STANOVANJSKE RAZMERE V DELAVSKIH KO- LONIJAH NA PODROČJU MESTA LJUBLJANE DR. ADOLF VOGELNIK Val stanovanjske krize, ki je zajel enako kot druga večja mesta tudi Ljubljano po končani svetovni vojni in ponovno leta 1928. ob prestanku stanovanjske za ščite, je zapustil tudi pri nas vrsto zasilnih delavskih stanovanjskih kolonij večjega obsega. Prvo tako na selje imamo v Ljubljanskem gradu, ki je nudil v najhujši stiski povojnih let številnim družinam za silno streho. V letih po 1928. so mu sledila še druga večja naselja: Ob Cesti dveh cesarjev je zrasla tkzv. Sibirija, ob dolenjski železnici njen pendant Galje- vica in tik za novo bežigrajsko šolo razvpita Gramoz na jama. Tudi bivša viška občina je postavila ob Cesti na Brdo malo delavsko stanovanjsko kolonijo, ki je prešla z inkorporacijo leta 1935. skupno z osta lim priključenim ozemljem pod ljubljansko mestno občino. Že spočetka je vtisnil zasilni značaj tem naseljem pečat zadrege in siromaštva, zato je tudi njih na daljnje življenje potekalo ob robu našega družbenega razvoja. To velja prav posebno za Sibirijo in Gra mozno jamo (v nekem pogledu tudi za Grad), ki predstavljajo za naše razmere in v našem merilu socialno rano, ki spominja močno na slične tvorbe velikih evropskih mest. Londonski »slum«, pariški »taudis-ji« ali, če posežemo nekoliko bliže, beograjska »Jatagan mala« imajo sociološko iste korenine: pri tisk podeželja v mesto, ki se industrializira in ki najbednejše potisne na periferijo, kjer je stanovanj ski prostor cenejši in kjer v tako nastalih stanovanj skih kolonijah natrpana revščina ne kvari estetskega lica mestnega osredja. Stanovanjsko vprašanje delav cev seveda s tem ni rešeno, marveč le odloženo, ozi roma v dobesednem pomenu besede le krajevno pre loženo. Sedanja mestna občinska uprava študira načine, ki bi mogli dati reševanju stanovanjskega vprašanja v Ljubljani, katerega morda najnujnejši del tvori tudi vprašanje zasilnih delavskih kolonij, trdnejše in traj nejše temelje. V zvezi s tem je izvedel mestni stati stični urad v oktobru in novembru pret. 1. anketo o stanovanjskih razmerah, ki vladajo v delavskih kolo nijah v Galjevici, Sibiriji, na Gradu, v Gramozni jami in na Viču, katere rezultati naj nudijo mestni stano vanjski akciji trdno oporo pri presoji potrebe po novih delavskih stanovanjskih zgradbah. Ne glede na ta posebni namen ankete, ki so mu bile prilagojene tudi smernice, po katerih se je izvršila, so nje rezul tati pomembni s splošno kulturnega vidika, saj do voljujejo vpogled v način življenja ne neznatnega dela ljubljanskega prebivalstva. Anketa je skušala razjasniti predvsem dvoje vpra šanj : 1. Kakšne so stanovanjske razmere v delavskih kolonijah? Ali so pogoji, v katerih žive stanovalci, zadovoljivi, ali pa so taki, da pomenijo resno nevar nost za njih fizično in duševno degeneracijo. Odgo vor na to vprašanje je mogla dati samo podrobna ugotovitev vseh važnejših elementov, ki morejo v svoji celokupnosti vsaj do neke mere označevati stop njo stanovanjske kulture oziroma nekulture, ki vlada v določenem stanovanjskem okolišu. Dejali smo: samo do neke mere; zakaj anketa more in je mogla zajeti le vrsto na zunaj vidnih in izmerljivih značil nosti, ki po njih moremo oceniti zadovoljivost oz. ne- zadovoljivost danega stanovanjskega razmerja, če je anketa n. pr. ugotovila, da živi družina s šestimi člani v leseni, napol razpadli baraki, kjer strop propušča vlago, špranje veter, v baraki, ki meri 9 m2, je 230 m visoka in ima eno samo okence v izmeri 0'35 m2, da vodovoda in kanalizacije ni in služi kot skupno stranišče jarek tik za barako, kjer se pretaka uma zana voda, da je svet v okolici močviren in prinaša na večer neznosno nadlego komarjev — to je tipično n. pr. za celo vrsto barak v Sibiriji — tedaj seveda ni dvoma, da ob takih razmerah ne more doraščati du hovno in telesno zdrav rod. če je tako posamezni pri mer, kjer so negativne karakteristike izredno vidne, s šopom številčnih mer glede stanovanjskih pogojev nedvomno opredeljen, se lahko skriva tudi v prime rih, ki morda ne združujejo negativne karakteristike v tako izraziti meri, prav taka stanovanjska beda. Podčrtati je namreč treba, da predstavljajo številčne ugotovitve, ki so zgoščene v spodnjih razpredelnicah, le gornjo optimalno mejo? Bolj ugodni pogoji, kot jih karakterizirajo številke, prav gotovo ne . vladajo v opazovanih primerih. Lahko pa so de janske stanovanjske razmere v resnici dosti tem nejše od predstave, ki nam jo ustvarja študij zgolj Slika stanovanjske bede v Sibiriji. Zgradba it. 227 K H O N I K A 43 Stanovanjska beda v Sibiriji. Notranjost neprostorne barake št. 265 številčnih rezultatov. Anketa more namreč zajeti le številčno izmerljive karakteristike, ugotovitvi pa se odteguje vrsta imponderabilij (zunanja in notranja ureditev stanovanja v lepotnem pogledu, okolje, svoje vrstna in v posledicah brez dvoma zelo pomembna okolnost pretesnega in nadležnega sožitja oseb raz ličnih nagnjenj, različnega značaja, spola in starosti itd.), imponderabilij, za katerih oceno je zelo težko, ako ne naravnost nemogoče najti zanesljive objek tivne kriterije, ki so pa za oceno stanovanjskega raz merja izredno pomembni. V tej zvezi bi opozorili na svojevrstno psihično otopelost do vrednosti in po membnosti nivoja stanovanjske kulture, na katero smo ponovno naleteli. Tako se je zgodilo v mnogih primerih, in ne najmanj krat v onih, katerih slika sta novanjskih razmer je bila zelo temna, da so stanovalci na vprašanje, ali si žele izseliti v boljše stanovanjske razmere, odgovarjali skoro z neprikrito nevoljo, da so z izjemo nekaterih (za objektivno izboljšanje sta novanjskega razmerja povsem brezpomembnih) po pravil s stanovanjskimi prilikami, ki v njih žive, za dovoljni in naj jih pustimo pri miru tam, kjer so in kakor so. Stanovanjska beda se je tu že odtrgala od objektivnih zunanjih momentov (premajhna površina stanovanjskega prostora, svetloba itd.), ki je iz njih nastala ter se vrasla v psihično razpoloženje stano valcev. Ti ljudje svoje stanovanjske bede ne občutijo več kot posebne nadloge, kot n. pr. zelo ostro občutijo pomanjkanje v prehrani, zlasti pri svojih otrocih. Ne le da žive objektivno pod pogoji, ob katerih počasi propadajo, stanovanjsko bedo nosijo že sami v sebi. Napetosti med zunanjimi nezadostnimi življenjskimi pogoji in v notranjosti porojeno težnjo samoohranitve ni več in zato tudi ne zavesti lastnega propadanja in volje po izboljšanju. Druga okolnost, ki prav tako ne izhaja neposredno iz številčnih rezultatov, je dejstvo, da nezadostne sta novanjske razmere v posameznih primerih vplivajo v pogledu stanovanjske kulture razkrojevalno na oko lico. Splošni nivo stanovanjske kulture se polagoma izenačuje, vendar ne navzgor, marveč navzdol. Za presojo splošnega stanja stanovanjskih razmer so razmere v vsakem individualnem primeru bistveno važne. Računanje raznih povprečkov, ki naj karakte- rizirajo neko srednje stanje, kjer se ostrina indivi dualnih primerov obrusi, namenu, ki ga zasleduje an keta, slabo služi. Ni važno vedeti, da v ljubljanskih delavskih kolonijah odpade na osebo povprečno 81)0 m- stanovanjske površine in povprečno 22 m3 zraka itd., kolikor znesejo izračunani povpreeki. Važno za presojo stanovanjskega stanja pa je dejstvo, da je od 383 stanovalcev Sibirije ena tretjina obsojena ži veti v stanovanjih, kjer odpade na posameznega sta novalca manj od 5 m2 stanovanjske površine, v Gra mozni jami od 176 stanovalcev ena polovica itd. 2. Vpogled v stanovanjske razmere ljubljanskih de lavskih kolonij daje sam po sebi odgovor na drugo, praktično poglavitno vprašanje, katerega razjasnitvi je predvsem služila anketa: Kako velika je potreba in kako velika je intenziteta te potrebe po novih sta novanjskih zgradbah za delavce (seveda le, kolikor izhaja iz opazovanja iz anketiranih stanovanjskih kolonij). Izvedba ankete. Za grajsko stanovanjsko kolonijo, kjer je lastnica ljubljanska mestna občina in vsi sta novalci njeni najemniki, je bila izvedba ankete so razmerno lahka. Poglavitne meritve stanovanjskih prostorov so bile že izvršene in tudi osebni podatki so bili do neke mere že zbrani: delo se je moglo ome jiti v bistvu na pregled, izpopolnitev in obdelavo že obstoječega popisnega gradiva. Neprimerno težje je bilo anketiranje ostalih delavskih kolonij, kjer je bilo treba vse podatke, tako osebne kot glede stanovanj skega stanja, ugotoviti na mestu. Izkušnje prvega dela ankete, ki je obsegal samo grajsko stanovanjsko kolonijo, so v tem pogledu nudile nadaljnjemu delu dragoceno oporo. Za podlago sta služila popisu dva vprašalna lista, stanovanjski in osebni. Stanovanjski list je združeval naslednje podatke: število stanovanj, število in vrsta stanovanjskih prostorov, za vsakega izmed teh dol žino, širino, višino, število in kvadraturo oken, število oseb, ki spe v vsakem prostoru, število postelj, peč in vrsta peči, iz kakšnega materiala so stene in pod, podatki o priključku na elektriko, vodovod In kana lizacijo ter vrsti stranišča. Vsakemu stanovanjskemu listu je odgovarjal poseben osebni list, ki je vseboval podatke o glavnih osebnih karakteristikah stanoval cev: spol, razmerje do družinskega oz. stanovanjskega poglavarja, stan, starost (leto rojstva), domovinska občina in poklic. Vprašanje o dohodku stanovalcev, ki je bilo priključeno formularju, uporabljanem pri grajski stanovanjski anketi, je bilo izpuščeno. Izka zalo se je, da so odgovori prenczanesljivi, da bi mogli služiti za oceno imovinskih razmer, ki v njih stano valci žive. Poleg tega pa ustvarja tozadevno povpraše vanje, ki vzbuja pri anketirancih sum, da gre za davčne poizvedbe, nezaupanje, ki more zelo ovirali ugotovitev drugih važnejših momentov. Poglavitni rezultati ankete so zgoščeni v spodnjih razpredelnicah, ki so radi boljšega pregleda ločene v tri razdelke. Prvi obsega pregled o stanovalcih, drugi dovoljuje vpogled v stanje zgradb in stanovanj, ne 44 KRONIKA glede na osebe, ki v njih bivajo; tretji pa spravlja v zvezo oba elementa stanovanjske statistike, stanovalca in stanovanje, ki se v njih medsebojnem odnosu zr cali slika v določenem okolišu vladajočih stanovanj skih razmer. STANOVALCI /. število gospodinjstev in stanovalcev. Važno je razlikovati družinska gospodinjstva od nedružinskih. Prva so trdneje povezana in pomenijo trajnejše enote, ki jih ne druži zgolj skupno vodeno potrošno gospodarstvo, marveč vse one najraznovrst- nejše vezi, ki dajejo družinski skupnosti v družbi tako pomembno mesto. Družina predstavlja najpomemb nejšo in naj trajnejšo stanovanjsko skupnost. Družin ska gospodinjstva, njih število in sestava so osnova za presojo potrebe po novih stanovanjskih zgradbah. Nedružinska gospodinjstva so zgolj potrošne enote, manj trdno povezane in imajo za naš problem pod rejeno važnost. V spodnji razpredelnici so v družinska gospodinj stva šteti le starši in sorodniki v premi vrsti (seveda tudi adoptivni otroci, prav tako pa tudi nezakonski, ako žive z materjo in nez. očetom v skupnem gospo dinjstvu). Ostali sorodniki, ki ponekod žive v skup nem gospodinjstvu z družino, kakor tudi druge osebe (n. pr. služkinje), so izkazane ločeno. Tabela 1. Tabela 3. Sumarni pregled. L Stanovanjska kolonija Galjevica. . . Sibirija . . . Grad .... Gramozna jama Vič-Brdo . . Skupaj . . . nižins ka gos pO( lin. siva. Število članov 2 3 4 5 33 26 14 15 - 88 37 12 17 7 31 12 18 8 1 74 72 24 10 14 5 — 53 6 ! 7 11 16 4 3 5 39 5 4 3 2 8 4 7 5 1 1 " 15 17 9 2 — 2 1 1 6 10 — — 1 - 2 3 Skupaj gospo dinj stev 147 87 78 42 s koliko člani 572 365 334 157 13 | 81 367 1509 število sorodnikov in drugih oseb, ki ne spadajo v ožji krog družine, a žive z njo v skupnem gospodinj stvu : Galjevica Sibirija Grad ' Gramozna jama Vič - Brdo 43 7 15 7 72 Tabela 2. Nedružinska gospodinjstva. Stanovanjska kolonija Galjevica. . . Sibirija . . . Grad .... Gramozna jama Skupaj . . . 1 7 2 1 6 16 Število članov 2 3 5 — 2 1 8 1 — 1 — 2 4 1 — 1 2 [ 5 i 6 i 7 . 1 — 1 — — — — - 1 — 1 Skupaj gospo dinj stev 13 4 5 8 30 S koliko člani 20 11 15 12 58 Stanovanjska kolonija Sibirija Grad Gramozna jama .... Vič - Brdo Skupaj . . . Število stanovalcev 635 383 364 176 82 1640 Št. gospodinjstev: druž. in nedruž. 160 91 83 50 14 398 Izmed anketiranih stanovanjskih kolonij je Galje vica najobsežnejša, Lako po številu stanovalcev kot gospodinjstev. Slede stanovanjske kolonije v tkzv. Sibiriji (oh Cesti dveh cesarjev), na Gradu, v Gra mozni jami in na Viču. Vseh skupaj je bilo anketira nih 398 gospodinjstev s 1640 stanovalci. Zelo visok odstotek zavzemajo tkzv. številne družine (družine s 4 in več otroki), kar zopet potrjuje že opazovano dejstvo, da je nataliteta v socialno nižjih plasteh sorazmerno visoka. Tabela i. II. Stanovalci po starosti in spolu. Stanovalci po starosti. Stanovanjska kolonija Galjevica . . . Sibirija .... Gramozna jama Brdo - Vič . . . Skupaj . . . Do 14 let 153 135 101 56 36 481 % 24 35 28 32 44 29 14 do 21 let 89 44 66 20 17 236 * 14 11 18 11 21 14 21 let ir 393 204 197 100 29 923 i čez % 62 54 54 57 35 57 številnost družin pri delavskem razredu ima za po sledico, da je odstotek otrok in nedoletnih družin skih članov v delavskih kolonijah zelo visok (pri merjaj zlasti kolonijo Vič - Brdo, ki bi jo mogli ime novati skoraj otroško kolonijo; domala polovica vseh stanovalcev je otrok v starosti do 14 let, odraslih je komaj dobra tretjina). Stanovanjske razmere v delav skih kolonijah predstavljajo zato problem tudi v po gledu mladinskega skrbstva. Tabela 5. Stanovalci po Stanov, kolonija Galjevica. . . . Sibirija .... Grad Gramozna jama . Vič-Brdo . . . Skupaj . . . Moških % 319 50-2 200 52-2 194 93 38 844 53-3 52-8 46-3 51-4 spolu Žensk % 316 183 170 83 44 796 49-8 47-8 46-7 47-2 53-7 48-6 Skupaj % 635 383 364 176 82 1640 100-0 100-0 100-0 100-0 100-0 100-0 KRONIKA 45 Ljubljana ima sorazmerno več ženskih kot moških prebivalcev, kot je sploh to razmerje pri evropskem prebivalstvu odločeno v korist ženskam. Od kod pri anketiranem delavskem prebivalstvu neobičajen po udarek na moških, bi bilo treba posebej preiskati. Eden izmed razlogov je verjetno, da gre v našem pri meru za delavske kolonije, ki so nastale v novejšem času in v katere je bil dotok moških delavcev iz po deželja močnejši kot dotok deklet. Morda vpliva na moški presežek tudi manjša odpornost in vsled tega večja umrljivost ženskega (zlasti otroškega) prebi valstva spričo neugodnih stanovanjskih in tudi osta lih socialnih razmer, ki v njih stanovalci teh kolonij žive. ///. Poklic. Upoštevane so le za oceno imovinskega in social nega položaja stanovalcev najznačilnejše širše sku pine: ročni delavci (kvalificirani, nekvalificirani, va jenci), nameščenci, obrtniki in trgovci ter upokojenci, vdove in invalidi. Poklicna razdelitev je izkazana ločeno za družinske poglavarje, to je za one, ki jih v prvi vrsti in pretežno zadeva breme vzdrževanja družine in katerih zaposli tev, oziroma poklic daje družabnemu položaju cele družine svojstven značaj. Število ostalih družinskih članov, ki so pritegnjeni k pridobitnemu delu, je iz kazano vselej v oklepaju. Tabela 7. Domovinska pripadnost. Domovinska občina Ljubljana . . Neljub, občine Od teh : Ostala Slov. . Ostala Jug. . Italija (slov. emigr.) Avstrija (kor. emigr.) Ruski emigr. . Ostali in neznani . Galjevica % 481 154 76 24 Sibirija 184 187 "» 51 49 136 4 14 — - - - _ — • - 129 3 18 5 28 16 — - - — - - Grad 307 57 * m 10 41 3 6 _ 4 3 _ — — _ - - Gramozna jama 68 100 % 43 57 76 4 18 1 - 9 — _ - - Vič-Brdo 79 - % 10(1 - - _ _ - S _ — ... — - Skupaj 1119 498 % 70 30 382 14 56 6 32 31 - — _ _ - - STANOVANJA Izraz stanovanje se uporablja v dvojnem pomenu: Stanovanje kot gradbena enota, to je celokupnost pro storov, namenjenih za stanovanje ene družine; in stanovanje kot socialna enota, to je celokupnost pro storov, ki v njih ena družina dejansko biva. V stano vanjskih kolonijah na Galjevici, v Sibiriji, Gramozni jami in na Viču le v prav redkih primerih stanujeta v enem stanovanju skupno dve družini; stanovanje v Tabela 6. Poklicna razdelitev. Med družinskimi poglavarji (ozir. med ostalimi družinskimi člani) je: 1, Ročnih delavcev . . kvalificiranih .... nekvalificiranih . . . vajencev 2 Nameščencev .... 3. Obrt. trgov 4. Vpokojencev itd. . . 5. Ostalih Galjevica 101 (96) 41 (40) 60 (42) - (H) 27 (16) 7 (5) 25 (6) 2 (-) Sibirija 83 (67) 21 (15) 62 (40) - (12) 3 (3) - (-) 14 (I) - (~) Grad 39 (68) 17 (24) 22 (27) - (17) 17 (5) 6 (2) 15 (3) 7 (6) Gramozna jama 52 (31) 7 (5) 45 (23) - (3) - (-) - (-) 5 (I) 6 (-) Vič • 13 4 9 — — — — Brdo (19) (5) (8) (6) (-) (-) (-) (-) Skupaj 288 90 298 — 47 13 59 15 422 68% — — — 11%> 3% 14% 4% = 100 (281) (89) (140) (52) (24) (7) (11) (6) (329) Če prištejemo k prvi poklicni skupini še četrto (obe skupini spadata smiselno skupaj), dobimo, da pripada v opazovanih stanovanjskih kolonijah ca. 82 % dru žin, ozir. gospodinjstev delavskemu stanu. Anketi rane stanovanjske kolonije so torej izrazito delavske kolonije. IV. Domovinska pripadnost. Visok odstotek stanovalcev, ki so pristojni v ne- Ijubljanske občine, kaže močan dotok podeželskega življa v mesto in med industrijsko delavstvo. Primer java stanovanjskih prilik stanovalcev iz Ljubljane in onih, ki niso pristojni v Ljubljano (glej tretji raz delek: Stanovanjske razmere), bo pokazala, da žive slednji v mnogo neugodnejših stanovanjskih raz merah. gradbenem pomenu se tu krije s stanovanjem v so cialnem pomenu. Drugače je pri stanovanjskih kolo nijah na ljubljanskem Gradu, ki je služil svoj čas čisto drugim namenom in je bil šele po svetovni vojni do neke mere preurejen v zasilno stanovanjsko ko lonijo. O stanovanju kot gradbeni enoti tu v večini primerov sploh ne moremo govoriti. Za podlago je zato služil v tem primeru pojem stanovanja kot so cialne enote. V*, število in vrsta stanovanj. Prevladujeta dva stanovanjska tipa: enosobno sta novanje (kuhinja in ena soba) ter enoprostorno sta novanje (en sam prostor, ki služi hkrati kot kuhinja in spalnica; v prostoru se nahaja primitiven železen, ponekod tudi zidan štedilnik). 46 KRONIKA Tabela 8. Število in vrsta stanovanj. Vrsta stanovanj soba s štedilnikom enosobna stan. . . dvosobna stan. trosobna stan. . . štirisobna stan. . . Skupaj . . Galjevic a 19 59 59 17 3 157 Sibirij a 25 53 12 1 — 90 Gra d 25 50 6 2 — 83 Gramozn a jam a 20 25 1 - — 46 Vi č - Brd o 2 10 2 — — 14 Skupa j 91 197 80 20 3 391 °/o 24 50 20 5 - 100 Med enoprostorna stanovanja v Gramozni jami je všteti tudi dva vagona, ki služita v stanovanjske na mene. Pri grajski stanovanjski koloniji pa je omenili kot posebnost tkzv. »Viteško dvorano« v podzemlju, ki je z lesenimi pregradami razdeljena na hodnik in pet enoprostornih stanovanj. Med temi merijo štiri po 21*12 m2, peto pa 36-85 m-. Hodnik sam služi prav tako za stanovanjski prostor 10 članski družini. VI. Velikost stanovanj. Velikost stanovanj kaže kvadratura stanovanjskih prostorov vsakega stanovanja. V kvadraturo stano vanj niso vštete niti drvarnice niti stranišča, ki se nahajajo večinoma ločeno od stanovanjske barake, ozir. pri stanovanjski koloniji na Gradu zunaj stano vanj z vhodom s hodnika. Tabela 9 a. število stanovanj, ki se njih kvadratura giblje v v označenih mejah. Kvadratni metri pod 10 10-15 15-20 20-25 25-30 30-35 35-40 40-45 45-50 50-55 55-60 nad 60 Skupaj Galjevica soba 8 šted. 1 9 6 1 1 1 — — — — — - 19, sobna 1 2 | 3 1 11 19 13 12 3 — — — — - 59 1 2 8 13 24 9 2 — — — - — 3 5 5 - ' 3 -1 1 — — 59 , 17 nad 3 — — — — — — — - —. 3 3 soba 8 šted. 3 5 7 2 2 2 — 2 2 — 25 1 1 4 4 4 6 6 7 7 5 1 4 50 Grad sobna 2 _ 1 2 2 1 6 3 _ . _ __ . 2 2 nad 3 „ — — - Kvadratni metri pod 10 10-15 15-20 20-25 25 -30 30-35 35-40 40-45 45-50 50—55 55-60 nad 60 Skupaj Sibirija joba s 8ohl1* šted.| I j 2 i 3 4 - 10 - 9 15 2 15 - 17 - 5 - 1 25 ! 53 4 2 4 1 1 12 1 1 Gramozna i soba s šted. 10 8 2 20 sobna I | 2 1 - 13 , - 7 — 3 - 1 1 _ i _ 25 1 Vič-Brdo soba s šted. 2 — _ 2 sobna i i 2 5 2 10 2 1 1 2 Tabela i) b. Sumarni pregled. Kvadratni metri pod 10 10-15 15-20 20-25 25—30 30-35 35-40 40-45 45-50 50-55 55-60 nad 60 Skupaj soba s štedil. 15 30 24 10 3 3 2 — 2 2 — — 91 » 1 3 44 47 42 26 10 7 7 5 1 4 197 Sobna • — 1 2 12 17 30 12 3 - 2 1 80 3 _ — — — — 3 6 5 3 1 2 20 nad 3 — — — — — — — — — — 3 3 VIL Svetloba. Kot merilo dnevne osvetljenosti se uporablja raz merje med celokupno kvadraturo oken do kvadra ture tal ustreznega stanovanjskega prostora. To raz merje se giblje v normalnem primeru pri prostorih, ki niso namenjeni za opravljanje posebne vrste dela, ki zahteva morda večjo osvetlitev, med 1/8 in 1/10, največ 1/12. Čim manjši je ta ulomek, to je čim bolj raste njegov imenovalec, tem manj odgovarja stano vanjski prostor v pogledu dnevne razsvetljave sodob nim socialno higienskim zahtevam. Iz spodnje razpredelnice je razvidno, kakšno je v tem pogledu stanje stanovanjskih prostorov v anketi ranih kolonijah. Za stanovanja na Gradu osvetlitve- nega koeficienta ni bilo mogoče izračunati, ker so znane zgolj kvadrature stanovanj, ne pa posameznih stanovanjskih prostorov. K R O N I K A 47 Tabela 10. Dnevna osvetljava. Skupna kvadratura oken stanovanjskega prostora se gib/je ozir. znaša: število primerov nad Vs med Vs in V12 med V12 in Vi6 pod V16 Skupaj površine odgovarjajočega stanovanjskega prostora n _w "> .? "M O 96 155 98 48 397 Sibirij a 23 65 35 48 171 Gramoz na jam a 7 28 22 16 73 C 1 -O >m 4 10 7 7 28 Skupn o 1 130 258 162 119 669 % 19 39 24 18 100 Lestvica osvetlitve: 1/8— 1/12 normalna, srednja, 1/12 — 1/16 pomanjkljiva, pod 1/16 nezadostna. VIII. Vlaga. Pri skromnih sredstvih, s katerimi so si delavci po slavljali svoje hišice in radi pogosto precej improvi ziranega načina gradnje, je razumljivo, da so te ba rake in hišice malo odporne napram vremenskim neprilikam. In ker ni denarja za sprotna popravila, postajajo sprva morda manjše hibe vedno večje, njih odstranitev in potrebna popravila zaradi šibkih gmot nih razmer stanovalcev vedno težje izvedljiva. Izredno neugodno stanje vlada v tem ozirn v stano vanjskih kolonijah v Gramozni jami in v Sibiriji. V Gramozni jami je od 46 stanovanj vlažnih 37 ali 80 %, med temi zelo vlažnih 5; v Sibiriji pa je od 90 stanovanj vlažnih 64 ali 71 %, med temi zelo vlažnih 15 (v enem rastejo gobe). Manj neugodno je stanje v kolonijah Vič-Brdo in Galjevica, kjer izka zuje prva 29 %, druga pa samo 16 % vlažnih stano vanj. STANOVANJSKE RAZMERE Spodnje razpredelnice se nanašajo na razmerje sta novalcev do stanovanj, ki jih uporabljajo, v čemer se zrcali splošna slika stanovanjskih razmer. Podatki so obdelani po različnih vidikih, ki v svoji celoti nudijo zanesljiva oporišča za presojo higienskih in socialno zdravstvenih prilik, ki vladajo v anketiranih stano vanjskih kolonijah. IX. Gostota stanovanjske naseljenosti. Gostoto naseljenosti merimo po številu kvadratnih metrov, ki odpadejo na posameznega stanovalca, šte vilo zavisi od velikosti stanovanja in od števila oseb, ki v njem stanujejo: čim manjše je stanovanje in čim več oseb v njem prebiva, tem občutljivejši je pri tisk oklepajočih sten na stanovalce, tem ugodnejša so tla za njih fizično in duševno degeneracijo. Odgovor na vprašanje, kdaj moremo smatrati sta novanje za prenaseljeno, zavisi od splošne stanovanj ske kulture, ki vlada v deželi. Karakteristika stopnje stanovanjske naseljenosti glede anketiranih stano vanj, ki je spodnji razpredelnici dodana, se naslanja na merilo, ki se danes v stanovanjski statistiki obi čajno uporablja, a je seveda do neke mere relativna. (Konec prihodnjič.) 48 KRONIKA STANOVANJSKE RAZMERE V DELAVSKIH KO- LONIJAH NA PODROČJU MESTA LJUBLJANE DR. ADOLF VOGELNIK (Nadaljevanje) Tabela 11. Na enega stanovalca odpade stanovanjske površine (otroci pod 14 let štejejo za polovico stanovalca): število primerov: Kvadratni metri 0-5 6-10 11-15 16-20 nad 20 Galje- vica 46-0 355-5 148-5 6-0 4-0 Števil Sibi rija 92-0 190-5 27-0 4-0 1-0 "> primerov. Grad 90 166 74 26 8 Gramoz, jama 92-5 47-0 8-0 — — Vič- Brdo 38 21 3 2 — Skupaj 358-5 780-0 260-5 38-0 13-0 °/o 24-7 53-8 18-0 2-6 0-9 100-0 Lestvica stanovanjske naseljenosti: 0—5 m'- na enega stanovalca: močna prenaselje nost, ozir. prenaseljenost. 6—10 m2 na enega stanovalca: prenaseljenost, ozir. močna naseljenost. 11—15 m2 na enega stanovalca: normalna nase ljenost. 16—20 m2 na enega stanovalca: udobna naseljenost, nad 20 m2 na enega stanovalca: podnaseljenost. Tabela 12. Na posameznega stanovalca odpade stanovanjskega prostora (zraka) (otroci pod 14 let štejejo za polo vico stanovalca): Kubični metri pod 10 10-19 20—29 30-39 40-49 50-59 60-69 nad 70 Galje- vica 20-5 243-5 193-0 89-0 9-0 4-0 — 1-0 Sibi rija 39-5 198-5 59-5 16-0 1-0 — — — Grad 21 115 80 84 30 8 7 19 Gramoz, jama 61-0 69-5 12-5 — — — — — Vič- Brdo 21-5 37-5 3-0 2-0 — — — — Skupaj 163-5 664-0 348-0 191-0 40-0 12-0 7-0 20-0 % 11-3 45-9 241 13-2 2-8 0-8 0-5 1-4 100-0 Številke gornjih dveh razpredelnic kažejo v izredno ostri luči stanovanjsko stisko, ki vlada v anketiranih delavskih kolonijah; nad tri četrtine stanovalcev se gnete v pretesnih stanovanjskih prostorih. Primerjava stanovanjske naseljenosti med stano valci, ki so pristojni v Ljubljano, in med onimi, ki so pristojni v neljubljanske občine, kaže, da žive slednji v tesnejših, manj ugodnih prilikah. Tako stanuje od v Ljubljano pristojnih stanovalcev 21 % v izredno natrpanih stanovanjih (pod 5 m2 na osebo), dočim se dvigne ta odstotek za izven Ljubljane pristojne sta novalce na 33 %. Slično sliko dobimo, če s tega vidika motrimo vprašanje stanovanjskega prostora, ki od pade na posamezno osebo. Tudi tu je odstotek stano valcev, ki žive v zelo stisnjenem prostoru (pod 10 m3 stanovanjskega prostora na osebo), občutno višji pri KRONIKA 119 Stanovanjska beda v Sibiriji. Baraka it. 271 izven Ljubljane pristojnih stanovalcih od onega, ki velja za v Ljubljano pristojne: za prve znese delež 21 %, za druge samo 8 %. A. Vodovod, stranišče, kanalizacija, elektrika. Gornje karakteristike se tičejo same na sebi zgolj stanovanj in bi njih obravnavanje spadalo v prejšnji razdelek. Vendar spričo dejstva, da anketirana stano vanja v mnogih primerih nimajo niti lastnih stranišč niti samostojnega vodovoda in odtoka ter so stano valci navezani na uporabo skupnih vodovodov in stra nišč, nam razkriva pravo stanje stanovanjske bede po tej strani šele ugotovitev razmerja med samostoj nimi in skupnimi stranišči ter vodovodi do števila oseb, ki jih uporabljajo, torej zveza stvarnega z oseb nim elementom stanovanjske statistike. Iz tega raz loga je prikaz pravkar omenjenih karakteristik pri vzet v pričujoči razdelek. Vodovod. Vsa stanovanja v anketiranih delavskih kolonijah so brez priključka na vodovod. V Galjevici je za vse stanovalce na razpolago skupaj 8 skupnih vodovodnih pip, kolonija na Gradu jih ima 5, Sibirija 4, Gramozna jama 2, v koloniji Vič - Brdo pa se na haja v celem en vodnjak. Eno vodovodno pipo upo rablja torej povprečno v Gramozni jami 25 gospo dinjstev, v Sibiriji 23, v Galjevici 20, na Gradu 17 in v koloniji Vič - Brdo en vodnjak 14 gospodinjstev. Stranišča in kanalizacija. Kakor pri preskrbi z vodo, tako vlada v delavskih kolonijah velika stiska tudi v pogledu uporabe stranišč. Sploh brez stranišč (tudi brez skupnih) je na Galjevici 7 hišic in v Sibi riji 9. Na Gradu in v Gramozni jami obstoje skupna stranišča, namenjena za uporabo družinam, katerih stanovanje nima lastnega stranišča. Takih skupnih stranišč je v Gramozni jami 8, ki jih uporablja 26 družin, in na Gradu 16, ki jih uporablja 68 družin brez lastnega stranišča. Na Gradu so stranišča (ki so navadna, brez izpiranja z vodo) priključena na kana lizacijo. Izjemo tvori stranišče na greznico v tkzv. »viteški dvorani«. Ostale delavske kolonije nimajo kanalizacije in so vsa stranišča na greznico, ki je v mnogih primerih neobzidana. Umazano vodo, pomije in razne odpadke odlagajo stanovalci večinoma na vrtiček, ki obdaja skoro vsako stanovanjsko hišico. Elektrika. Delavske kolonije Sibirija, Gramozna ja ma in Vič - Brdo sploh nimajo priključka na elek trični vod. V Galjevici ima priključek na električni vod od vseh 157 stanovanj 29, na Gradu od 83 stano vanj 33. XI. Nekatere posebne karakteristike, ki osvetljujejo stanovanjsko bedo v delavskih kolonijah. V tem razdelku so združene štiri razpredelnice, od katerih vsaka z drugega vidika osvetljuje stanovanj sko stisko, ki vlada v anketiranih delavskih koloni jah. Prva razpredelnica prikazuje odstotek stanovanj skih prostorov, ki se uporabljajo hkrati kot kuhinja in spalnica. Okolnost, da se uporablja v tako mnogih primerih prostor, ki služi že podnevi tako za delovno sobo kot za kuhinjo in jedilnico, ponoči tudi za spa nje, priča zgovorno o nehigienskih stanovanjskih po gojih, ki v njih stanovalci delavskih kolonij žive. — Druga razpredelnica osvetljuje stanovanjsko prena seljenost, ki smo jo mogli ugotoviti že iz razpredelnic 11 in 12, še s posebne strani, ki jo morda stanovalci najtežje občutijo, a je tudi s socialno vzgojnega vi dika vredna vse pažnje: upoštevati je namreč treba ne le v higienskem pogledu zelo kvarno okolnost, da stanovanjska stiska sili po 5, 6, 7 in celo več oseb, da spe v istem, že itak tesnem prostoru, marveč tudi, da so to pogosto osebe različne starosti, spola in živ ljenjskih navad, pri čemer moramo imeti v mislih tudi vdanost alkoholu, podvrženost raznim boleznim in slično. — Ugotovitve, ki izhajajo iz tretje razpre delnice, še bolj podčrtavajo težo razmer, ki vladajo v tem pogledu v delavskih stanovanjskih kolonijah; postelj je skoro za tretjino manj kot stanovalcev ali prenočevalcev: skoro tretjina stanovalcev mora torej spati ali na tleh, ali pa deliti tesno postelj z enim ali več družinskimi člani. Četrta razpredelnica raz kriva končno še eno hibo, ki stanovalce zlasti ob hudi zimi težko zadene: večina stanovanjskih prostorov ostane pozimi mrzlih, nezakurjenih, zakaj gmotne razmere stanovalcem-delavcem niso dovolile, da bi si postavili vanje vsaj skromno železno pečico. Tabela 13. Stanovanjski prostori, ki se uporabljajo hkrati kot kuhinja in spalnica. Vseh stanovanjskih pro storov je: Od teh se uporablja kot kuh. in spalnica hkrati o/o Galjevic a 397 33 8,3 Sibirij a 171 34 19,9 Gra d 126 46 37 Gramozn a jam a 73 29 40,3 Vi č - Brd o 28 7 25 Skupa j 795 149 19 120 KRONIKA Tabela Ji, Koliko oseb spi v enem prostoru. V enem prostoru spe: Število primerov: 1 do 2 osebi 3 do 4 osebe 5 do 6 oseb 7 do 8 oseb nad 8 oseb vic a SS, 1 O 61 77 17 5 — ef! t* .C cw 53 37 24 3 — >d ra t* O 48 35 17 6 4 ra s g§ a <° a c S 5 O" 24 19 9 2 1 Brd o • jS > 6 8 5 1 1 ra S. 3 m 292 176 72 17 6 563 % 52 31 13 3 1 100 Tabela 15. število postelj. V stanovanjski koloniji: Galjevici sta 502 postelji za 635 oseb. Na eno osebo pride 0'9 postelje. Sibiriji je 260 postelj za 383 oseb. Na eno osebo pride 0'7 postelje. Gramozna jama je 101 postelja za 176 oseb. Na eno osebo pride 0'6 postelje. * Vič - Brdo je 48 postelj za 81 oseb. Na cuo osebo pride 0'6 postelje. 16. število peči. V stanovanjskih kolonijah Gramozna jama in Vič - Brdo nima nobena soba peči. V Galjevici pride na 240 sob 22 peči, v Sibiriji na 80 sob 8 peči. Dodatek; Izbrani primeri. V izpopolnitev splošne slike stanovanjskih prilik v delavskih kolonijah, ki si jo je bilo mogoče ustvariti iz gornjih pregledov, navajamo še nekaj posameznih primerov iz vsake stanovanjske kolonije, ob katerih se stanovanjska beda, v kateri žive delavci v anketi ranih kolonijah, najvidneje kaže. Stanovanjska kolonija S i b i r i j a. Zgradba štev. 91 93 103 109 113 117 125 135 143 Vrsta stanovanjskih prostorov kuhinja soba kuhinja soba soba s štedilnikom kuhinja soba soba s štedilnikom kuhinja soba soba s štedilnikom soba s štedilnikom kuhinja soba Dolžin a Širin a Višin a metri 3-50 3-50 2-50 3-50 4-00 3-00 4-00 4-00 2-50 4-00 2-00 4-00 2-00 3-50 1-75 4-00 4-00 4-00 4-00 3-75 3-75 3-50 3-00 3-00 4-50 4-00 3-40 4-50 2-30 2-30 2-30 2-30 2-50 2-60 2-60 2-20 2-00 2-00 2-30 2-20 2-50 2-50 Števil o sta novalce v 2 5 2 4 2 7 6 2 6 Od te h nedorasli h — 3 — 2 Na oseb o prid e m 1 10-07 6-85 8-00 7-50 — | 7-00 1 4 4 — 4 3-90 2-00 8-00 3-59 Osvetl . koeficien t 1/9 1/22 1/12 1/18 1/16 1/15 1/15 1/20 1/16 1/25 1/26 1/29 1/8 1/11 Kolik o ose b sp i v prostor u — 2 — 5 2 2 2 2 1 6 6 2 — 2 Števil o postel j — 2 — 1 1 1 2 1 1 3 1 2 — 2 v drvarnici, ki meri 250 X 3 m, spe na dveh pričnah 4 otroci Stranišče greznica greznica greznica greznica odprta neobzi- dana greznica neobzidana greznica brez neobzidana greznica brez Opomba v zelo slabem stanju, vlažno v slabem stanju, vlažno v zelo slabem stanju, vlažno v zelo slabem stanju, vlažno v na pol podrtem stanju, vlažno v izredno slabem stanju, vlažno vlažno v zelo slabem stanju, zelo vlažno vlažno KRONIKA 121 Zgradba štev. 147 149 165 167 169 a 181 223 235 239 245 257 265 271 Vrsta stanovanjskih prostorov Dolžin a Širin a Višin a metri » H°ibat 4-00 s štedilnikom kuhinja soba kuhinja soba kuhinja soba soba s štedilnikom kuhinja soba 3-50 4-00 3-30 3-30 3-50 3-50 4-00 3-10 4-00 soba , .n. ,. ... .. 4-00 s štedilnikom Soba 3-50 s štedilnikom i «SIL 4-°° s štedilnikom soba 3.50 s štedilnikom J kuhinja | 3'70 soba soba s štedilnikom 5-00 4-00 S0ba 1 5-00 s štedilnikom 4-00 4-80 4-80 2-30 4-50 2-20 4-50 3-50 3-00 4-00 3-00 1-90 4-00 3-00 3-00 4-00 4-00 4-00 2-30 2-70 2-70 2-30 2-30 2-40 2-40 2-00 2-60 2-60 Števil o sta novalce v Od te h nedorasli h 2 1 9 5 6 3 2 8 2-00 2 1-90 250 2-10 2-50 2-50 2-00 2-30 2 6 2 8 2 2 2 1 — 6 — — 4 — Na oseb o prid e m J 10-66 5-53 4-49 7-82 7-00 5-06 600 472 4-00 5-25 6 (WtS — — 8-00 10-00 Osvetl . koeficien t 1/30 1/14 1/8 1/8 1/15 1/6 1/13 1/12 1/10 1/17 1/38 1/21 1/24 1/19 1/14 1/13 1/24 1/20 Kolik o ose b spi v prostor u 2 4 5 — 6 1 2 2 — 8 2 2 6 2 — 8 2 2 Števil o postel j 2 1 3 — 3 1 2 2 — 4 1 1 3 2 - 3 1 1 Stranišče brez neobzidana greznica brez brez brez greznica greznica neobzidana greznica neobzidana greznica greznica greznica neobzidana greznica brez Opomba zelo vlažno vlažno zelo vlažno zelo vlažno vlažno zelo vlažno v zelo slabem stanju, vlažno vlažno vlažno v zelo slabem stanju, vlažno vlažno v zelo slabem stanju, v zelo slabem stanju, vlažno Stanovanjska kolonija (i a l j e v i C a. Zgradba štev. 14 16 18 Vrsta stanovanjskih prostorov kuhinja soba kuhinja soba soba s štedilnikom Dolžin a Širin a Višin a metri 2-40 4-00 4-00 4-00 4-00 3-00 4-00 1-30 4-00 4-00 2-40 2-40 2-00 2-50 2-40 Števil o sta novalce v 5 8 2 Od te h nedorasli h 4 5 Na oseb o prid e m 2 5-16 a-9fi - 8-00 Osvetl . koeficien t 1/11 1/14 1/9 1/18 1/25 Kolik o ose b sp i v prostor u - 5 - 8 2 Števil o postel j — 3 — 3 2 Stranišče brez greznica brez Opomba vlažno v zelo slabem stanju, vlažno 122 KRONIKA Zgradba štev. 20 22 54 58 60 86 104 106 154 164 186 210 210 Vrsta stanovanjskih prostorov soba s štedilnikom soba s štedilnikom soba s štedilnikom soba s štedilnikom soba s štedilnikom kuhinja soba kuhinja soba kuhinja soba soba s štedilnikom kuhinja soba soba kuhinja soba kuhinja soba soba soba s štedilnikom Dolžin a Širin a Višin a metri 4-00 4-00 3-50 3-30 390 5-00 6-00 5-00 500 5-00 5-00 3-90 3-20 3-80 3-00 3-30 3-70 2-60 4-00 2-60 4-00 4-00 4-00 4-50 350 2 50 4-20 2-50 3-50 2-00 4-00 3-70 3-10 3-10 2-00 3-50 5-00 2-50 3-80 3-90 1 3-90 3-50 2-50 2-50 2-30 2-40 2-30 2-30 2-30 2-50 2-50 2-40 2-40 2-80 2-80 2-80 2-80 2-70 2-70 2-65 2-65 2-65 2-60 Števil o sta novalce v 3 5 2 7 4 8 6 Od te h nedorasli h 2 o ;g "c _ o Z i O 6-48 3 3-56 — 5 2 5 4 6 s 3 5 9 2 2 3 8 3 3 1 7-00 2-48 4-55 5-39 6-67 5-65 4-81 6-93 4-62 4-55 5-46 1/16 1/13 1/14 1/21 1/25 1/23 1/23 1/12 1/13 1/6 1/13 1/11 1/10 1/9 1/5 1/13 1/11 1/5 1/12 1/8 1/11 Kolik o ose b sp i v prostor u 3 5 Števil o postel j 2 3 2 2 7 4 1 7 — 6 — 6 3 — 3 2 2 7 — 4 4 3 Stranišče brez greznica brez „ neobzidana greznica 2 1 2 — 3 — 4 2 — 3 1 1 5 — 2 1 2 brez brez greznica greznica brez greznica greznica greznica brez Opomba vlažno vlažno vlažno vlažno Stanovanjska kolonija V i č - B r d o. Zgradba štev. b I. b II. b V. Vrsta stanovanjskih prostorov kuhinja soba kuhinja soba soba s štediln Dolžin a Širin a Višin a metri 3-10 3-70 3-75 3-75 4-00 370 430 2-70 4-00 4-90 2-05 2-05 2-05 2-05 205 Števil o sta novalce v 9 6 4 Od te h nedorasli h 7 3 2 Na oseb o prid e m 2 3-42 4-57 4-90 Osvetl . koeficien t 1/8 1/8 1/11 1/10 1/10 Kolik o ose b sp i v prostor u — 9 1 5 4 Števil o postel j — 4 1 3 3 Stranišče greznica greznica neobzidana greznica Opomba v slabem stanju, vlažno KRONIKA 123 Stanovanjska kolonija Gramozna jama. Zgradba štev. 12 16 19 23 24 31 35 36 37 Vrsta stanovanjskih prostorov soba s štedilnikom soba s štedilnikom kuhinja soba kuhinja soba soba s štedilnikom (drvarnica) soba s štedilnikom kuhinja soba soba s štedilnikom soba s štedilnikom Dolžin a Širin a Višin a metri 2-00 2-80 2-20 3-40 2-70 370 1-30 3-30 2-80 3-85 4-80 3-40 3-00 370 370 2-80 1-70 4-00 4-00 I 4-00 3-00 375 4-00 1-70 1-80 2-00 2i0 2-10 2-30 2-30 1-80 1-70 2-60 2-60 2-60 1-50 Števil o sta novalce v Od te h nedorasli h 1 i - 7 7 6 1 2 9 5 5 5 3 4 — 6 o "s ,& " 03 a v o -a S & 7-70 2-98 3-21 5-26 3-64 2-81 3-90 4 3-42 3 1-82 Osvetl . koeficien t 1/6 1/15 1/9 1/H 1/10 1/23 1/30 1/8 1/10 1/15 1/16 1/11 Kolik o ose b spi v prostor u i Števil o postel j 1 7 1 2 2 5 — 6 1 2 3 6 5 1 2 — 4 1 1 1 4 2 5 2 Stranišče brez brez brez brez brez brez greznica brez brez Opomba vagon, vlažno zelo vlažno v slabem stanju, zelo vlažno v izredno slabem stanju, vlažno drvarnica, vlažno vagon v zelo slabem stanju, vlažno v slabem stanju v izredno slabem stanju 124 KRONIKA