zdavnaj delo na. modernizaciji ceste iz Obrova na Pregarje. ki je pobraten lepe denarce. Ce bi se začelo a energičnim delom. mmm......... M'" Hrušica pri Pod gradu va'iatvu okoliških vasi Zage nastajajo tam, kjer so gozdovi, toda v našem okolišu je kaj malo gozdov. Le toliko, da se nalseka nekaj drv za kurjavo. Razen tega zadostuje za domače potrebe žage v Brezovici, Kozini in Ilirski Bistrici. 2aga v Gradišču bi imela dala le nekaj mesecev v lettu in bi mogla zaposli-. ti samo nekaj ljudi, medtem ko bi sušilnica prinesla koristi neštetim vasem ne samo v Brkinih, temveč tudi vasem ob cesti, ki bi bili v s.u-ši-!nixn zaposleni pri raznovrstnih delih- Pripomnita je treba, da se poleg sušilnice lahko kasneje razvije distilerija kot jo ima Ajdw-ščina, seveda če se' pospeši sadje-reja v Brkinih in ;tudi v vaseh ob cesti, kajti pogoji za io so. Uspešen napredik naših Bik i no v pa ovirajo predvsem • slabe ceste, azirqma poti- Brkine stcctr obkiroža-jo dobre ceste, kot je glavna asfaltna Trst—Reka, zatem cesta, ki pelje iz Trsta mimo- Lokev, Vrem in Ribnice v Ilirsko Bistrisco. Dalje še Begunje pri Cerknici Kmetijska zadruga Begunje je priredila v začetku lela novoletno zabavo za vse svoje člane. Uprizorili so »opereto« »Odpiraj dekle kamrico«, nato pa je biLi zabava s plesom in peljem. Kmetijska zadruga Begunje jc med prvimi v pošto j n-kem okraju. I.aui je imela okrog 15 milijonov dinarjev dobička, kar predstavlja velik vzpon v primerjavi s prejšnjimi leti. Dobiček jc plod dobrega gospodarjenja upravnega odbora, dobre organizacije dela in m.Trljivo-ti članov zadruge. V prihodnje bodo tudi gledali, da se število članov zadruge razširi, kaj,ti dosedanje število 197 , nikakor nc odgovarja tako velikemu okolišu, kakor so Begunje. P. bi bili Brkini lopo poveaaui na glavne prometne žile ier bi lahko svoje proizvede plasiraH v .svet. Vedeti namrci- moramo; da so BiCcini zelo prikladni za sadjarstvo iai živinorejo ia kdkor sato. že zadnjič omenil, so zelo bogati na gobah. Ce bi imeli dobre ceste, bi se te panoge dale p as prš i ti in izkoristiti. 2e do sedaj so bile z:tane brkinska j-abauka, čeitplj-e in češnje. Seveda ni mogoče -govoriti o mo-dornem sadjarstvu, ali pa iprav malo. S T-e-m bi se maralo šele -začc-ii in ta sistematično-. .Manjkajo drevesnice", sutskovna izobrazba, paiu-cki in še marsikaj LahJao -pa. a^čtan, da je večina B-iikinov še neizkoriščena in da bi z ni.aderiTD sad^rtreijo prišlo lahko v BaOfrr.e na '-stakne milijsnov dinarjev- Ves kraj bi se gcapodsKSlco dvignil in s .-aem vudi splošna življenjska raven prebii-al-stva, ki si sedaj išie kinha ipo oddaljenih krajih, Toe-ej p^iščajo doma bel IvJt-th fn iščejo po svetu črnega. V tem pogleda je bilo n«kaj malega zadiije čase napravljenega, toda to je le sScrajraen začetek. Na '.Kolčic-ah so z-rigoladi nekalj zemije. kamor bedo .posadili v glavnem jablane; tudi v Javorju se zanimajo, da bi pD-etVoriii Brezov hrib v Lip sadovnjak, da-ug-e vasi pa- še vedno spijo in jadakujejo, ker ni denarja v hišah .Tem ljudem je '.¡-eba oema-gaiti! Predvsem bi morali preiskali vse. Brkine vzdolž in .poprek agronomi in ugotoviti kakovost zemlije. Svetovati bi morali ljudem, kaj naj sadijo in kako naj obdelujejo, d-u bo čim več uspeha- Zadruge, občine in okraj bi 'mora'i poslati najboljše dijake iz osnovnih šol in nižjih gimnazij na sadijar-ske šele. Kajpada, morali bi poskrbeti za njiho-, vo šolanje in vzdrževanje. Tako bj ¡Se v nekaj letih imeli dom . '. e, sadjarske strokovnjake S'.roški in, fvilir? iV\i -on r\i"»\r nrvirvv^ Kftrr- vn. ■ ¡^m^'-....... vi >"•''' 'v. s'v '- « ^ S ^ SH 1 h: "-ia.V: rm -. « J Wwlia: 11 i " ' ■¿as-:: .,.v f a ■•■ r/ - P Sv. \'id mul Cerknie ±M:J vajalcev Nikakor se ;ve sme do.a.i-stiti, da se po naših l.pih Brkinih. i|||| kjer živijo pridni in -skromaii 'jiidj?. J šopinijo neko-ri-Hne i"v.še in i-obl-fišall dovje ikakor v .preteklasti. Pc.t.ea-V ^ no je izkorisr.iti vse možnoaai, ki t nam jih .narava •ponuja, da se dv' ;-^JSSi nemo goiSipodar^lvo.. ker bamo le r -ko šli lahko v korak -z «stalilmi naprednimi .kraji v r.:-ši scialsilis: iij:ii domovini Ureja uredniški ndhor Odgovorni Urediti!; Milko štolfo Tiska ti-x sirarna »Jadranu r Kopru. Naslov uredništva in uprava: Koper, San'.orijei:a ulica 20. tel. ¡70, poštni predal 2 — Številka tekočega računu pri Narodni hankr r Kopru 657-T-M>2 I.etnu nurtenitla 50H din. polletna 2~i0 in četrtletne 13$ din. Br is »¿s-r^citr-CKn-B»:«? : «uto k-i «-«i uuua Baia ■nan KPtin ■■88 OBRO Hltiiil cena Bioo mis :::::::! ; V ■■ o^í ,nHiiil ■¡lié,': émw ma. »Í®S ílftll Ii I: ISfi Skedenjska narodna noša prijema mrzlica, čim opažajo, da se jim bogat plen lahko izmuzne, dru-u' k> jim v Trstu pravijo tudi »pa-!. ki« (od slovenske besede potok), pa si ponavadi mislijo: pustimo nc-ree pri miru! O Trstu se je že mnogo pisalo in se še bo. Nekateri novinarji ' med seboj kcii* tekmujejo, kdo '00 iznašel kar največ novih jxtea.rij« in »tez«. Po odkritju jih nekaj časa pogrevajo in nanje pihnijo. toda kmalu končajo tudi te nove »globokoumnosti« med staro šaro- Kritične zgodovine mesta Trsta zares tšc nimamo- Pretežni de! dosedanjih zgodovinarjev je vnašal v svoje debele knjige o Trstu le tis'.«. J:ar je ustrezalo določenim p t'i ličnim in osebnim interesom. Bogata zakladnica tržaških arhivov še vedno čaka ljudi, ki -bodo imeli le en interes, namreč, da odkrivajo resnico in bogatijo znanost. Italijanski i.redenti stični zg;do- 1 v flAfJA : t r; /,', s : Uli ¿i v 1 \udaijeranjp s 3. strani! krav in pudohnih živali, ki umruje-io in požro letno milijon ton ljud-.-tvii prepotrehne hrane. Sani ' '-vetih-. opit1 se podi po Indiji nk. .1 milijonov, njim se pa pridružujejo še krave in druge živali, ki -e jih ne -1110 nihče dotakniti in -jiiu j'' vse dovoljeno. ZDA sto poklonile Indiji sumi oh hudi lakoti 1951 dva milijona tuli žita, Premagati verske pred-o-dk'1 i.n mračnjaško /an-lakist v 'ulnosu do lega »verskega biča" Indije, bo ena temeljnih naloj: 111-dij-.kc vlade obenem pa tudi pol iz iK-pro.ta-mh lakot, ki zahtevaj') letu za letom lišoče življenj in hkrajiu-jeju življenj-k,> dobo Indijca. PomemUc.u poiiltlčiu ¡ndij.sk 1 problem je tudi konruiliormizein. Vlada je kaj liitro spoznata zahrb'00 politi L o agenli>v Me.-.k.v. in se proti njim .odločno bori. Le še nekaj manj pomembnih sindikatov imajo ti ljudje "M ill rekrh. -(.».-tale vodijo indij -ki -oual'eti, k: .-to volili pri-jal< I ji .I'i;,g;i-.lavije.. pa tudi kongresna -tranka, \ ind'jskem poetičnem življenju nastopa poleg Nell ruja vrsta sposolnuh potir.lkov. med katere moramo na prvo incito "teti voditelje indij.-ke socialistične -tränke. Nehru z njimi najtesneje sodeluje. Hiver je- pa lildi (tu sani po svojem : no««:: ' 1CB4" ::n toa:: : 1CB3:: :îtma:.- ::paoD:: : r, a n , : V avezi s Trstom se najbolj razburjajo tisti, ki imajo v njem najmanj pravic. Stari Tržačeni dobro vctt'i, da silijo razni »'.meiv.tniki« v T ; s* zgolj žara.1 i legi, tla bi se tu na lahek načini dokopal i do ¡bogastva-F;vi -so moit';.-. občutljivi in jih pirn« tipo^Fs^Tr^s Savi -i:(tKP.-j.}(.u=.« iibcb U3-C--.-.VM.Í-br*s - flüqo t„:.-l «.-..,» Eno* uct.il t.-,v «»«« ■ esnq .V»» nil', >..:.!■) vuiij ..-,,1 CKrtPOrTBdl-nilCl^OBBBM caBaeoai^./.-mrtnoorii.* IS P^-i DJUkBaiaooMHni:!«^'! : BHHB. :...::::.::::::.......... «ur , ;:Htit.n:::::"::.:::::: met, ;:mRur.::::: :::of3Ba::";. : n«E»i -Boa;»::::";::-;"" -«wn;':":;.;.::.:- - » r.: : .:'...::: : bet,,,::::::::::.-— ;;;->iilüi!:i: vinar Cesca, ki piše tudi o Trstu, priznava, da iso Slovenci v -svojih premikih v VII. ali VIII. stoletju zasedli celotno tržaško okolico (a-gro), o samem mestecu, ki so ga še pred tem Langobardi temeljito iz-ropali, pa ne -pave ničesar. Morda je (bil Trst tlelj časa le kup razvalin? Piva znana zgodovinska listina, ki .nam nekaj vač poroča o prebivalcih mesta Trsta, je nakaka vdanost na izjava iz lela 1202, ki jo dajejo tržaški meščani beneškemu doiu Da.n-tlolu- V tej listini je mnogo lepih in značilnih slovenskih osebnih imen kakor Blagdin, Stojan, Blaženin. Stanko, Blagožit, Vukašin, Sc-bislav, Dragonja, Pri bec itd. V listini pa je več osebnih imen. germanskega iti romanske1':?. . porekla. Nekateri politiki so skušali s'primerjavo vseh u-h imen ugotoviti, kakšen je bil narodnosti sestav tedanjega tržaškega priibivaistva. Iz take primerjave in razčlenitve .pa si mi n? o-bt'l.amo kaj posebnega. Ce je v spisku 1/3 r.'sebnili imen, ki so brez-rivoimno slovenska, še ne morem 1 eklepa.ti, da so Slovenci v Trstu predstavljali 1/3 mestnega prebivalstva. Tu opozarjamo na -veliko pomanjkljivost izvajanja prof- Cusina v znani knjig i.ki nosi naslov »Ven-li secoli di bora suli Carso se sul Galfo ( 1052)«. Prof. C-usin ugotavlja, da je v listini .iz leia 1202 le malo slovenskih cisebnih imen. Ta sulia trditev, ki popolnoma izloča še vse druge potrebne zaključke, se nam zdi dokaj površna. Langobardi, Ki so se naselili v severni Italiji in Fur.lan.ijl, so se kaj kmalu asimilirali. Ob dolnjem toku Soie se zdaj stikata le dve narodnosti, slovenska in italijanska. Vzemimo šc- širše ozemlje: na eni strani imamo Balkan, na drugi pa Apeninski poktek- Kakšni so 'bili odnosi ljudi obeh polotokov, ko v. tetm delu Evrope z X- stoletjem skoro popolnoma preneha preseljevanje narodov v večjem obsegu? Kaj se v tem času dogaja v Italiji? Ta se močno lcrcpi in je do konca XV. stoletja dejanski gospodar Sredozemlja- Italija je v tem času vodilna sila v svetovni -trgovini, najvažnejše središče kulture in znanosti, v Italiji že klije narodna ideja (zavest), Italija si že ustvarja svoj književni jezik. Prav listina iz leta 1202 predstavlja važno dokumentacijo pohoda beneškega doža Dandola v Dalmacijo. Gibanje ljudi med Italijo 111 BBSHBSfifea»«!, síísessaüaü&üissiMi SB! nor« umnm ! »S IHM po,!':'.'::i :n nazoru sociati-tu-nn i>rie.ul.ir.""n. iiprav dalee od kouiin-JiTuii-tičnih zv.blod. \ehi*u je prevzel voditvu v kon-«resni stranki po Gandhijcvi smrti. To voilitvo ¿.i je s -v o jim delom meti Iroi.bo za neodv.iruoKt povsem zaslužil. saj se je predano in odločil" boril za ntodvh.no drŽavo. Danes pravzaprav nima rc-uega političnega nasprotnika, ki bi iuu bil že dorasel. Indijci ljubijo svojo neodvisnost nad v.-.c. Zaradi grenkih izkušenj, ki so si jih pridiiliiili z Anglijo, so proti vsaki veliki drŽavi zelo nezaupljivi in hočejo hodili svojo .samostojno, indijskim riiznic-non i,11 potrebam odgovarjajočo pot. Kljub ne./a-|i:mju pa so pripravljeni sodelovati z vsako državo, ki se bori za svobodo in neodvisnost in ki je pripravljena spošlovati lež.ko priborjeim svobodo in državo. Prav Indija je bila tista, ki je prva priznala Mu-ocetungovo vlado na Kilaj-kem, in ki s.c zavzema za pametno sodelovanje z njo. Vse. to dela zaradi tega. ker se zaveda, da je Indiji potreben mir. v katerem se ho lahko posvetila rcše.vanju svojih notranjepolitičnih, gospodarskih in predvsem d.ružbeniJi piHjhlemov in tako ustvarila indijskemu I jod vu pogoje, za l/oljše življenje. — rim. Balkanom je bilo dvojne vrste. Iz Italije prihajajo na drugo stran Jadrana najprej trgovci i.n .prekupčevalci, zatem posamezni obrtniki iu končno italijanska (beneška in ge-navslka) okupatorska vojska .in še množice Italijanov, ki iščejo tu boljšega zaslužka. Gibanje z nasprotne Strani je bilo docela drugačne narave, V XIII. in XIV. s-loletju je odšlo s kraških predelov Dalmacije v Italijo na tisoče kmetov v »prostovoljno« podložništvo. Ti so sc v Italiji asimilirali in ni o njih nikakršnega sledu več- Na isti način kali0:1- Dalmacija in Istra ,ie dobival nove prebivalce tudi sam Trst. Ob dotiku z naprednejšo kulturo se Slovenci v Trstu priseljencem vedno bolj podrejajo. Vedno bolj opuščajo svoja nekdanja osebna i-mena in si nadevajo italijanska in tudi nemška, kar ,pa seveda še ne pomeni, da se že otresajo tudi svojega materinega jezika. Končno pridemo do tega, ida v zadevi osebnih imen popolnoma prevlada linija katoliške Ceikve, Od druge polovice XV. stoletja dalje bi se tukajšnji duhovniki odrekli krstitvi, če starši ne bi zbrali svetniških imen za Kvcjega sina ali pa hčerko. Ta linija zmaguje v Trstu žc v prvi poto-vici XIV. stoletja., na podeželju pa sele dobrih sto let kasneje. Vrnimo se zdaj k listini iz leta 1202 in vzemimo le dva .primera. Enemu od tržaških meščanov, ki je med podpisniki listine, je bilo ime Ripaldus de Domadrag, drugemu pa Markva.rd.uis de Sebonja, Očeta i-mata še sloveittsko osebno ime, sinova pa že ne več. Vzemimo še dva ■ - Ve 1 B: : • Italijanska vlada je zahtevala zase vso jugoslovansko obalo podobna primera- Tržaška listina iz leta 1357 navaja osebno ime Matteo de Miroslav, druga (13fi7) pa ime Tomaso ,cle Prabec. Ce bi vzeli imena potomcev vseh štirih navedenih ljudi, jih ipo narodnosti tres ne bi mogli nikamor opredeliti. Stalna rodbinska osebna imena tedaj še niso bila v navadi. O ¡listini iz leta 1202 bi .se dalo povedali ¡marsikaj zanimivega. Prvo pačenje slovenskih osebnih imen v listini izhaja najbrže od samega italijanskega nottaija, ki je listino sestavljal in ni razumel slovenskega jezika. Mnoga .slovenska osebna imena pa so pozneje popačili italijanski iredentisti iu šovinisti. Dr. Kaivdler se močno navdušuje nad imenom Sinehragas (brez hlač), ki sr, prav tako najdemo v listini. Mnenja smo, da. gre za spačenko. Obrne se ntifcaj čuk in ime lahko takoj zveni latinsko ali pa 'italijansko, Iftdijaai.ski prišleci so. uporabljali za Dolino pri Trslu naziv Vatle tlel-ia Dolina- Lredenlist Caprin šteje slovensko žensko osebno ime Ne-delita, ki je bilo v Trstu še v XIV-stol. močno razširjeno, med najbolj italijanska osebna imena. Oglejmo si današnje vprašanje mesta Trsta, Vse do najnovejšega časa Slovenci morja niso rabili, Ce bi bilo obratno, ibi se Italijani na Jadranu .ne mogli naseljevati v tako velikem številu. V tiovejšelm času pa se je položaj v tem pogledu precej spremenil. Narod, ki raste, ne mc.re dovoliti, da ga pred nosom nekdo odreže od morja. Naši sovraž- niki pa so s? lotili ravno te igre, ki je izelo nevarna- Kaj pa -sc je dogodilo a G,¡(ki, ki so imeli še pred 30 leti v rokah dober del maJoazij-ske obale? Dokler so (bili .Turki še gospodarsko ,šibki, so Griči na obali pač še lahfco gospodarili, toda. ko so začeli Grki že ovirati njihov gospodarski razvoj, so se odločili na prisilno izselitev. Mi nismo za tako [metodo in je ne odobravamo, toda iz takih zgodovinskih dogodkov bi se italijanski iredentisti lahko kaj naučili. Pojdimo k letu 1918. Italijanski diplomati se na mirovni konferenci niso upali postaviti niti minimalnega plana svojih delodajalcev (niso bili za to pooblaščeni). Italijanski - imperialisti so lubrali .drugo pot Bombardirali iso zlasti ZDA in če po seboj W-. WiIsoma z najrazličnejšimi spomenicami, ki pa jih niso pisali oni sami, temveč kulturni delavci i,n znanstveniki. Tale o spomenico je poslala W. Wilsonu tudi univerza iz iPise (glej: Italija e Dalmazia, Pisa, 1918), ki zahteva, da se Italiji zagotovi na Jadranu popolna oblast. V spomenici najde- mo d'tA'ed.na- Hole; »UNA JUGOSLAVIA, Ci IE OCCUPASSE ¿L L1 TOTALE DE.LL'ADK.L\TlCO, NON SOLO SAREBBE PER SE STESSA MINtACCIA PERENNE PER L'lTA-LIA . . . TUTTO L'ADRIATICO DEVE RIDURSI iN POTERE DI UN POPOLO SOLO; LTTALIANO«. Moti se, kdor misli, da gre tu le za oazo nekih posameznikov, taka je bila linija celotne italijanske bur-žuazije. Preseneča nais, kako malo razumevanja je imela Italija za po trebe jugoslovanskih narodov. Lahko trdimo, da je.bil minimalni plan italijanskih imperialistov leta 191» v tem, da zapre na Jadranu jugoslovanskim tnarcdom vsak izhod na morje, kakor to kaže zemljevid. Kaj so si vendar mislili italijanski imperialisti, imcuda, da so jugoslovanski narodi res tako neujmni in nesposobni, da se branijo? Vprašanje bo rešil nadaljnji razvoj njegovega zaledja in prav gotovo ne v korist ialijanlskih imperiali-stov- Za tak razvoj niso prav nič važne senitimenltalnosti italijanskih ire dent is tov. Vilhar Srečko Reš je prijazen ta kraj in lik rat n lako poln zgodovine, da se zdi, da la govori iz vsakcjja k anima, iz vsake hiše, iz strmih vrhov, ki obkrožajo §¡11 4 '»i rflSi >äv. v.i-Ä. V .. ^ v t* ft-: .ti > Zatolminr.j so ponosni na lep zadružni dom Ko slišimo besedico »revmatizem«. navadno prikimamo in misli nam prešine na kratko: zlo, ki vsakogar čaka na stara leta. Resnica je tudi. da so se 'bolniki in zdravniki pogostokrat radi izgovarjali na račun rev-mati/.ma. Vse to je dalo tej množični bolezni podobo vsakodnevnega, nič posebno nevarnega in za človeka skoraj nepomembnega obolenja. Toda v resnici ni tako. Poglejmo na kratko, kaj pravi sodobna medicina o rev-matiizmu, Pravo podobo o revinatimm so si zdravniki ustvarili šele po podrobnih množičnih preiskavah v zadnjem času. Predvsem sta k razjasnitvi tega vprašanja pripomogli, vojaška medicina' .in zdravstvena služba socialnega zavarovanja. Obe sta namreč imeli priložno-it opazovati in raziskovati delovanje revmatizma na posameznika in družbo na velikem številu bolnikov 111 v daljšem času. No, pa se. jc. naenkrat izclmila iz doslej nedolžne bolezni zahrbtna in prav resna škodljiv k a ljud.-kega zdravja. Preiskave so pokazale, da revmatizem ni samo \ stanju bolj ali manj pohabiti človeka, temveč da zaradi njega .ljudje tudi umirajo. In še koliko! Naj o takšni podobi revmatizma spregovori nekaj zanimivih statističnih podatkov. Pred vojno so v berlinskih ambu-lait.orijili ugotovili po dolgoletnih raziskovanjih in študiju, da pride na 100 tuberkuloznih bolnikov kar 338 revni a t iko v. Med 71.170 zavarovanci neke velike mednarodne zavarovalne družbe je 1917. Jeta bilo 527.688 revmatičnih obolenj, ki so zahtevala zdravljenje. To se-z drugimi besedami pravi, da je 11 odstotkov bolnikov odpadlo na revmatizem. Med temi II odstotki bolnikov je bilo — tudi po svoje zanimivo — kar 10 odstotkov moških v starosti med 20 iu 30 letom torej v najlepši življenjski dohi. Švedi so verjetno začeli prvi resno raziskovali revmatizem in nanj opozorili z vso resnostjo. Že 1928 leta so raziskovali razmerje med invalidnostjo zaradi tuberkuloze ter revmatizma. Odkrili so, da odpade na račun jetike 5.1 odstotka, a na revmatizem kar 12,1 odstotka invalidnosti. Torej še enkrat toliko kakor jetika, ki smo si jo doslej predstavljali kol naj resnejšo zdravstveno in gospodarsko škodljivko! N enem samem letu so na Švedskem izgubili zaradi revniatizjua povprečno 660.000 delovnih dni. V Angliji so šli še dalje in izračunali, da odpade tam vsako leto 17 odstotkov mestnih primerov na račun revmatizma. Tako izgubijo zaradi revmatizma vsako leto povprečno Hi milijonov delovnih dni. Prav zanimivo je -vzeti v roke svinčnik in p0.11111 ožiti to število s povprečnim dnevnim zaslužkom našega delavca pa dobite okoli 6 milijard dinarjev škode. Kaj je treba še k temu dodati? Opazovanja so tudi pokazala, da nekateri poklici bolj nagibajo k rev-matizniu kakor drugi. Angleži so izračunali, da obolevajo svobodni poklici 011 trgovci v 6,1 1o, delavci na splošno v 9 °b, kovinarji v 10,1 °o, ribiči v Ll,l®-i>, gozdni delavni v 13,7"u. poljski delavci v 15,6% in in-ilu.-.tri ji-k i delcvc.; na splošno v 19.25'o za revmatizmoni. 'Najhuje pa je, .da skoraj 90 - odstotkov vseh revmatičnih bolnikov zboli na srcu. Ugotovili £0 tudi. da revmatizem po svojih znakih in okvarah ne poteka vedno tako, kakor ga po večini poznamo —- kol sklepni ali mišični revmatizem, temveč jc včasih po svojem zahrbtnem poteku bolj podoben drugim težkim boleznim, Najbolj zahrbtna ohlika revmatizma je akutni sklepni revmatizem, ki se. danes pojavi in jutri spet izgine, da se čez nekaj dni pokaže spet v kakšni drugačni obliki, dokler se ne sprevrže v težko obolenje z okvarami sklepov, ki ostanejo trajne. Najhuje pa je, da hudo okvari srce. Zaradi te komplikacije umre največ rovma-tikov. V Ameriki so preiskovali vzroke smrLi lin ugotovili, da je pred leti umrlo zaradi tuberkuloze 97.366, zaradi raka 71.756 in zaradi srčnih bolezni 122.120 ljudi. Med zadnjimi je bilo največ takih, k.;, jim je srce okvaril revmatizem. V Angliji jc.odpadlo od vseh smul.uih primerov še nedavno 12,1 odstotka na tuberkulozo in 26,7 odstotka .na srčne bolezni. Angleška, ameriška in švedska raziskovanja s.rčiLili bolezni pa so si edina v spoznanju, da jc 15 do 60 odstotkov vseh srčnih bolezni posledica revmatizma. Visoka umrljivost zaradi .-¡enih obolenj danes že prekaša -umrljivost za jetiko in za drugimi boleznimi. V Ljubljani umre vsako leto -okoli 120 do 150 ljudi zaradi revmatičnih okvar na srcu. V Sloveniji naraste to število nn okoli 1500 smrtnih primerov. Tz statističliih podatkov za povojna leta Turno, da jc zahtevala približno toliko smrtnih žrtev pri nas .tudi vsako leto jetika, ki pa je zaradi težkih roziner, v katerih so ljudje živeli Ka časa vojne, močno narasla, a že kaže zadnja leta tendenco padanja. Tako «tam nekaj najbolj pestrih statističnih podatkov iz svc.la in domovine pove, da revmatilona ne gre podcenjevati, temveč mu moramo posvetiti -vso skrb in pažnjo. Zdravniki ji o vsem svetu iščejo pola ter sredstiv, s katerimi, bi uspešno zdravili revmatizem. Opisali snu o že pred časom zapleteno, a vendar rešilno operacijo na srcu, ki ga jc okvaril revmatizem. Pisarni smo tudi že o kortizonu in drjugih uspehih sodobne medicine na tem področju. Trdno lahko upamo, da ho moderni medicini končno vendarle uspelo ustaviti val škode, k; jo dela revmatizem zdravju ljidi in (gospodarstvu vsake države. vini OTROK 3 F, DIEL PRI ROJSTVU DVA ZOBA. — Navadno dobijo oiro-ci zobe še.le okrog šestega meseca starosti. Zato je zdravnike zelo začudila vest, da je bil v neki pariški kliniki lojen otrok, ki je že ob rojstvu uncl dva zoba. Nekaj dni po porodu jo en zobe k izpadel, a drugi je ostal. KOPIRANJE FOTOGRAFIJ BREZ TEMNICE. — Na mednarodni tehnični razstavi v Ameriki je"med drugimi novimi Izumi prikazan tudi nov način razvijanja lilma 111 kopiranja fotografij, ¡11 sicer brez temnice. Ves postopek, od razvijanja do kopije, traja eno minuto. Za napravo se zanimajo zlasti amaterji, ki si bodo laliko kar takoj po slikanju na prostem razvili film iu izdelali slike. xxx AVTO ZA 200 FRANKOV. - Angleški induslrialec MeAldovve je izumil tip avtomobila, ki stane nič več kol 200 švicarskih frankov. Karoserija jc sestavljena iz cevi, ki še- le živijo, sc hranijo in ter kako reagirajo na fizikalne poizkuse. Film ne opušča možnosti, da s svojo kamero odkrije tudi mikroskopski s vel molekul. Tale aparat 11 Zcntrosoni <■ imenovan nam pokaže, kako moleku-razmnožujejo kemijske in gata druga v drugo in vozač jo lahko razstavi v 20 minutah. Gonilna zmogljivost je enaka motornemu kolesu 147 cem, ki ne porabi niti treh litTOiv bencina na uro. PODVODNI »JEEP«. Britanska tvrdka za proizvochijzo avtomobilov nAustin« je skonstruirala nov tip »jecpaic za potrebe britanske vojske. »Jeep« iona popolnoma lie.rmc.tično zaprt motor, zrak pa dobiva šofer skozi vi,-oko cev, ki štrli iz »jeepa-i nad njegovim sedežem. Tako gre laliko skozi vodo, globoko do dva metra, kar v praksi pomeni vsak potok in vsako navadno reko. UMETNA SRČNA ZAKLOPKA. Z izrednim uspehom so zdravniki te ilni izvedli operacijo defektne srčne zaklopke neke 30-letnc ženske, tako da so bolno zaklopko nadomestili z umetno, izdelano iz plastične mase. imenovane »plexiglas«. Iz plcx'tglasn izdelujejo tudi umetno očesno rože-nico. ki rešuje ljudean vid. Kakor vemo, igra zaklopka važno vlogo pri cirkulaciji krvi v s.rcu in če ta ventil nc deluje pravilno, nastopi prej ali sle j smeti. • Prav : zaradi tega je: ta nova rueloda operiranja tako važna. Tolminsko kotlino. Soča in Tolminska govorita tu svoj posebni jezik. Ko se nevihta razdivja v višinah krnskega pogorja, pridrv.ita jezni rn rarpe.njoni v dolino, S seboj odnašata kamenjd, skale in izruvana debla hm rek. Bregovi sc. včasih stresajo od neukročene sile razdivjane deroče vode, ki gnui naprej po Soški dolini v ravnino, v Furlanijo tja, kjer so še doma... »tujci zomlielačni .. Trdi, toda značajni ljudje so tu doma. \ njihovih žilah se. šc pretaka kri nekdanjih tolminskih puntar-jev. Se danes so jim na obrazih začrtane ostre poteze davnih predni-kov-tlačanov in trpinov. Izza ostrih potez pa gloda duša tolminskega človeka, ki je dober in prijazen. Išče in si- prizadeva, kako bi iz sebe irnival vso vsedlltoio starega časa in mišljenja, ki je šc ostala. —O— Moj cilj jc bil Zatolmin in zadružni dom, ki so ga ljudje te va-sliec zgrudili med prvimi v SI oveni- gospod in glavar: 1660- I6i!7: Peter A'n ton Coro.Ti.ini, sin, igospod v ar; Ki87 .17,"M: Jakob Anton 11 rili, gospod in glavar: Ti Johaam Ignaz Corutiini, glavar; 1751 1773: Jakob ron.ini, gospod in glavatr; 1773 - 1798: Peter Anton Gcrronini, gospod in glavar. ToJjttlnei — tlačani so ob teh imenih ponavljali: Peter Anton (lo-ronini, go>pod in glavar, hudič te vzemi, Jakob Anton Goroniui, gospod in glavar, hudič tc vzemi itd. Kako je. bilo tlačanom pod takimi i.u podobnimi »gospodi in glavarji«, je razvidno iz zgodovinskih listin. Vse okoli gradu na Kozlovcm robu so morali zgraditi ograjo, da je i.nic.1 .grof potem tam svoj zveri-njak. V dolini so um morali skopati umeten ribnjak in oh suši nositi vanj vodo iz Soče. Leta 1A16 so za grofovo kuhinjo potrosili vsak dan povprečno 20 golduiarjev ¡11 71 krajcarjev. Samo za kruli so porabili mesečno po 35 goldinarjev, za vdovsko meso 16 goldinarjev, za te- Sä^iv'.. ; .< ; --Í.- < 3 US' . >:.-..-';...'.■ v .'■• '.. - - : -. ■. :: .".-v = r : ^< ^. ^ g '^tffivl'í.; : . „■."•■•'■:.-.''.'.:'■ir rti; iV.:; i Pastir Bcnpdejčič (s palico v roki) je znova rese/ nt svoboden v svojih planinah rimah napravila veliko škode. .Številne senike so odnesli plazovi. ZSico še vseh postavili nazaj. Največje pa je vprašanje pašnikov. Planine »Medr-ca«. »Škojl« in druge čakajo na boljše hleve. Paša je tli dobra in trava redi hi a. Naslednji dan sem zgodaj vstal in odšel na obljubljeni obisk na planine. Počasi sem sc vzpenjal po ka-meiviti 0 vrgli v ječo. Mislili so, da so s tem zaprli tudi misel na svobodo, ki je v vseh ljudeh'.''! Tu se jim je potem zelo otepalo. • o Še so v 'pominu ljudi nekdanji grofje Coronini. kalnih družino ~< sedele ,n:r hrbtih Toiminccv in jim pile kri nič manj kot 138 let. Kot hudičeve litanije so sc vlekla imena in letnice fkozi trpljenje Tohllineev. 1651 1660: Peter Anton Coronini, letino pa 13 goldinarjev na me.-e.e. Funt govejega mesa je stal takrat le t) krajcarjev. Letno jc tolminski grof izlirjal od podložnikov 71 vasi 611-1 goldinarjev in 55 krajcarjev. Zatolminci so med prvimi v Sloveniji zgradili tak zadružni doni, da s.o lahko .ponosni nanj. Dane? predstavlja vrednost nič manj kot 18 milijonov dinarjev. Nad 13,000 neplačanih ur so prispevali vaščani zanj. Tovariš Ivan Leban od št. 1 pa je sam opravil 1000 neplačanih ur. Ustavil sem sc pri znancu Krngclju. Bil je vesel ponovnega svidenja po več letih. Pozno v inoč sva govorila. Veliko so že napravili Zatolminci. Jc pa še polno vprašanj, ki čakajo rešitve. Lanska zima jim je na pla- CI I 1 I P- M. Dostojevski} (1X21—1X81) je eden najpomembnejših in največjih ¡)isa)e!jev-r:siholoijOv svetovne Književnosti. Hudi.1, se je v Moskvi kot sin štabnega Zdravnika, študiral v Meirogradu na vojaški inženirski šoti, kjer jc Lil aretiran, in obsojen na sfnfl zaradi udeležbe mi sestankih socialistične-| qa krožka PetraševsKega. Pojnilostili so ga in pre- | f/nati v Sibirijo. Po izpustitvi yi živci deloma, v Itn- § siji deloma n inozemstvu, I epe/ bedo in pomanjka- i nje, kljuu tem.11, da je veliko pisal. = V svojih delih 111 risal ioliko družbenih razmer, | ampak izredne posameznike in njihovo duševnost. s Glavna deta: Zapiski iz m;'■'i/er/a doma. Zločin in kazen, Idiot. Ural je Ka ramazovi, Besi, Ponižani m razžaljeni, Sel o StepančiKovo, Bedni ljudje. i Ležal sem na svojem mestu ¡poleg akna z železnimi g rešetkami. Preko oči sem si položil laket in zamižal- i Ljubil sem tako ležanje. ko ne zelspiš, "e sanjariš ali pa s o čemerkoli premišljuješ. In tako sem sc nekoč spomni! 1 dogodka iz rane mladosti, ko mi je biVo vsega skupaj | devet let, dogodek, za katerega sem mislil, da sem ga že 1 Edavnaj in popolnem pozabil- | Bilo je meseca avgusta v naši vasi. Dan je bil suh in | jasen, toda nekoliko hladen in vet.ro,ven- Poletje se je | nagibalo na jesen. Spusti i sem se v globel za gumni in 1 6e vzpel na losk, kakor smo pravili gos!emu girfcničevju. | Utonil sem v njem in nedaleč od sebe sem islišal mužika, | kako orrje. Vc-del sem. da orje v strmino, .kajti konj je g itežko sopel in prav do mene s.\> prihajali vzpodbudni kli-§ kit »Nu, nu!« Skoraj vse mulue iz naše vasi sem polj znal, toda kako je ime temu. ki tu blizu c»rje. se nisem . = spomnil- Pa tudi mislil nisc.m d sti na to, z&topljen sem | bil v svoje delo. Zanimajo me hrošči in rad imam tudi š majhne rdeče-vumen.e gifščartce. Gob je bilo tu malo. za-= (o sem sklenil, da grem v brezovje, kjer jih je več- In rju sopihal pn stezi. § vznožje planine s »Sknjl«, Iz i-šiiie je odmevalo drob- H no < :ngljanjc zinnccv pasoče se. čre- = de. Vedel sem, da sem blizu cilja. s Kako se je začudil pastir Ivan: g ».Al-i sii res ti!« § «■S iko:-.!mi iu kožo vred. tovariš s Ivan,« -eni odgovoril in mu stisnil 1 roko. g Bil je vendar nekako v zadregi in š se opravičeval: = »Takega me dobiš, da nisem za ni- g kamor. Saj te skoro nisem več spo- 3 zna l.u g i:No, lian, kako li gre? Si zadn- g voljen, da >1 -pet v svojih planinah!« £ .Res sem zadovoljen, čeprav sem = ostal le. preprost pastir. Ti si pa...« g Opazil sem. da ogleduje obleko in g ga je to motilo. Ilotcl je reči. da sem g postal gospod, kar pa sem mu liitro g preprečil: g «Nikar. Ivan. Se vedno sem tak kot j§ Inkret. Notranjost je ostala ista.« Povabil me je v kočo. Znova je g iwl v zadregi: g »Kaj naj li ponudim? Čakaj -ku- Š hal 1 10111 kavo.« = Ivmalu je bila kava pripravljena I in sva in srebala z zadovoljstvom. 1 Lepo sva sc p, razgovorila ob ognju. g ki me je živo spominjal na partizan- 1 ski taborni ogenj. Ivan jc danes znn. I va vc.s s .svojimi planinami. Dejal je: | »Ce sem zdrav in je sončno vre- g me, mi jc gorko pri srcu. Z Gregor- | oičem mislim: g Saj tnliitj na sončni višavi, le sam sem. le sam gospodar.« P. .L Ogarev i i¡¡ ■■ ,í ¡-j, ■ /. Kozlov rob pri Tolminu z^ndaviuski kn;j. priča vztrajnosti in upornosti, Tohllineev . *- . ^ >v Jg\ , /' '*•* t,*.t.'-. '.• ■ničesair ne IV.tbim boli r;l gozda v. njegovimi borovnicami .in gobami, s hr,o,=ei in jticami, z ježi in vevericarni, z njegovljm vlažnim duhom po •enijočem listju. Se sedaj, ko ito pišem", čutim duh našega brezov j a, to je vtis, ki bo ostal neizbrisen vse moje življenje. Nenadoma, sredi globoke spokojnosti, sem glas/10' in razločno slišal krik: »Volk gre!« Zakričal sem od strahu in 'Stekel tna jaso k mužik.u, ki je oral. To je bil Mare.i. Ne vem. če ,mu je bilo res ta'co' ime, toda vsi so ga klicali Mareja. Bil je zastaven petdesetletni irjuiik z c.sivelo, gosto, temnor.clečo brado- Poznat sem ga, toda govoril nisem z njim še nikoli. Znslršal je moj krik in '.¡stavil kobilico. Začudeno me ■je ptgktlal, ko sem se zalete! vanj in se iz eno roko prijel za plug, z drugo pa za njegov rokav. »Volk gre!« sem zakričal preplašeno in zadihano. Dvignil je. glavo in ne-hote pogleda.1 okoli sebe. Za trenutek mi je .skoraj verjel. »Kje je volk?« »Zakričal . ■ . Ivd.i je prejle zakričal: 'Volk gre!'?« sem zamomljal. »Beži 110, kakšen volk. zazdelo se ti je. vidiš, Kakšenj ivolk pa naj bi prišel!« Bodril me je- Ves sem se tresel in se še trdneje oprijel njegovega rokava. Najbrže sem bil zelo bled, kajti Marej me je ■gledal z nemirnim nasmohom in se še sam vznemiril: »Pa ,si se .ustraöl. kaj. Aj, a;i.« je rpnajeval z glavo, »saj. majhen t-i še.« Vzdignil je roko in me pobožal po •licu. >.V) nij nl lnaraj. Bog s teboj, prekrižaj se.« T da nisem se -ookrižal. ustnice so mi drgetale iti to ga je posebno presenečalo. Dvignil je svoj debeli prst z nohtom črnim od prri in se rahlo dotaknil mojih drhtečih ustnic. »No, da, saj vidiš.« sc je nasmehnil s skoraj materinskim smehljajem. »Kaj ti pa je?« Potf.m sem le -rat-.-t.ime). da volka ni bilo in da se mi 'je tisti krik samo za zdel. tkljub temu da sem slišal zelo razločno. Podebne krike sem že večkrat slišal, in ne samo o volkovih, to se,m vedel. Z otroškimi leti so ti kriki prešli. »Grem«, sem rekel in ga plašno pogledal. »No, pa .pojdi. Gledal bom za za teboj. veš. volku te že ne dam!« .Mi '.criivko se mi je nasmehnil. »Bog s- teboj. pa pojdi.« Naredil mi je križ in tudi sam sem se pok rižal. Sel s<.'.ti in se s.kor;j pri vsakem desetem koraku ozrl. Marej je stal ob svoji kobilici in kadar sem ga pogledal, mi je pok ima I • Sram me je bilo tega strahu, teda volka .si.on se še vstdn 1 bal. Oddahnil sem so šele pri globeli ¡ni pri prvem skednju, ko je pritekel od nekod naš pes Vol-čolk in Skočil k meni- Se enkrat sem se ozrl. Matejev obraz sem videl že nerazločno, toda čutil sem, ,da se mi še ived.no prijazno nasmiha in kima z glavo. Pomahal seift» mu z .roko, tudi 011 jo je dvignil v pozdrav, nato pa je stopil v brazdo in prijel vajeti. »Nu. nu!« isem spe! slišal njegov oddaljeni glas in kobilica je potegnila plug. . Vsega trga sem se spomnil v trenutku in s šudovito jasnostjo v vseh piolrobnostih. Odprl .sem oči in počepnil pa ipoigradu- Začutil sem. da gledam na ljudi z drugač-ičnimi očimi kot prej, da je čudežno Izginila iz mojega srca rvsaka zloba in zavist, Na lice mi je legel tih smehljaj spomina. V nedeljo so se v koprskem gledališču zbrali delegati in gostje na občni zbor slovenskih prosvetnih društev koprskega okraju, Po predsednikovem nagovoru 111 običajnih formalnostih je poročal o prosvel.i v koprskem okraju tovariš predsednik Srečko \ ilhar. V svojem poročilu je poudaril najprej, da so po osvoboditvi zrasla pri nas številna prosvetna društva, ki so nadaljevala prosvetno tradicijo na Koprskem. Italijanski iredentisli, ki so soodgovorni Za zatiranje našega ljudstva, se danes jezijo, ker si gradimo svoje gospodarstvo in svojo prosveto in v Svoji zaslepljenost i ponovno sanjajo o vrnitvi starih časov. Ko je nadalje govoril o rasti naše prosvete, je dejal, da je ta rast šla bolj v širino kol v globino. .S tem bo treba ra.'-: na ti in to delo idejno poglobiti. Decentralizacija uprave bo ugodno vplivala tudi na razvoj prosvete iu kulture, ker -e bodo jiosamezne občine lahko več ukvarjale s prosvetnimi vprašanji in jih laže in hitreje reševale. Prav tako so tudi posamezna društva lmlj samostojna in se poslavljajo tudi finančno vodno bolj 11;: k.-ne noge. Nato je poroča! tajnik tov. Jernej Ilumar. V svojem porneii:i je kritično prikazal delo pro-vetnih društev od zadnjega ol>čnc£a zbora. Razveseljivo je dejstvo, da se naše prosvetno detlo razvija vzporedno z razvojem našega gospoilarstva 111 naše družbene ureditve. Tako so naši de-lave.i razumeli j>omcn prosvetnega dela in ustanovili »Svobodo«, kar jc še posebno značilno za Koper, ker tu nimajo »Svobode« takih tradicij, kakor jih imajo v Trbovljah, Celju in drugod. Pripravljajo podobna društva tudi v Izoli in Sečovljah. Prvenstvena naloga »Svobod« jc vzgoja njihovega ulanstvn v naprednega socialističnega človeka. Tudi vaška društva, ki ste sicer razvijajo izobraževalno; a ne delajo v tem smislu, bodo morala po zgledu »Svobode«. Društva so v primerjavi s prejšnjim letom pokazala znaten napredek, Posebno so se izkazala društva: MKUD »France Bevk« iz Sv. Petra Nove vasi, kulturno umetniško društvo iz Krkavč, prosvetno društvo »Janko Premrl - Vojko« iz Kort. Izkazala so se tudi društva v Škofijah, Borštu, Piranu, medtem ko nekatera sploh niso napredovala: tako društvo iz D kan iv in Pomjana ter še nekatera društva. Pro-vr.na društva imajo 17 izobra-i •valnih in drugih tečajev, 13 knjižnic, 21 pev.-kih zborov, tri orkestre, 13 godb na pihala. 1 društvene šole, 20 igralskih skupili, dva šahovska Prosvetno društvo w \ Hruševju je 11jmkrjš«. kultumo-tinietniško društvo ojn.skega okraja. Ustau0v1lje.no je bilo konec pre-Jekle.ga leta in v novembru tudi registrirano. Po znanem primorskem pesniku se imenuje K UD »Igo Gru-den.i. Ni rečeno, da poprej ni bilo nikakršne kulturne dejavnosti v Hruševju. Pač. samo organizirana ni bila. Zdaj pa so se le zavzeli, da se povsem postavijo na nage. Veliko zaslugo za to ima vsekakor agtilna ¡11 požrtvovalna tajnica novega društva, tovarišlc-a Sotlar R.-zika - ("tehovi-nova. \ okviru društva delu jejo štirj sekcij.-: dramska, pev-ka. pionirska in knjižnica. Dramska so Iremutno šele kimst '-.iira. zbira rekvizite, in druge polT-lete stvari. Nahaja se namreč v ležk -ni položaju zaradi dvorane, ki >e ni pcjroliioma končana in je zlasti še zdaj pozimi neprimerna za ka-kršiiekdii nastop). .Manjka še vsa odrska oprema, celo zavese. Treixa bo še mnogo dela in vsestranske pomoči vsega prebivalstva, posebno pa za-druae in zadružnikov, da se bo dve. rana z odrom krhko usposobila za nastopanje. Bolj aktivna je pev-ka sekcija, ka-tfcrc člani »o v razmeroma kratkem času dosegli prav lepo uspehe. Bole-č*i točka je pevmodja. ki mora enkrat na teden prihajali iz Postojne, ker v hliž.iivi ni nikogar, ki hi lahko prevzel to delo. Pevske vaje zato vodi profesor Troj ar iz Postojne. \ prav kraLkem času se. je zbližal s svojimi učenci, ki poil njegovo veščo roko kar vidno napredujejo. Njegovo prihajanje, iz Postojne pa je seveda spel zvezano z razmeroma precejšnjimi stroški, kar se mlademu društvu občutno pozna. Pionirji imajo tudi svojo dramsko družino, ki je prav delavna. \ nedeljo, ko so v Hruševju praznovali novoletno jelko, so mladi igralci nastopili s priložnostnim prizorom »Jelka žari«. Pri mladini je zrlo veliko zanimanja za le vrste kulturno življenje in se v vse večjem številu vključuje v društvo. Knjižnica ima zazda j šele okrog 173 knjig, ki pa močno krožijo med ljudmi ¡11 jc. precejšnje zanimanje zanje. Največja skrb odgovornih za knjižnico in vsega društva z njimi je seveda zdaj, kako povečati brez prevelikih stroškov število knjig, ker na kako večjo kupovino v knjigarnah zaradi visokih cen knjig (lrušfvo za zdaj ne more niti misliti. ■ Vsekakor pa je društvo v kratkem ča-u storilo že mnogo za napredek kulturnega življenja v svojem okolišu ter mu tudi za naprej želimo obilo ustpolu pri njegovem delu! B r k o krožka in dva lutkovna odra. Skupno število članov 20 društev, včlanjenih v SliPZ, je 2.027, od teh 1ITS aktivnih. Blagajniškemu poročilu je sledila razprava, ki pa je večina delegatov ni izrabila, da bri dopolnila, oziroma da bi se dotaknila vprašanj, ki jih poročila niso obravnavala. Večina delegatov je naštevala uspehe svojih društev in še nekatere potrebe, za katere pričakuje pomoči od Zveze. Med najzanimivejše posege spada poseg Lojzeta Prineiča iz Pirana, ki pravi, da njihovo društvo nima stalnega članstva, ker je vezano lc na nameščence. Slovenej. je dejal, mislimo preveč kontinentalno, bojimo se morja, več bi morali skrbeti, da se približamo in da živimo -/, morjem. Profesor Kosovel, predstavnik glavnega odbora SI1PZ iz Trsta, jc nato pozdravil občili zbor in povedal nekaj o razmerah, v katerih živijo prosvetna društva v Trstu. Kulturo in prosveto v Trstu ovirajo, če le morejo. Razprave so se nadalje udeležili še tov. Tul iz Kort. Jurinčič Angel iz Boršta. Pmiieie Lado iz Krkavč, delegat društva v Šmarjah, delegatka iz Sv. Petra, tov. Vuk iz Sečovelj, tov. \ idmar. k i jc liaglasil potrebo, da pritegnemo zlasti mladino, in drugi. Član našega uredništva je spregovoril o važnosti sodelovanja v našem listu, nujnosti, da list lazširimo posebno med člani prosvetnih društev in da sploh skrbimo, da ni družine, ki ne bi lula naročena na Slovenski Jadran. Sledile so volitve novega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Z občnega zbora so poslali pozdravno pismo zunanjemu ministru Edvardu Kardelju, v katerem odobravajo sklep vlade, da je prekinila odnose z Vatikanom, ki se je vmešaval v naše notranje zadeve in podpiral še vedno italijanski imperializem v pohlepu j» naši zemlji. Protestno pismo so poslali tudi poveljniku aiiglo-iameriške vojaške uprave v Trstu, v katerem zalrtevajo, naj vojaška uprava končno le pn-kine z diskriminacij.-kim postopkom ter omogoči, našemu življu nemoten kul-. turni razvoj. Resolucijo bomo zaradi ¡uiiuanjka-itja prostora objavili pviliodiijič. ©točni zboi' Zgodovinskega društva Dosedanje delo Dru.šva je zaenkrat še skromno, vendar se lahko pohvali že tudi e uisopehi, ir.ed nji- • mi z razstavo »Slovenci eb Jadrw-nu«. Namerava še izdajati Zgodovinski zbornik. Včeraj so se .zgodovinarji zbrali na svoj letni občni zbor. Obširneje bamo o njem poro-čali v naslednji številki. ■4.. 1 fl-i; It-: iM' % -.tv.^-t ■'t;-'•■/■ ::: t ''tS. : ¿k»; lipt ■ r? % ■ I ■ i : >.rv- MSi&i: Prizr. iz filma »Oliver Tuist«, ki oa h,njo te dni vrteli v Kopru. Kultu rno-uniilLiirUk a društva po-stajskega okraja se pripravljajo z vso resnostjo na svoje letne skupščine. tVe samo za=c, vsemu prebivalstvu na področju svojega delovanja je treba predložiti letni obračun uspehe in neuspehe svojega dela v preteklem letu. Saj uspehi so brez dvoma bili povsod, vendar je le razlika v gledanju na to delo. Potrebno je. vzeti v obzir vse. objektivne činilelje in potem kritično analizirati celotno delo. Videli bomo nato. da bi se z upornim In požrtvovalnim delom le dalo doseči Je veliko več, da bi rezultati bili lahko še veliko boljši. Po mnogih krajih Primorske, so njihova društva že postala del njih samih — last vsega prebivalstva, ljtrdska last In tudi ponos. Tudi mno.gokje po Postojnskem jc tako. Posebno tam. kjer so ta društva prerasla v delavska kulturna društva »Svoboda«, so člani naplavili velik korak naprej. Videli smo že uspehe v Cerknici, kjer se je igralski odsek »Svobode« postavil "z »Vdovo llošliuko« in jo že ponovno prikazal tudi ua drugih bližnjih odrih. Pravkar je imelo svoj ustanovni obrni zbor tudi DKD »Svoboda« v Starem li^gu v Loški dolini. Pripravlja « ustanovitev ..Svobode« še v drugih krajih. Društva pomenijo veliko pridobitev. zlasti za kulfurni dvig iti splošno izobrazbo podeželskega delavstva. Okrajni odbor Ljudske prosveto v Postojni se tudi pripravlja na >vojo letno skupščino. Tre.ha bo dosežene uspelie pregledati in potem izbrati najboljšo med najboljšimi ter jih MIROSLAV ZEI: SI RIBJEGA Vsak bralec »Froteusa« jx>zna Miroslava Zeta kot pisca zanimivih članico v in številnih poroči'. Slovi pa tudi kot poljudno znanstveni pisatelj (»Življenje našega Jadrana« in »Človek in ocean«) in izvrsten predavatelj. Zibelka mu je tekla ob ob bregu sinjega Jadrana v krogu pomorščakov■ Ze v mladih letih je vzljubi! morje in se zanimal za življenje v njem. Študiral je prirodoslovje in v disertaciji obravnaval morske ribe. Zdaj upravlja Institut za oceanografijo in ribarslvo v Rovinju 1/1 je tam tudi univerzitetni proflesor. Mladinska knjiga je izdala njegovo najnovejšo knjigo »Iz ribjega sveta«, iz katere prinašamo o:llomek iz poglavja »Potepanja in selitve«. T.Ti: v Jadranskem mor. 1 žive ■mn >-.e irbe selivke: nekatere meri r.jtjmi s-) za ribolov izredno važne. Kdo n • pozna tirna, ki j:, žc s- Irki primer za ribo s;'ivko. in malo. zato .pa mn: žično s: .1 '. 1! Imamo tudi druge selivke, kol so skute, brglju-ni, nv-rski liprn:, jegulje, a še nismo vseh :nr Me'.i. Ko -se te .rib? selijo. se pokaž ■ i v doloieni dobi ob cbalaii, a v nasiidnjom letnem ča-su se uma/kr.ejo neznano kam, bodisi dn s rs odšle na drstitev. bodisi afr^J—^, -—'* 1 »rofii/eio r.a delin2 d/stišča na paso. ;.l v ne.<£«sna prezimova-lišja. 7.1 Jadran je značilno, da se pokajejo satrdele in luni kot naše glavne selivke v topli sezoni, msd-tr.m ko jih v zimskem času ni na :prer'e:l. Sez ui-tke selivke, ki jiii .';: ":eJo s.irdele in luni. so nujno j;o\-;'rcr:'e tuli sezonski ribolov, k. . ie večino ribičev printoralo, d,, so .s- i/.vvn ribolova preživljali s čim družini. Sairdelo spremlja na plednih sretlo/emsk.ih obalah vinska trta in oljka. Tako si je sarde-l-i s svojo sezonsko naravo sama p: skrbela, i'h .plavta po smrti v olju in vinu. Pri nas sle lahko našteli v predvojnem času celo do osemnajst tisoč sezonskih .ribičev, .ki so bili istočasno tudi kmetovalci; pravih poklicnih ribičev pa je bilo le tri do štiri tisoč- Danes je seveda nt-rsiko ribištvo preurejeno iu cmogoia ribiču zaposlit jv in za-s' t: r r k tudi v zimskem čt-su. SatdeVi pa j; slej'ko prej orta- Zgoraj tun, spodaj levo skuša, desno sardela la sezonska riba, ki ima svojevrstno življenjsko pot- Od aprila do oktobra, ko pride na ,dose-i ribičeve mreže, je na naših obalah, zlasti dalmaniinskih 111 istrskih, dosti razburjenja in prerekanja, a prav tako dosti blagra .in bede. Rodi kakor koli, lov na sardele prinaša danes vsaj tretjino celotnega ribolova. V sredi jeseni se prično sardele seliti in polagoma bolj in bolj izginjajo na primerna drsliiča. Kje so ta mesta, bo morala naša znanos' .šele odkriti. Sar.icle so naše najvažnejše riba selivke, od kaf-Prih zavisi, kako bogat bo naš merski ribolov. Naša naijvečja .selivka ie tun; u-pravičetio ga imamo za najmogočnejšo ribo. saj naraste čez dva metra, tehta nekaj stotov in siovi za ,mecarico kot najhitrejši ¡n najbolj vztrajen plavalec- V glavnem se hrani 2 malimi ribami selivkami, predvsem s sar;ielami /in z brljuni, nr brani pa se tudi skuš in drugih. V nt-.t;cm Jadranj - - k L";a"iianskirn obalam tuna prav nič ne vleče — ga love v poletnem in jesenskem času; spomladi prihaja iz Sredozemskega morja ob vzhodni jadranski obali na pašo, V pozni jeseni se vrača v »prezimovališča-« v južnem Sredozemskem monju in -t-ako dvakrat letno osrečuje mnoge naše o-balne iunolovce, -Globoki -preteki med dalmatinskim in primorskim otočjem ter obalo mu nudijo bogato pašo. Tu morje živo istruji, a ne manjka se obilice ribje hrane, sar-riel in skuš. Seveda plačujejo tuni temu primerno visok krvni davek- Tudi skuša je rib» selivka, ki jo love približno kot sardele; pozimi se- d. rs ti in spušča v večje globine. Mnogo bolj značilna selivka, ki je že zgodaj razvnela človeku domišljijo. jc evropska jegulja. 2ivi sicer v rekah, ko pa doraste, se seli v subtropsko atlantsko področje med Azori in Antili; ta de! AUan-,!ika imenujemo Saiidaško morje alg sangasorvk, ki so tu nakopičene. Zanimivo je, aa ie selijo vse jegulje, bodisi iz severne Finske ali severne Afrike. Ko se jegulje izdrste, . poginejo, odložena jajčeca pa potujejo z morskimi strujami proti vzhodu v globini kakih dve sto metrov Medtem se izležejo drobne ličinke tn potujejo že čisto pri površini; v poldrugem letu prodro do sredine Atlantika in v naslednjem letu prav do evropske obale- Tedaj narastejo .do 8 cm in (prično prodirati v reke; patem laliko nadaljujejo tisoče kilometrov -dolga potovanja- Samice .ameriške jegulje so nkšli tudi preke 2000 itm v notranjosti in celo v t -šini n«.»ih KanffilMtih piah-n. nagraditi in pohvalili. Kajti dobiti priznanje za svoje delo pomeni več, kot najlepša materialna nagra-la — pomeni najboljšo vzpodbudo. Ljudska prosveta pri lean iv bo imela ranio 1 alukega deta. Tre.ha bo zliirati med mnogimi dobrimi. Treba Iki nepristramko oceniti delo vseli sekcij kulturnih društev. Treba bo oceniti delo številnih splošna-izohra-ževalnih tečajev po okraju in končno tudi delo posameznikov, saj je mno-gokje na žalost še danes tako, da posamezniki vlečejo na svojih ramenih iskoraj vse delo društva — ostali člani pa so popolnoma pasivni. Tudi v tem pogledu naj bi pomeniie letne skupščine popoln prelom iu šjršo aktivizacijo in sodelovanje. \ m-2 a članstva pri delu društva. Eden za vse — vsi za enega! V tekmovanju kulturno-umetniških društev v časi VI. kongresa KPJ v pretcfch-m letu, jc prvo mesto pri-pa.llo KL'D »Ivan Vadnjal« v Pre-stranku. V veliki meri je to zashiga [tožrtvovalne iu delovne tajnire -tetii -društva, tovarišice Save -Želnji-re. -Posebno se je v tem tekmovanju izkazal tudi pevski zbor tega društva pod vodstvom pevovodje Onrupa Petra, kmeta iz Matcnje vasi. Predkongresno tekmovanje je v glavnem merilo za ocenjevanje celotnega dela po.-amezuih društev vsaj za drugo lansko polletje. Na ol-novi doseženih uspehov bmlo dništva. sekcije in posamezniki prejeli ptrizllaiija in pohvale v obliki lepih diplom. Iti bedo prav gotovo talin od-Oinim društvom in njihovim sekcijam kot tudi najboljšim posameznikom pomenila nrnogo več, kot samo aolo priznanje, Pred nami je. naš ohčeslovenski kulturni praznik — Prešernova obletnica smrti. Tudi letos bo od 2. do 8. februarja slovenski kulturni teden — Prešernov teden. To naj bo množičen pregled kulturno prosvetnega dela. pregled doseženih uspehov v preteklem letu. Ne samo Ijml-sko-prosvetna društva, ne samo posamezna predavanja o pomenu lega dneva oz. tedna, — v trni tednu naj bo fio v-eh področjih delovanje posameznih društev pregled njihovega celotnega dela. Razeu predavanj o Prešernovem liku in njegovem delu ter o pomenu tega kulturnega praznika za naš narod naj bi povsod bili še drugi kultiirni nastopi, tako da bo ta leden TC.-nio.no leden sln-ven-ke kulture. Dramske skupine na j bi imele premiere odrskih del. ki jih pripravlja jot, p.n -L: zbori ter instrumentalne skupine naj bi imele koncerte. I ju.l-ke knjižnice naj bi pripravil** razstave slovenske knjige. Posebna predavanja naj bi imele Ljudske univerze in s.plošno-izobražcvalna tečaji na terenu zlasti poljudnoznanstveni predavatelji naj najširšim ljudskim množicam orišejo zgodovino splošnega kul-tubrnega razvoja Sl ive.iu-ev. Sploh pa naj bo Prešernov teden razen pregleda doseženih uspehov na kulturnem področju tudi mobilizacija vseh razpoložljivih sil za dosego čini višjega kulturnega nivoja celotnega našega naroda, kar nam je pravzaprav mogoče v tako širokem obsegu izvesti šele danes — v pogojih splošne socialistične graditve naše domovine in našega človeka še piiirbrj. \r zatiiudimn niti trenutka! firkn. B FranJ© Godec: Dedek je priškornja'1 v hišo, si prižgal d-oigo čedro bi sedel za peč. Na peči je bilo vse živ.o otrok, ki so se prerivali in ščipali, da je bila vsa hiša polna razposajenega žvrgo• 1 eiija. Zunaj je bilo mrzlo, sneg je nalotaval dn burja se je lovila okrog oglov. Pa se je Francek spomnil, da že dolgo ra slišal r-d dedka nobene pravljice. In poleni so ga «i hkrati zaprosili, naj jim kaj pove,. Dedek pi je poghudjl s koščeno roko razorano lice iu sauehljaj se mu je raz.lc.xl po obrazu. Kako prisrčen je bil ta smehljaj ! Otroci so utihnili iu se 2K.:r'li vanj, zakaj vedeli so: slišali bomo prečudno zgodbo. »I, kaj naj vam pa povem? Saj ste slišali ie -vrv pr-aeljirc. k a • jih imam pod kapo.« »Pa nam povejte, kako je bilo v starih časih!« »E, dragi cmoji, mnogo sem doživel, odkar tlačim travo po svetu. Njega dni je bilo drugače kakor dandanes. Asi otroci smo nosili WTt 4 ' i )\ ! r < \ ^ kib »kiklje« do petega leta in vsak dan smo natepavali ov.en močnik z lesenimi žlicami.« Potem je snel z glave sivo polhovko ia jo položil na peč, da bi se osušila. Ta polhovka je bila stara in častljiva kakor on saim. Poleti je počivala v-skrinji, jeseni pa si jo" je dedek posadil na plešasto glavo in jo nosil vse do zelene pomladi. »Od kdaj ^pa imate to polhovko?« jo vprašala Metka. »Od kdaj? Od takrat, ko se je za kozoScem češnja podrla.« »Kdaj pa se je podrla tista češnja ? " »Takrat, ko je umrla MiškaTjeva Urša.« »Kdaj pa je umrla tista Urša?« »Takrat, ko vas še ni bilo na svetu,« je biodro odgovoril dedek, in potem ga niso več spraševali o tem. Pa saj so vedeli, da se mu bo kmalu razvezal jezik. »To je bilo tako.« je znčel. »V tisilh časih, ko vas še ni bilo na svetu, smo vsako jesen lovili polhe. Saj jih tudi dandanes še lovijo, toda včasih smo jih lovili drugače. Vsaka hiša je imela najmanj petdeset polšjih pasti. Ko je jeseni dozorel žir, smo jih namazali in odšli proti večeru z njimi v gozd. Razpostavili smo jih po bukvah, pmtem pa smo zakurili velik ogenj in posedali okrog njega. Pomenkovali smo se o toni in onem, medtem pa so polhi Togovilili po vejah in se neumno lovili ■• nastavljene pasti. Sklep — se je zaprla past, in ubogi polhek jc milo zacvilil v zadnjih vzdihljajih. Šel sem poni in ti as l P'vil pasi t drugam. Tako smo lovili vso noč, zjutraj pi smo se s polnimi nahrbtniki kosmatih živalic vrnili domov. Ni boljše stvari o,H pečenaa polha, tako vam pra- Nekoč sem v temni goščavi zasledil polšino. Ali veste, kaj je polši-na ? To je polšje ignczdo v globoki duplini. Najti tako gnezdo .ni lahko. Najprej ga najdeš, če položiš na luknjo nekaj suhih vejic. Ko se čez kakšno uro vrneš, pogledaš, če so vejice še tako postavljene. Če so razmetane, tedaj veš: polili so jih razmetali, ko so lezli iz luknje. Zvečer pristaviš pred luknjo past in čakaš. Pa ti ni treba dolgo čakati, kajti past se kmalu sproži — prvi polh se je že ujeli. In potem ti drug za drugiim Ir.rejo v past. Kmalu imaš poiln nahrbtnik. Zasledil 'i m torej - -ilšino n -"ni si miidill : Nikomur ne lmjn povedal, kje je, sam bom lovil klel.., ki...-.ma.t---ca. Driiigii v čer. n-isam čakal tovarišev. ampak sem se odpravil sam na lov. V tisti temni goščavi m zakuril majhen ogenj, da rem se ob njeni P'0'gral. nato pa sem na.-t.;,il, Hej, ko bli videli, kako so se lovili! V dobri uri sc.m jih imel petnajst v nahrbtniku. Nekateri šo.b:li tak- kakor srednje velike mačke. Putr.) ..ni bilo nekaj časa .nič. ' Sedel sem k o.gnjiu in . I rem min • se mi je. 'Nenadoma za-liši.m. da nekaj težkega Imuni .'.i za ' mojim bčhtom. Cnp. cap; ce.ip — .to je "medved! V - iauc.m in pogledam, pa - že stoji mr.'i;.:: pred . mano. divje rpiači in : te-.-;; k.i.-.tnnle šapcl . Brž -kričim v goščavo., medycd pa za mano. Poleni splezam n.a debelo bukev — toda joj! — poz.ab.il sem. da zna tu (V medved plezati. Že sc je oprijel debla, že leze za mano in. me grabi za nogo. Jaz pa, ne hodi len. plezam više in više, toda medved mi urno sledi. Kam . naj se umaknem ? Medved godrn ja in .zdi -e mi, kakor da bi govoril : «Kaj delaš v mojem kraljc.-tvu. smrd] jivce?'. Že. stegne šapo po meni;— .tedni,pa mu uidom na dalligo, tanko vejo — toda joj — veja se odlomi in ...« »In kaj jc. bilo potem ?« »I, kaj, zbudil sem se!« »Oh,« so zazijali otroci. Pričakovali so drugačen, bolj pravljičen konec. ' \y/a f ^ f/ Ji'? H V' I • ']! i ' W vlf );> ¡fimm1 (i / I 1 ' ' 1 t ! H : ' i \ iS J§ l à\{mi i A tU /.-/> /■!:? li —- -1 — i ¿1 j; t 43 E i A A A A A M M 0 R R R R T T U U »I. kaj pa bi bilo z menoj, če bi res padel z bukve? Ubil bi sc ali pa bi si nogo zlomil, ali ne?« »Saj res. Pa jc le prav, da se vam" je le sanjalo.« »No., vidite, potem sem še nekaj časa lovili, da sem imel poln nahrbtnik. Polhe sem odri, kožice pa posušil. Se nekajkrat sem šel na lov, potem-pa sem nesel kožice h krojaču. Ta mi je naredil iz njih polhovko, ki jo še dandanes nosim na svoji plešasti glavi. Pa nikairic misliti. da res nisem nikoli ■ srečal v gozdu medveda. O. večkrat ^em ga srečal, pa mi ni naredil ni£""žalo?-a. Obrnil se je in odhlačal nazaj v goščavo. Medved te ne bo nikoli napadel, če ga ne boš dražil.« Čarobssi lik Besede pomenijo: Vodoravno in navpično: 1. obrtnik, 2. žensko pokrivalo, 3. najmanjši delce. t. del itelesa. Pragi stric Miha! Ze dolgo Ti imam namen pisati, pa nisem imela poguma. Bala sem se, da hi moje pismo zletelo v koš. Povem Ti, dn se tudi v našem razredu pridno učimo. Pripravljamo se za Novoletno jelko z igro »Dedek Mraz priliajan in za razne dfuge točke za dopolnitev programa. Naš praznik ho v Zadružnem domu v Vanganelu. Če imaš priložnost, pridi nas obiskat! Iskreno te pozdravlja Mila Krmac, ne. lil. raz. osn. šole Vangniel m^MM^ÉMiÉJ: Ljuba Mila! No. vidi«, da ni tako težko pridobiti si ■■.....:i"im. Zdaj pa sum prav za- tr-rlno prepričan, da sc boš še kaj oglasila v našem pionirskem kotičku! Zdaj. kn je led prebit, kajne? Tvoje pisemce draga Mila, je sicer malo pozmo zagledal» beli dan v našem kotičku in zdaj na.m moraš za prihodnjič šc opisati, kako jc potekala vas v Vanganelu piroislaiva Novoletne jelke in prihod Dedka Mraza! No, v upanju, da boš to storila- te prav lepo pozdravljam! Draga Metka! Tvojo željo sem, kot vidiš, izpolnil! Pràv res bi si 'rad -oiglcda.1 ti'-1" vašo igrico, toda okrog prvega januarja sem imel ogromno dela! Dedek Mraz me je spraševal, kakšni so kaj naši pionirji, ali kaj pridno berejo in sc pridno učijo: Tudi zate me je vprašal, veš, Metka! Pa sc.m mu de. j al.' da je naša Mcitka pridna deklica" in vzorna pionirka. Le nekaj sem mu moral priznati! Na uganke in Lešnike je zadnji čas malce pozabila! Toda — trilko sem dejal Dedku Mrazu —' v novem letu se bo prav gotovo poboljšala! Torej, Metka, če hočeš, da me Dedek Mraz ne bo imel z.a ližnjivca, sc moraš res ipnboljš-ti ! Lepo pozdravljena, moja mala Metka! MLADIM UGANKARJEM No,.pa so spet na vrsti naši mali .'ig.acukarj'î! Pravilne rešitve ugank in Lešnikov so poslali le trije ugankar-•V- To so rešitve usank iz 52. številke »Slov •errrkeaa Jadrana«. Pravilno pa so jih rešili naslednji pionirji: Tončk- Stefančič iz Trnovega pri Ilirski B.-trioi, Mlinar Danilo iz Dolenje vasi pri Cerknici in Nada Ogrin iz Svetega Antona. Sreča je Dragi stric Miha J Prosim, če objaviš to pismo v 2Slovenskem, Jadranu!« uDedek Mraz nas ni pozabil. V nedeljo, 28, decembra smo se zbrali V Uldniški dvorani v Sečovljah, ci-cibaiu m pionirji. Najprej je bil kulturni spored, v katerem smo nastopili z igrico: -»Čudovito darilo.«. Po programu je bila obdaritev. Dedek Mraz je bil zelo s' rl,en. Obdaril. nas je s šolskimi potrebščinami in slaščicami. Pionirji slovenske osnovne šole v Sečovljah se Dedku Mra zu iskreno zahvaljujemo. Lepo Te, stric Milit, pozdravlja Hrobat Metka, ur. 111, razr, osn, šole. Sečovlje naklonila žreb našemu zvestemu ugankarju - Mlinar Danilu iz Dolenje vasi. V kratkem prejme po pošti llcipo darilce. Lešnikov in križanke iz Novoletne številke pa sc ni nihče Initil! So se vam mar zdeli laka težki? No, morda pa jih šc zdajle rešujete in jih boste šele poslali! No- bomo videli! - Danes bo spet nekaj za naše male ugankarje! Upam, da boste tudi n iv. in letu tako pridni kot site biLi v preteklem! No. pri današnjih i.... i vam žc- , lim veliko zabave iu prič.kujem vaša pisma! Vse skupaj va- prav lepo pozdravlja Stric Miha. REŠITEV" UGANK IZ 52. ŠTEVILKE »SLOVENSKEGA JADRANA« KRIŽANKA RIBA: Vodoravno: L ost, -i. obala, 6. Bakar. Navpično: 1. oba, 2. sak,' 3. tla, 4. ob. 5. ar. LEŠNIKI: 93. .list, 9-k- jajce in pišče, 95. uganka, 96. pismo. REŠITVE UGANK IZ NOVOLETNE ŠTEVILKE »SLOVENSKEGA JADRANA« OBJAVIMO V PRIHODNJI ŠTEVILKI! LEŠNIKI 97. Noge v blatu — glava v zlatu! 98. Okroglo je prvo, da se vrti, glave se tvoje drugo drži; . _, oboje se suče venomer, posebno pridno zimski večer. 99. Nimam nog in vendar tekam seimlerlja, da se praši; grizem, grizcin. da pregrizem kllado z ostri.mi zobmi. 100. Katera hiša je vedno prosta davka? B. TRAVEN ■so znova premešane. 36. NADALJEVANJE 19. Za Curtina se je začela strašna noč. Ne pa za Dobbsa. Ko j« odkril slabo Curtinovo stran, se jc čutil povsem varnega. Sedaj se je lahko s Curtinom igral. Curtin je legel lako daleč od Dobbsa, da ga je ime,l pred oami, a da je imel obenem dovolj prostora, da bi ga sprejel e naperjenim oružicm. če 3ii ga poskušal napasti. Curtin se je nn vko moči (prizadeval, d>a h; ne zaspal. Pot ga je utrudila in čulil je, da ne bo lahko vzdržali vso noč. Ni se pa maral sprehajati, ker jc .menil, da ga bo to še bolj utrudilo. Nokaj času je sedel pokoneu, a tudi to ga je utrujalo. Potem jo mislil, da bli bilo bolje, če se zavije v odejo in leže. Tako bi se vsaj telo odpočilo. Dobbs bi potem tudi ne veded, če hi malo zadremal, ker t>i ne mogel tako natanko vedeti. Približno čez uro. ko se Curtin že dolgo ni zganil, se jc DoLbs vzravnal in s.< pričel plaziti. Takoj je Curtin dvignil revolver: »Nii.i korak dalje,« mu je zaklicali. >(lzlboren nočni čuvaj,« je odvrnil Dobbs in se zasmejal. iVzno po polnoči sc. je Dobbs znova zbudil zaradi oslov-f&Cga riganja. Poizkušal se je zopet plaziti, toda Curtin ga je takoj zaustavil. . Sedaj jc. Dobbs vedel, da bo dobili igro. in jo trdno zaspal. IViroSčil si je portte.k, ki ga s svojo igro ni dovolil Curtinii, Naslednja noč .;<• bila njegova. Pcidnivi je., litih!» zopet korakal na čelu karavane. Tam ni mo^el ničesar., it j' r a vi ti. Potem jia je 5xipet prišcll večer in nato -noč'.:-'KiBaltT p« iffihiott je Dobbs pojiolnorm'» mirno islo.pt] < urt.i.nu • in mu odvzel revolverja. Potem iga jc z nogo močno .....il-r rebra. '»Pokonci, lopov,« je rekel, »karte .sc . la sedaj poslednjič.« Curtin je bil od spanca šc ves omotičen in jc vprašal: »Kaj? Karte .premešane?« Nato je razumel in je hotel vstati. »Mnogo se nitnava pomeniti,« je nadaljeval Dobbs. »Ne brini te varoval, kakor si me ti preteklo noč in ves dan. Hočem iiiieti čist načfun. Ne maram živeti ves čas v strahu.« »Torej umor.« Curtin je izrekel besedo brez vznemirjenja. Bil je preveč truden, da bi mogel doumeti smisel vscaa dogodka. -Umor?«' je odvrnil Dobbs. »Kakšen umor? Obvarovati ' .ram vendar svojo kožo. Saj vendar nisem .tvoj ujetnik. Ne ■..im biti vendar navezan na tvojo milost, kako daleč mi boš dovolil capljati.« Tako gladko vendar ne bo šlo.« .je rekel Curtin. ki je po-zbiral misli. »Stari te ne bo kar tako izpustil.« »Ne bo? Enostavno. Ti si me privezali ob drevo in si z m premoženjem pobegnit. Povsem enostavno torej. Iskal bo t. be. Ti boš lopov,'Da te ne bo našel, to pa .prepusti kar meni. \ -tam; iti marš naprej!« ..-K am naprej?« je vprašal Curtin, »K grobu. Ali pa si morda mislil, da na ples? Sicer pa ivoja stvar, za kaj to smatraš. Moiliti iti menda ne bo treba. Rad bi le vedel h komiu. Boš že kar sani prišel na pravi kraj. Zato bodi zaradi tegia brez skihi. Samo čas bi rad malo skrajšal, to je vse. Torej marš naprej!« »In če ne grem,« je vprašal Curtin. Bil je še zmeraj truden in omotičen od spanja. Da jc vse, kar se jc krog njega dogajalo, grenka resnica, jc natanko vedel. Toda utrujenost mu ni dopuščala, da bi smisel vsega dogodka dodobra doumel; še nič ni mislil na to, da se bodo s streIomv ki ga bo zastlišal, končale njegove misli. V aa-panosti šc ni doumel, da bo s strelom koauv' njegovega življenja. Vse, kar sta govorila in počela, se mu je dozdevalo kakor sanje. In .v (teli sanjali se je vendarle zavedal, d« so vse le Sanje in nič drn-goga^ da sc bo zjutraj z.Lualil in' so le ncjaSn« spominjal Panj. VkSjuh temu pa si je skušal dogodke v sanjah dobro zapomniti,- da bi jih moael ponoviti, ko bi se zbudil. Prav važno se mu je zdelo, da ne pozabi teh sanj, kajti odkrile so m|u tako ostro sliko Dobbso-vega značaja, kakor je še nikoli ni videl. Popolnoma natanko se je spominjal, da je nekoč slišal, da se da človeka v sanjah bolje spoznati in presoditi kakor v Sujeenosti, in sklenil je, da bo od jutri dalje na Dobbsa bolj pazil kakor doslej. »Saj vendar lahko tudi tu sedim,« je rekel in oči so 11111 bile zaprte. »Čemu pa naj še daleč korakam, tmiden sem in Spati liočem.« »Sc boš že še potem dovolj naspal,« je rekel Dobbs. »Torej, naprej!« Glasno in osorno Dobbsovo poveljevanje je mučilo Curtina, in da bi mu ga ne bilo treba še dalje poslušati, je opotekajoč in spotikajoč se vstal. Dobbs ga je s pestmi suval predse. Petdeset ali šestdeset korakov dtileč v -goščavo. Nato ga jc ustrelil. Curtin se je takoj zgriidil. Dobbs se je .sklonil" k njemu, im ko ni slišal diha niti stoka, je vtaknil revolver v žep in so vrnil k ognju. Tam je nekaj časa sedel in skušal premisliti, kaj sedaj. Toda ničesar se ni domislil. Čutil se je popolln-oma praznega. Strmel je v ogenj, pokla-da-I vanj les .ali ga pa z nogami suval v žerjavico. Nato si je prižgal pipo. Ko je nckoJikokrat potegni), mu je končno šinila misel v možgane. Mislil je, da Curtina sploh ni zadel, da se je morda samo spotaknil in jc padej prav takrat, kn je izstrelil s.trel. Ozrli se je v goščavo, kjer jc ležal Curtin. Nekaj časa jo ostro zri tja kakor bi pričakoval, da g»a bo Curtin napadel. Nato se je naveličal sedenja. Vstal je. šel nekajkrat okrog ognja in suval vanj veje s škoraji. Zapet je sedel in zgrabil za odejo. Zavil se je vanjo in se iztegnil. Vdihnil je samo in menil ,da bo zaspal. Toda sredi diha sc je ustavili. Prepričan " je bil, da ni zadel Curtina, da bo nenadoma stal pred njim z naperjenim revolverjem. Tega ni prenesel. Motiln pa ji-, da ni mogel zaspati. „Iz ognja je potegnil debelo gorečo vejo in o<'M ? nk> v . ■goščavo. Curtiu. je še rmcrnj ležal na i«!«ni .m-rva '■>". ,1! . ' ;n • oči jc hmeS zaprte .Dobbs mil jc držal plajnenečo vejo tik ob 9 é Poznamo več Škodi jilvec.v, ki so sadnemu drevju več ali manj škodljivi, vendar so ti škodljiva! sorazmerno še malo nevarni. Prvi napadajo sadno drevje, ko je -o v cvetju i-i uničujejo pridelek Še preden se je nvetje .oplodilo, drugi napadajo plodove v razvoju ali lis le, ki su ze popolnoma dozoreli: tretji napadajo listje in na la način slabijo sadno drevje, itd. Kako spoznamo kaparja? Ameriški kipar je majbua uš. ki živi pod ščitom ali kapico (odlod ime kapar). Kapica ali ščit je zelo majhen. Podobna jo r a zpo lovi j en emu makovemu zrnu iai je sive barve. Samica kaparja ne leže jajca, kol večina ka-parjev, ki napadajo rlmga drevesa in niso tako škodljivi (kapar oleandra, oljke, itd), ampak žive mladiče in lo do 100 mladičev. Samice kmalu dorastejo in se oplodijo. V istem letu dorastejo in se oplodijo tudi njihove potomke (v enem le.lu imamo po 3 do i rodove). Iz ene sanic samice naraste v 1 letu število škodljivcev na milijone. Ko =e ličinka zleže. se takoj s posebnimi sesalkami pritrdi na skorjo drervesa, vej ali vejic, na liste ali na plodove ter sesa iz njih hranilne snovi. V časih se na drevesu tako razvije., da pokrije drevo v' več plasteh. Takrat kaparja lahko sp.»zna vsak, ker izgleda drevo, kakor da bi bilo posuto s pepelom, Kaparja lahko spoznamo s prostim «ovsom, po siiih šeitkih, posebno na mladih vejicah. (Je te ščitke privzdignemo, opazimo pod njimi male ploščate, živalce svclilo-ilumene do on:mine barve., ki se pritrdijo na li:b drevesa s sesalkami. Če luh od- .1 01 pikica-■ piki-■ m bile Proden str.-r'ino-, bomo opazili, da pod 'abom (kambij) pokrit s mi v ij-ol-iča si o -rdeče barve, 'i oo nam kažejo mesta, t V z.-pióene kaparjeve sesalke. Krko uničujemo kaparja? omenimo najbolj uspešno narinc zatiranja tega škodljivca, moramo omeniti preventivne mere in ukrepe, ki jih moramo piv.lvzeli, da se la strahotni škodljivec tudi pri nas ne i: mezdi i:i razširi. Ti ukrepi bi bili naslednji; 1. Izvajali moramo najstrožjo kontni!«, da se škodljivce, ne prenese iz i.k.u'žeaiih krajev v neokužene. Vemo. da obstaja v ta namen fitosanltelna .služba. Za lo pooblaščeni filopiilolog kontrolira sadje, ki prihaja iz nevarnih krajev. 2. Zbran»!i moramo izvoz sadja In <■ ndtiga materiala, s katerim je ne-vam, da se prenese kapar iz enega I .-!.•;joj-a na drugo. 0/.jpke. plodov in okužene veje ;u vejice ter listje moramo na licu i.i- » sežjaiti. Posebno moramo paziti pri nabiranju cepičev, da ne bi z njimi prenesli kaparja iz okuženeaa sadovnjaka v neokuženi. I. Sadno drevje moramo v jeseni in zimskem času temeljilo očistiti n:'.'.h vej, mahu in lišajev ter vse te odpadke na licu mesta se/gati. Najbolj uspešno sredstvo za zatiranje kaparja je. zimsko škropljenje .-::"!,nega drevja (nato ko Jano drevesa temeljito oei-tili) s preizkušenimi >-n-:l Ivi, ki jih uporabljamo tudi za uničevanje ostalih škodljivcev srduega drevja. Od vseli ilo sedaj prri/kuš.-nih sredstev priporočamo i:r. Icjnjo: Kalifornijska brozga v 2.V'o raz.lo-p.jvi. dinitrokreosol v 2- 3° o raz-to->•.•:!>i ::i rumesau v 1 2°o raztopini. Zavod za pospeševanje gorpedar-,'.\a v Kopru bo letos uporabljal ru-mesr.n v 1.5H raztopini za zl m-ko š-ar<;pJj-enjo sadnega drevja. \ Sloveniji so imeli dobre uspehe s tem srcti-itv.rm za uničevanje raznih škodljivcev in glivic na sadnem drevju. I '.o škropilo so tr.uli naročile nekatero kmetijsko zadruge. Škropilo je prispelo in obveščamo zadruge, naj čimprej dvignejo in pričnejo s škropljenjem sadnega drevja. j. Ve jira in plod napadena oll umenškeg:; kaparja Vt«m-ka energija bo najmanj dvakrat povečaJa kmetijsko proizvodnjo. Uporabljali jo bmlo s pridom tudi v kniolij"vu, ker posebne -novi. ki jih dobivajo z atomskim izžareva- Do!gol rajno lansko jesensko deževje nam ni pu-'tilo pravočasno vso-j: 'i pšenice. Nič na boljšem niso bili d ing i kraji v Slovenski Istri, -aj so pi.uekod posejali komaj 30 od '..»iko.v površin, namejeinih za se- . J Ji í-VW -H -. V - -k" 4 o-v v k i ■ "" pit fi» Samica, samec in šr.il ameriškega kaparja tov ozimnih žil. Nekajdnevno lepo vreme je zdaj zemljo toliko osušilo, da se več ne prijemlje deske pluga. V ponedeljek 12. januarja je naše polje oživelo, kakor bi bila najlepša pomlad. Nekateri so vozili gnoj, drugi pa orali. 0-eui parov voluv je vleklo osem plugov. k'i so obračali še ne zrahljano zemljo. Sejali bomo pšenico sorte uMe.ntaua .>. ki je zgodnja vrsta in primerna za naš kraj. Upamo, da nam bo dobro vzklila in dala dober pridelek. Kot v vzpod-budo ur,'iu je 'bila fotografija klasja, ki j.nio to videli v novoletni številki ^Slovenskega Jadrana«. V naši dolini jo bilo in.kdaj polno najlepšega sadnega drevja. Sadje smo izvažali v Trst. Sedaj pa je sad-jereja zelo zanemarjena in zapuščena. Ljudje pravijo, da sadja nimajo kam prodati. To vsekakor ne drži, saj je za zgodnje istrsko sadje polno povpraševanja celo iz drugih držav Evrope. Dubro hi bih . če bi se sr.djereje znova oprijeli. njem, spreminjajo dedne las.tnos.ti rastlin, da lahko dajo mnogo boljši prido-lok. Neki ameriški znanstvenik jo izjavil, da bodo kmetijski pridelki v letu 2000 z uporabo teh snovi najmanj dvakrat večji. Tako sc bo na svetu lahko brez pomanjkanja preživljalo nad štiri milijardo ljudi. —o—■ Severna Afrika ima letos svojo rekordno žotov. V prvi vrsti francoska Severna Afrika. V Avstraliji je le-tršnja žetev pšenice s svojim viškom 2 milijonov in 25.U0U ton za izvoz enaka lanski. —o— Mednarodna skupina za volno, v kateri »i zastopniki Jugoslavije polog 12 ostalih evropskih in 18 izven-e.vrop-kih držav, je to dni končala v Londonu svoje peto zasedanje. Proučili so položaj na svetovnih tržiščih z volno. Svetovna proizvodnja v letu 1951—'1932 jo znašala približno milijardo 100 milijonov kg oprane volne; svetovna potrošnja v prvih devc' ili mesecih lanskega leta pa približno milijardo kg. Svetovno proizvodnjo v tem letu cenijo na približno milijardo 800 milijonov kilogramov neoprane ali na milijardo in 30 milijonov kg oprane volne. —o— Po ugotovitvah nekaterih kmetijskih strokovnjakov bi kmetijstvo v Sloveniji potrebovalo 1.800.000 ton fosfatnih gnojil. JUGOSLOVANSKE ONE TRSTA Najvažnejši programi od 17y L do 23. I. SOBOTA, 17. /-: 14.30: Jezikovni o t> govor i Jožeta Pahorja (ponovitev); 17.30: Harmonika in klavir v ritmu; 21.00: V opereti in tilm.ii po svetu; 21.30: Od sobote uo sobote. NEDELJA, IS. I.: 8.30; Za naše kmetovalce; 9.00: -Mladinska odda-l:uk.ec in njegov škorec —- ML n ud al j. ter pogovor, ts pionirji; 13.45: Glusba po željah — Ob Zilji in Bori v narodnih mcitivih; 15.00: Z mikrofonom rr.e.i našim- Ijudsitvcfn; 10.30; J- Kersnik »Jara gospoda«; -7.40: Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi; 18.30; Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. PONEDELJEK, 19. I-: 11-30: Zena in dom; 14.30: Iz špertnega sveta; 17.30; Melodije iz Havaja; 17-40: F- Pomikalo: Hrvaška suita. TOREK, 20. L: 14.30: Strani naše zgodovine; 18-30; Jezikovni pogovori; 13.40; Meči jumur.ske pesmi paje baritonist ma- riborsJce Opere K. Kamušič;" 20-00: it. Sl'rauss: »Eleflatra«. SREDA, i'l. L: Šolska ura: Mladinska dela Dragatina Ketteja; 14-30: Kulturni i;:.7i*kdi; 17-40: Pesmi .Jugoslovan-, sklh narodov; 20-30: .Koncert pevskega zbora »Tržaški zvon« p. v-Karla Eoitjančiča; 21-00: Lucrezia Rjrgia — radijEiki .roman v nada-'ievanjth; 21.30: Koncert revijske ;-;'ar.be; 22.00: Spored .plesne glasbe. CETF.RTEK. 22. L: 14.20; Od Triglava do Jadrana; 17.40: Dalmantin-ske narodne; 10.30: Iz ljudske revolucije; 18.40; Partizanske in de-iavne pesmi p rjo zbori. PETEK, 23-/•• 14-30: Po .svetu okrog;. -5.00: Šolska ura; 21.00: Literarna- oddaja: Hemingway — pisatelj in popotnik: 22-00: Pester program za rasvedri-Jo i:i 'oles. \sein sorodnikom in znancem ter prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš ljubljeni mož, o Če in dedek v 73. lotu starosti EUliijj® naduoitclj v pokoju. Pogreb jo bil v nedeljo ob 13. uri iz Kaudije pri Novo.m mestu na šini bel-k o pokopališče. Žalujoči: žena Marija roj. Globel-nik, sin Ilogomil z ženo Angelo in hčerko Draguško. Novo mesto. Postojna 9.T. 1953. Uredništvo in uprava Slovenskega Jadrana izn-kata sožalje Liliji Bogamiht ob smrti njegovega očeta. OGLASI GARZIELA \ >' GU5TO roj. 22. IX. 188-1. v Grižinjani, sedaj stanujoč \ Kojiru P. Gros.sa štev. 111 je izgubil osebno izkaznico, izdano od ljudskega odbora občine Koper in jo razglaša za neveljavno. obrazu. Toda Curtin se ni zganil. Srajca mu je bila na prsih polna sveže krvi. Dobbs je bil sedaj zadavljen m jo bolel oditi. Toda še preden je napravil tri korake, se je obrnil, .potegnil revolver in znova ustrelil strel v Cur! in a. Nato >e je vrnil k taborišču. Krog ramen -se je o.del z odejo .in sedel k ognju. »Preklelo,-vest bi se mi vendar - ojilasila.« si- je smejoč se rekel. »Če pomislim, da bi mogel, še živeti. Toda sedaj sem pomirjen.« Beseda »vest«, ki jo ji- izn kel. pa si* mu je sedaj vkoreniinila v mislili. Snovala je kar sama od sebe dalje in vsak stavek, ki se je v njem oblikoval, se jo -ukal okrog besede »vest«. Ne toliko krog pojma, kolikor krog gele besede. Sedaj bom pa že videl, ali mi bo v.-t nagajala, si je mislil. Umor je najhujše, lcar so le da napravili. Torej so mi bo zdaj zbudila vest. Še nikoli pa ni.em .-lišal, da bi vest mučila krvnika. Mr. Me Dollin v Sing Singu je žo - to p<'t.iri--al za Sleiivhofe.rja. Hodil se jo v Nemčiji in je s sedem . - 'ni leti prišel sem. Njegovi starši ie. bratje in st-siro živo š. >••." • Nemčiji, -On je bil, ki' ni poznal usmiljenja. Nekaj jih jc prosilo za življenje, -ker s.o imeli to-H'ko otrok. Kaj jc rekel fini Steiubofer tistim očetom? Kako je že bilo 't Nu, talko podlo je bilo in zabadal je kar dalje. Mislim, ila jc dobil red. Toda neki angleški ordonaneni častnik je prispel prav v hipu. ko smo zabadali poslednje mladiče, ki se niso branili in so-kar mirno stali. In Anglež je rekel: j.D.irlv ilogs. sramujte se.« Čese ni niti Sleinholer sramoval, če se ni niti toliko njegovih rojakov sramovalo, ki so poslali »>h vojni napovedi bolj željni nemške krvi kakor najbolj krvi-željni Jingo, čemu se naj potem jaz sramujem. Nikdar me ui pekla ivest zaradi onih nemških mladičev. SteinhofiTja pa celo ne. Čemu pa me naj sedaj vznemirja vest zaradi legale zoprnega Curlina? Da je le mrtev, pa je vest mirna, Vest" se oglaša Jo, če te čaka ječa ali pa rahel j z vrvjo. Če pa te oprosle ali oc kazen odsediš, potem se ti umorjene«: ne prikaže več. Prikaže se ti le, če se bojiš, da bi se ne raz.vedelo, ali pa. ila le primejo. lit ker so vojaki in rablji plačani, jih vest ne vznemirja, pa najsi pomore Je toliko ljudi. Česa pa naj se bojim? Imam plen. Curlina pa ne bodo nikoli našli. Bolje pa je, da ga zjutraj še zako.plje.ui, Dobbs se je glasno zasmejal. Kar dobro se mu je zdelo, da so mu misli postale tako nomadoma živahne in so se tako naglo podile ihiuga za drugo. Čudno pa se mu je zdelo, da je protul tako moder in da je imel tako pametne misli. Mislil si je, da bi so morda dalo vse .to zapirali, pa bi ga smatrali za učenjaka. In čudil se jc nad sanj i m seboj, da niti vedel ni, kako pametno in brez predsodkov zna nii-lili. Premišljeval je, kako lahko bi bilo vendar ugnali vso moraliste, ki zmeraj čvekajo o vest«, ne da bi sploh pri?!; z njo \ kaki veliki sl-vari v doliko. ¡u kako lahko bi se jim dalo dokazati, da ui vso ono. kar govore in pišejo ln s čimer vse svojo življenje slraše ljudi, nič drugega kakor humhug, r.e veruješ v vest, potem jo imaš iii ti bije kakor na povelje; fv pa ne vere ješ v vo;t, potem je nima? in te .tudi nikoli ne v/nemirja. Dobbs se je z lok ni! ob ognju; n."dtem ko je začel dre. iitati, je čutil, da bo tako dobro spal 1 'kur že dolgo ne. In res jc spal trdno ilo jutra. Izpil je nekoliko kave, ki niu je ostala od suoči, nato jo začel nakladati. Šele pri nalaganju se je spomnil, da je Curtin mrtev. -Na to pa je gledal kakor na dejstvo, ki se ga nič bolj ne tiče. kakor če bi Curtin umrl zaradi kakršnekoli bolezni ali pa 1>; ga kdo dmg ubil. Čulil se je kakor gledalec. Niti za hip ni občutil usmiljenja ali celo kosanja. Prav nič sc mu ui bilo trc-ba kosali. Curtina je spravil s pota in to ga je povsem pomirjevalo. Premišljeval je, ali naj vzame Curlinrvvo premoženje s sabo ali naj ga pusti kar tu. Toda še preden je domislil vse do konca, se je že odločil. Prava nemirnost bi bila. če bi pustil zavoje tu. Postali bi plen banilitov ali potepnjočih se Indijancev. Tudi Curtin premoženja zdaj kar nič ne potrebuje. Na-sprotn pa: Kaj zmore on, Dobbs. z d ra gocen'm tovorom vse doseči! Mogel bi na primer— toda uiti zamisliti si človek no more. kaj bi vse lahko napravil. Pretirane, bi -kajpak bilo, če bi kdo rekel, da bo zaradi tovara poslal silno bogat. Nil! bogat ne. Pač pa vsaj imovit. In ker ne bi miroval, nego bo kaj na| ravil. tovarno ali živinsko faruio i:1! pa se bo vrgel na špekulacijo. Ne, bolje je, da ne na Šp-' olaeiji. Je vprašanje, ali bi imel srečo. Toda zakaj ne? Morda zaradi doživljaja V silobranu ne? Najmalopridnejši lopov- imajo največjo srečo. Samo dostojni in častivredni ljudje imajo zmeraj smolo, pa naj sc primejo ali započno že karkok. Seveda, če bi pustil Curlinovo premoženje tu, bi mu ne nio^-l nihče očitati, da se ie 7»Jekel k silobranu samo zirad: plena. So ljudje in celo sodniki, ki znajo zadevo popolnoma zasukati in zaplesti, da nastane končno iz vsega pravcati roparski umor. Če bi pa na-zadnje pustil Curtinov tovor tu in h! ga kdo drug pobral, bi mu uiti živa duša ne verjela, da ni prav nič Cnrlinovcga vzel. Jo že I volje. m igre in dela }e otrotou sicer najboljši nitfom-estek dama, ni pa še zdavnaj dom sam. Pomisliti •moramo, da je prav pri najmlajših iponrstbna individualna vzgoja, tk&r r.egovsilke spirieo velikega števila otrok navadno ne zmorejo. In potem izrve^e-r, ko se verJdar vsa družina zhera ipod lastnim krovom, ,je ognjišče mrzlo, žena utrujena. vse ratzanetliano. Maž je seveda tiudi -utrujen, toda iže-na je tista, k: ii mož blagohotno prepusti vso «•knb -za ola-oka- in gospodinjstvo- Torej msiti je tista, tki nnj ss zasuka in .podviza, da podpre tri vogale v hiši in ustvari toploto, ki je lasitna družini. Blagor tisti, ki bo znala ito izvesti in postati raJko resnič-na vladarica svojega drana. Tako ho rt udi oi'iraiüla sebi moža in otio-kom očeta. Morebiti se bo ob tej -trditvi kdo nats^nehnil, pa je resnična. Možje naj nikar ne mislijo, -da je današrnja žena .postala ' močnejši spol. o ne! Tudi ženi je potrebna zaščita Ln apara, čeprav se je izkazala kot moi-ira in vzdržljiv-j delavka Pri eJkupni vzgoji pa naj sta/.si ne ibijo. di ne vzgajamo samo z ■besedo, ampak (tiudi z zgledom. Ni 'bolj kritičnega bitja, kot je otrok. Vsiik tak »Z:tkajčdkK< bo praiv do-hro opazil, da od njega' zahtevate eno, .sami (pa brezlünbno delaíe drugo, ík i je (prav nasprotno v.aÁitm fce-s-edam. Tako boste '¡iz obroka napravili hinavca, 'ki bo tudi na videz delal po vaši zahtevi, v resnici pa 3x3 svoji volji. Posebno poglavje 'bi morala napisati aa prijatelj« -alkohola. Ti se «-(.veda saimi izíkljtóujejo iz članov i:io«bre družine, ker tak iji lahko samo tzmeren in (trezen ¡človek. Si/.-sr ipa ne .pozabite, da družina ni u-i ¡varjena za ®'.-ar&e, :mpal!< za o-t.o-ke. Zalo mtj ibo ,druž na lepa m dom prijeten, da ne porineta svojih o-trclk med siromake, iki jih ne bo nikdar mogla .greti' topla misel na torrtzsikrbna oi.roš'k'1 hI a in jim dajati poguma in upanja. Talci o.roci «bddo vedno stali živ' enju ob sira-ni in ga invfr Li k ntlzautpnimi očmi. S. D. ^Pf-BilS; Äi ' Jii V vseh časih in po vsem svetu bili ljudje vodno mnenja, da so lasje najlepši ženin okras, njen najlepši čar. Zato morate imeli lepe lase in jim vsako jutro posvetiti nekaj časa in nege., kar se vam bo bogato obrestova'o. Nikoli .ne pohabite, da so lasje živa stvar in da morate bud- no čuvati njihovo zdravje. Lasje so tudi okvir vašega obraza in tudi sami ste že ugotovili, da slabo izgledate, če imate grdo in zanemarjeno frizuro. Najvažnejša stvar pri negi las je ščetik-anje. Strokovnjaki pravijo, da praviloma morajo dobiti lasje vsak dar sto udarcev s ščetko. Lase je tre-ba ščetkati od korenine pa do konca Lasu, tako da jih razdelimo na pramene iri ščotkamo vsakega posebej. Nikar se ne bojte, da vam bo energično ščetkenje pokvarilo kodre. Nasprotno, kodri bodo postali lepši, bolj naravni in meiiki. Zelo koristno je tudi masiranje lasišča, posebno v jeseni, ko lasje talko radi ivipadajo. Če nimate časa zjutraj, masirajte kožo zvečer vsaj 10 minut. To storite tako. Ha začnete na temenu in v vedno večjih krogih pridete do konca lasišča. Po tej masaži morale imeti občutek, kol da vam je koža odstopila od lobanje, kajti kri, ki sle jo razgibali na ta način, je od-l;ono s edstvo za krepitev lnsnaje kamen ni V : ' : U bih g c/vh/Mm&d . , sM/ ' ' mm MS® ¡Silit rV k, m P» HPIws t* . 'v, \\ ?< A ' »s,-- ....... , N . "V '....., . ......................-X-' Wšmmsmm ižHSll