Acta agriculturae Slovenica, 121/4, 1–10, Ljubljana 2025 doi:10.14720/aas.2025.121.4.23176 Original research article / izvirni znanstveni članek Ali plodova vinska mušica (Drosophila suzukii [Matsumura, 1931]) prefer- ira termotolerantno tujerodno kvasovko Hanseniaspora opuntiae Čadež, Poot, Raspor & M.Th. Smith pred avtohtono kvasovko H. uvarum (Nie- haus) Shehata, Mrak & Phaff ex M.Th. Smith? Klara GAJŠEK 1, 2 Jaka RAZINGER 1, Neža ČADEŽ 2, Eva PRAPROTNIK 1, 3 Received July 08, 2025; accepted September 25, 2025 Delo je prispelo 8. julij 2025, sprejeto 25. september 2025 1 ,Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin, Hacquetova ulica 17, Ljubljana, Slovenija 2 Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana, Slovenija 3 korespondenčni avtor: eva.praprotnik@kis.si Ali plodova vinska mušica (Drosophila suzukii [Matsumura, 1931]) preferira termotolerantno tujerodno kvasovko Hanse- niaspora opuntiae Čadež, Poot, Raspor & M.Th. Smith pred avtohtono kvasovko H. uvarum (Niehaus) Shehata, Mrak & Phaff ex M.Th. Smith? Izvleček: Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii) sodi med invazivne tujerodne vrste z izrazitim gospodarskim pome- nom, saj povzroča škodo v sadjarstvu in vinogradništvu. Izgube pridelka nastajajo zaradi odlaganja jajčec v zrele in še zoreče plo- dove, s katerimi se ličinke hranijo. Pri tem nastanejo mehanske poškodbe, ki povečujejo tveganje za pojav sekundarnih okužb. Vrsta izbira mesta za hranjenje in odlaganje jajčec na podlagi hlapnih spojin, ki jih na površju plodov proizvajajo kvasovke. V naših vinogradih je najštevilčnejša vrsta Hanseniaspora uva- rum, a jo v zadnjih letih, predvsem na Primorskem, zamenjuje termotolerantna tujerodna vrsta Hanseniaspora opuntiae, ki kaže velik potencial za širjenje. Na podlagi dosedanjih razis- kav je vrsta D. suzukii pogosto kazala preferenco do kvasovk H. uvarum in “kontrolne vrste” Saccharomyces cerevisiae Me- yen ex E.C. Hansen. V tej raziskavi nas je zato zanimalo, kako se bodo osebki D. suzukii odzvali, oziroma kakšna je njihova preferenca pri hranjenju in odlaganju jajčec med tremi testi- ranimi vrstami kvasovk. Vedenjska poskusa smo ovrednotili z uporabo preferenčnega indeksa, pri čemer so osebki D. suzukii izkazali statistično značilno največjo preferenco do kvasovke S. cerevisiae. Pri poskusih pristajanja so osebki D. suzukii značil- no pogosteje izbirali kvasovko H. uvarum kot vrsto H. opuntiae, medtem ko pri poskusih odlaganja jajčec med obema vrstama iz rodu Hanseniaspora ni bilo značilnih razlik. Ključne besede: kvasovke, plodova vinska mušica, mutu- alizem, hlapne organske spojine, vedenjski poskusi Does spotted wing drosophila (Drosophila suzukii [Matsu- mura,1931]) prefer the thermotolerant alien yeast Hanse- niaspora opuntiae Čadež, Poot, Raspor & M.Th. Smith to the native yiest H. uvarum (Niehaus) Shehata, Mrak & Phaff ex M.Th. Smith? Abstract: The spotted wing drosophila (Drosophila su- zukii) is an invasive alien species causing significant economic losses in fruit farming and viticulture. Crop losses result from the oviposition into ripe and ripening fruits, which the larvae feed on, causing injuries that can lead to secondary infections. D. suzukii species choose feeding and oviposition sites based on volatile organic compounds produced by yeasts on the fruit surface. In our vineyards, the most numerous species is Han- seniaspora uvarum, but in recent years, especially in the Pri- morska region, it has been replaced by the thermotolerant alien species Hanseniaspora opuntiae, which shows great potential for further spread. Based on previous research, individuals of D. suzukii have often shown a preference for H. uvarum and the “control species” Saccharomyces cerevisiae Meyen  ex  E.C. Hansen. Therefore, we aimed to assess the feeding and oviposi- tion preferences of D. suzukii among three selected yeast spe- cies. We evaluated behavioural experiments using a preference index, where D. suzukii showed a statistically significant high- est preference for S. cerevisiae. In the landing assays, D. suzukii significantly preferred H. uvarum over H. opuntiae, whereas in the oviposition assays, no significant differences were observed between the two Hanseniaspora species. Key words: yeasts, spotted wing drosophila, mutualism, volatile organic compounds, behavioural experiments Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 20252 K. GAJŠEK et al. 1 UVOD Širjenje invazivnih vrst je eden od ključnih dejav- nikov upadanja biotske raznovrstnosti (Reid in sod., 2005; McGeoch in sod., 2010), poleg tega invazivne vrste negativno vplivajo tudi na gospodarstvo in zdravje lju- di (Pimentel in sod., 2005; Reid in sod., 2005; Pyšek in Richardson, 2010). Vinogradništvo pri tem ni izjema; zaradi naraščanja mednarodne trgovine z vinom, grozd- jem in vinogradniško in vinarsko opremo se je povečala verjetnost za nenamerni vnos tujerodnih invazivnih vrst na nova območja (Daane in sod., 2018). Plodova vinska mušica (PVM) (Drosophila suzukii [Matsumura, 1931]) (Diptera: Drosophilidae) je invaziv- na vrsta, ki povzroča znatno gospodarsko škodo v kme- tijstvu (Kettunen in sod., 2008; Goodhue in sod., 2011), predvsem v vinogradništvu in sadjarstvu. Kot polifagna vrsta (Cini in sod., 2014) ima širok spekter gostiteljskih rastlin, vključno z divjimi in gojenimi vrstami jagodičja, koščičastega sadja in trte (Walsh in sod., 2011; Cini in sod., 2012), pri čemer je izbira gostiteljskih rastlin po- gosto odvisna od njihove lokalne razširjenosti (Cini in sod., 2012). Vrsta izvira iz jugovzhodne Azije (Kanzawa, 1936), danes pa je razširjena po skoraj celotni severni po- lobli (Jones in sod., 2021). Prvi najdbi v Evropi sta bili zabeleženi leta 2008 v Španiji (Calabria in sod., 2012) in Italiji (Raspi in sod., 2011). V Sloveniji je bila prvič ugoto- vljena leta 2010 (Seljak, 2011). Vrsta je termotolerantna, saj optimalne temperature za njeno aktivnost in razvoj znašajo med 20 in 25 °C (Kanzawa, 1939). Prav tako je ovipozicija mogoča v temperaturnem razponu med 10 in 32 °C, medtem ko so samci plodni pri temperaturah do 30 °C (Sakai, 2005). Odrasli osebki mušice D. suzukii merijo 2–3  mm, imajo rdeče oči, svetlo rjavo ali rumenkasto rjavo oprs- je ter zadek s črnimi linijami. Življenjski krog vrst traja približno 10 do 24 dni, letno pa imajo lahko od 3 do 13 rodov, odvisno od okoljskih razmer. Pri vrsti se pojavlja spolni dimorfizem, saj so samci navadno manjši od sa- mic in imajo na sprednjem robu, blizu konice vsakega krila, temno liso. Samice imajo nazobčano leglico, s kate- ro prebodejo tanko zunanjo plast plodu in vanj odložijo do tri jajčeca. V življenju samica povprečno odloži 380 jajčec. Jajčeca so prosojna, mlečno bela in svetleča, iz njih pa se izleže ličinka (žerka), ki je prav tako prosojna in ci- lindrične oblike. Ličinke se hranijo in razvijajo neopazno znotraj plodu, kjer se po treh larvalnih stopnjah zabubijo (Kanzawa, 1939; Walsh in sod., 2011). Za razliko od ve- čine sorodnih vrst, D. suzukii kolonizira zdravo zoreče ali že dozorelo, a ne prezrelo sadje (Mitsui in sod., 2006; Atallah in sod., 2014). S tem ko samica z leglico prebode in poškoduje plod, ta postane dovzeten za sekundarne glivne in bakterijske okužbe, ter napade žuželk, vključno z drugimi vrstami iz rodu Drosophila (De Camargo in Phaff, 1957; Molina in sod., 1974; Louis, 1996; Rombaut in sod., 2017). Pri iskanju hrane in primernega mesta za ovipozicijo se PVM orientira z zaznavanjem hlapnih or- ganskih spojin, ki jih tvorijo plodovi (Abraham in sod., 2015) in listi (Keesey in sod., 2015), oziroma so produkti fermentacije, zlasti kvasovk (Bing in sod., 2018; Lasa in sod., 2019). Odrasle PVM se hranijo na poškodovanem sad- ju in drugih virih sladkorja, vključno s kvasovkami, ki tam uspevajo (Mitsui in sod., 2010; Walsh in sod., 2011; Tochen in sod., 2016). Kvasovke namreč predstavljajo vir proteinov, potrebnih za rast in razvoj vinskih mušic (Bing in sod., 2018; Steck in sod., 2018), hkrati pa so te mušice vektorji za razširjanje kvasovk v okolju (Ganter, 1988; Christiaens in sod., 2014). Proteini, pridobljeni iz kvasovk, imajo ključno vlogo pri PVM, saj vplivajo na njihovo vitalnost – vključno s spolnim dozorevanjem, produkcijo in razvojem jajčec ter paritvenim vedenjem (Bellutti in sod., 2018; Günther in Goddard, 2019; Lasa in sod., 2019). Tekom selekcije se je pri samicah razvi- la preferenca za odlaganje jajčec na plodove, naseljene s kvasovkami (Bellutti in sod., 2018). Na izbiro vplivajo hlapne organske spojine, ki jih te kvasovke izločajo, pri če- mer različne vrste in sevi kvasovk privlačijo različne vrste rodu Drosophila (Christiaens in sod., 2014; Günther in sod., 2019; Scheidler in sod., 2015). Starmer in Lachance (2011) tak odnos opisujeta kot »razpršeni mutualizem« (ang. diffuse mutualism), saj ne gre za vrstno specifične odnose. Scheidler in sod. (2015) pa so izvedli test izbire med več vrstami kvasovk pri mušicah D. suzukii in Dro- sophila melanogaster Meigen, 1830, pri čemer so rezultati pokazali najmočnejšo preferenco do kvasovke Hansenia- spora uvarum (Niehaus) Shehata, Mrak & Phaff ex M.Th. Smith pri obeh vrstah vinskih mušic. Hamby in sod. (2012) so iz ličink in odraslih oseb- kov PVM izolirali različne kvasovke, najpogostejša med njimi je bila vrsta H. uvarum, sledile so še vrste Metsch- nikowia pulcherrima Pitt & M.W.Mill., Pichia kluyveri Bedford ex Kudryavtsev in Pichia terricola Van der Walt. Poleg tega so Scheidler in sod. (2015) pokazali, da naj bi vrsta D. suzukii privabljala hlapne spojine kvasovk H. uvarum, Candida zemplinina Sipiczki, Saccharomyces cerevisiae (Desm.) Meyen, P. terricola, Candida californi- ca (Mrak & McClung ex K.W.Anderson & C.E.Skinner) F.Y.Bai, Z.W.Wu & V.Robert in P. kluyveri. Izmed teh so hlapne spojine H. uvarum najbolj favorizirane. Dodatno so razložili, da na večjo preferenco vplivata estrski spojini izobutil acetat in izoamil acetat, ki ju izloča H. uvarum, pri čemer se je pokazal intenzivnejši olfaktorni odgovor pri D. suzukii v primerjavi z D. melanogaster. Prav tako se ličinke PVM raje hranijo na gojiščih s H. uvarum kot z Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 2025 3 Ali plodova vinska mušica ... preferira termotolerantno tujerodno kvasovko Hanseniaspora opuntiae pred ... H. uvarum ... ? drugimi testiranimi vrstami, med drugimi s P. kluyveri, P. terricola in S. cerevisiae (Lewis in Hamby, 2019). S sadjem povezane kvasovke imajo tako negativen kot pozitiven vpliv, saj po eni strani povzročajo kvar hra- ne (Ruxton in sod., 2014), po drugi strani pa so ključne pri fermentacijskih procesih, med drugim tudi pri pri- delavi vina (Knight in sod., 2015). Na sadju se oblikujejo kompleksne mikrobne združbe, ki se razlikujejo gleda na vrsto sadja (Lukša in sod., 2018), sorto (Cordero-Bueso in sod., 2011), stopnjo zrelosti (Barata in sod., 2012; Ab- delfattah in sod., 2016), rastlinski organ (Abdelfattah in sod., 2016), geografsko lokacijo (Bokulich in sod., 2014) in način kmetovanja (Martins in sod., 2014). Vrste rodu Hanseniaspora so znane po tem, da naseljujejo zrelo sad- je, predvsem grozdje, pri čemer je H. uvarum najpogoste- je izolirana vrsta na grozdju (Drumonde-Neves in sod., 2021). Vrste rodu Hanseniaspora veljajo za kvarljivke, saj lahko med fermentacijo vina sintetizirajo spojine, kot so ocetna kislina, acetaldehid in etil acetat, pogosto v pre- komernih koncentracijah, kar negativno vpliva na kako- vost vina (Malfeito-Ferreira, 2011; Escott in sod., 2017). Bisson (1999) in Bataillon in sod. (1996) so v svojih razi- skavah pokazali tudi, da lahko vrste rodu Hanseniaspora v zgodnjih fazah fermentacije porabijo znatne količine timina in drugih pomembnih snovi, kar lahko upočasni ali celo ustavi fermentacijo. Ker večina vrst iz rodu Hanseniaspora nima sposob- nosti učinkovite fermentacije grozdnega soka v vino, se jih v vinarstvu uporablja v kombinaciji s starterskimi kul- turami s S. cerevisiae, saj številne študije poročajo o pozi- tivnih učinkih na senzorične lastnosti vina (van Wyk in sod., 2024). V primerjavi s fermentacijo s čistimi kultura- mi S. cerevisiae vrste iz rodu Hanseniaspora pomembno vplivajo na aromo vina, saj večina vrst omogoča nastanek acetatnih estrov (van Wyk in sod., 2024), znižuje raven etanola (Adriana in sod., 2016; Rossouw in Bauer, 2016), uravnava kisle komponente (van Wyk in sod., 2022) in poveča delež antocianov (Manzanares in sod., 2000; Del Fresno in sod., 2021). Trenutno so za uporabo v mešanih kulturah najbolj obetavne naslednje vrste iz rodu Hanseniaspora: H. os- mophila (Niehaus) Phaff, M.W.Mill. & Shifrine, H. vineae Van der Walt & Tscheuschner, H. guilliermondii Pijper, H. uvarum (van Wyk in sod., 2024) in nedavno opisa- na nova vrsta H. opuntiae ČADEŽ, POOT, RASPOR & M.TH. SMITH (Čadež in sod., 2003). Slednja je v Grčiji pogosto del združb ne-Saccharomyces kvasovk na povr- šju grozdja in pri začetni stopnji fermentacije (Nisiotou in Nychas, 2007). Kvasovka H. opuntiae je geografsko že precej razširjena vrsta, saj o njej poročajo tako v Evropi kot tudi v Južni Ameriki (Saubin in sod., 2020). Odporna je na višje temperature, saj raste tudi pri 37 °C (Čadež in sod., 2003), medtem ko je temperaturno območje rasti kvasovke H. uvarum med 3 in 35 °C (Fleet, 2011). Vina, pridelana z uporabo kvasovk H. uvarum ali H. opuntiae v mešani kulturi s kvasovko S. cerevisiae, so bila označena z notami lešnika, kave, karamele in češnje (Rossouw in Bauer, 2016), vrsta H. opuntiae pa dodatno poudari še sadne in sladke note vina (Luan in sod., 2018). Namen raziskave je bil preučiti afiniteto vrste D. suzukii do kvasovke H. opuntiae v primerjavi s H. uvar- um, ki je bila v dosedanjih raziskavah prepoznana kot preferenčni vir proteinov, tako za odrasle osebke kot tudi za ličinke (Scheidler in sod., 2015; Lewis in Hamby, 2019). Eksperimentalni pristop je vključeval vedenjske poskuse izbire pri pristajanju ter odlaganju jajčec. 2 MATERIAL IN METODE 2.1 GOJENJE PLODOVE VINSKE MUŠICE V obeh poskusih smo uporabili osebke vrste D. suzukii iz iste izvorne kulture, ki jo gojimo v za to na- menjenih rastnih komorah Kmetijskega inštituta Slo- venije v nadzorovanih razmerah (22  °C, 75 % relativne zračne vlažnosti, 12-urni dnevno-nočni cikel). Kulturo PVM smo gojili po postopku, opisanim v Razinger in sod. (2017). 2.2 PRIPRAVA KULTURE KVASOVK V obeh poskusih smo za rast kvasovk uporabili mi- nimalno gojišče za kvasovke (ang. Yeast Nitrogen Base (YNB) gojišče z 2 % glukozo). Na vsako tretjino tripre- katne petrijevke smo nacepili prekonočno kulturo kva- sovk H. uvarum ZIM 668, H. opuntiae ZIM 2137 in vin- ski sev S. cerevisiae ZIM 1927, ki je predstavljal negativno kontrolo. Plošče s kvasovkami smo inkubirali 24 ur pri 27  °C, da smo zagotovili ustrezno metabolno aktivnost kvasovk. 2.3 POSKUS PRISTAJANJA ODRASLIH OSEBKOV PVM Pri načrtovanju poskusa pristajanja odraslih oseb- kov PVM smo se zgledovali po metodah, opisanih v Li in sod. (2020). Poskus pristajanja temelji na tem, da kva- sovke predstavljajo pomemben vir proteinov za PVM (Bing in sod., 2018; Steck in sod., 2018), zaradi česar jih privlačijo. Posledično PVM pristanejo na gojišču, kjer se s kvasovkami hranijo. Iz osnovne kulture smo ulovili 50 PVM različne starosti in obeh spolov ter jih s pomoč- jo ekshaustorja prenesli v plastične insektarije dimen- Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 20254 K. GAJŠEK et al. zij 30 x 30 x 30 cm. Mušice v insektariju smo nato 24 h stradali v rastni komori pod prej omenjenimi pogoji. Naslednji dan smo na dno vsakega insektarija postavili triprekatno petrijevko s kvasovkami in počakali 5 minut, da so mušice pred izvedbo poskusa ponovno vzpostavile običajno vedenje. Nato smo z vrha insektarija vsakih 10 minut posneli fotografijo petrijevke. Poskus je trajal dve uri, in sicer v svetlem in zaprtem prostoru, s temperaturo 22 ± 1 °C, s čimer smo posnemali razmere v rastni ko- mori. Na posnetih fotografijah (Slika 1) smo nato prešteli število mušic na posamezni tretjini petrijevke, pri tem smo upoštevali osebke, ki so bili na gojišču ali na robovih petrijevke in so se vidno hranili z gojiščem. Poskus smo ponovili 11 krat. 2.4 POSKUS ODLAGANJA JAJČEC Pri načrtovanju poskusa odlaganja jajčec smo se prav tako zgledovali po metodah, opisanih v Li in sod. (2020). Poskus temelji na tem, da samice PVM odlaga- jo jajčeca v substrat, ki zagotavlja ustrezen vir hrane za pravkar izlegle (neonate) ličinke. Iz osnovne kulture mu- šic smo v ločenem insektariju dimenzij 30 x 30 x 30 cm pripravili kulturo s 600–700 odraslimi osebki PVM raz- lične starosti in spola, ki so bile predhodno 24  h brez osnovnega gojišča, v katerega navadno odlagajo jajčeca. V insektarij z mušicami smo nato na dno postavili tri- prekatne petrijevke in jih pustili 270 min, da so oplojene samice lahko neovirano odlagale jajčeca. Poskus je po- tekal v rastni komori v zgoraj omenjenih razmerah. Po pretečenem času smo pod stereomikroskopom prešteli število jajčec na posameznem prekatu. Poskus smo po- novili štirikrat, pri čemer je vsaka ponovitev vključevala tri do pet replikatov. 2.5 STATISTIČNA OBDELAVA Za analizo podatkov, pridobljenih z vedenjskimi poskusi izbire (pristajanje in odlaganje jajčec), smo iz- računali preferenčni indeks (ang. Preference Index), de- finiran kot razmerje med številom pristankov odraslih osebkov ali odloženih jajčec samic na posamezen prekat petrijevke glede na skupno število pristankov ali odlože- nih jajčec znotraj vsake ponovitve. Ker so vrednosti inde- ksa omejene znotraj intervala od 0 do 1, smo za analizo uporabili generalizirani linearni model (GLM) z beta po- razdelitvijo, z uporabo paketa glmmTMB (Brooks in sod., 2017). Vrsta kvasovke je bila v model vključena kot fi- ksni dejavnik. V primeru značilnega vpliva kvasovk, smo z uporabo paketa emmeans (Lenth, 2025) izvedli post- -hoc primerjave s korekcijo po Tukey-ju. Vsi statistični izračuni in grafične analize so bili izvedeni v programski opremi R različice 4.4.1 (R Core Team, 2023). 3 REZULTATI Rezultati poskusov pristajanja so pokazali značilen vpliv kvasovk na preferenčni indeks (χ² = 53,98, df = 2, p < 0,001), in sicer so odrasli osebki PVM izkazale značil- no največji preferenčni indeks do kvasovke S. cerevisiae in najnižjega do H. opuntiae (p < 0,0001). Kljub variabil- nosti pristajanja odraslih osebkov PVM med posamezni- mi ponovitvami (Slika 2), je bila izračunana povprečna vrednost preferenčnega indeksa pristajanja pri kvasovki S. cerevisiae (0,398 ± 0,012) za približno 20 % večja od H. uvarum (0,328 ± 0,011) in za 45 % večja od H. opuntiae (0,274 ± 0,011). Tudi rezultati poskusov odlaganja jajčec samic (Sli- ka 3) kažejo značilen vpliv kvasovk na preferenčni indeks (χ² = 23,46, df = 2, p < 0,001). Samice PVM so pri odla- ganju jajčec izkazale značilno večji preferenčni indeks do kvasovke S. cerevisiae v primerjavi z drugima kvasovka- ma (p < 0,001), medtem ko med vrstama H. uvarum in Slika 1: Poskus pristajanja odraslih osebkov PVM. Tripreka- tna petrijevka, fotografirana z vrha. Prikazana je različna raz- poreditev odraslih osebkov plodove vinske mušice na gojišču, inokuliranem s tremi vrstami kvasovk: S. cerevisiae (SC), H. opuntiae (HO), H. uvarum (HU). Prikazan je četrti izmed 13 zaporednih posnetkov. Pri štetju smo upoštevali osebke, ki so se vidno hranili na površju gojišča ali na robu petrijevke. Figure 1: Landing assay. Top-down view of a three-compart- ment Petri dish showing the distribution of spotted wing dro- sophila on media with three different yeast species: S. cerevisiae (SC), H. opuntiae (HO), H. uvarum (HU). The figure shows the fourth of 13 consecutive time-lapse images. Only flies that were visibly feeding on the medium surface or on the edge of the Petri dish were counted. Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 2025 5 Ali plodova vinska mušica ... preferira termotolerantno tujerodno kvasovko Hanseniaspora opuntiae pred ... H. uvarum ... ? Slika 2: Preferenčni indeks pristajanja odraslih osebkov plodove vinske mušice. Točke prikazujejo vrednosti preferenčnega indeksa za vsako fotografijo posneto med izvajanjem poskusa (N = 143). Grafikoni kvartilov prikazujejo razpon, mediano in porazdelitev indeksov za posamezno vrsto kvasovke. Različne črke označujejo statistično značilne razlike med skupinami (p < 0,05). Figure 2: Landing preference index for spotted wing drosophila. Points represent preference index values for each photo taken dur- ing the experiments (N = 143). Boxplots show the range, median and distribution of index values for each yeast species. Different letters indicate statistically significant differences between groups (p < 0,05). Slika 3: Preferenčni indeks odlaganja jajčec samic plodove vinske mušice. Točke prikazujejo vrednosti preferenčnega indeksa za vsak izveden poskus (N = 18). Grafikoni kvartilov prikazujejo razpon, mediano in porazdelitev indeksov za posamezno vrsto kva- sovk. Različne črke označujejo statistično značilne razlike med skupinami (p < 0,05). Figure 3: Oviposition preference index of spotted wing drosophila females. Points represent preference index values for each indivi- dual experiment (N = 18). Boxplots show the range, median and distribution of index values for each yeast species. Different letters indicate statistically significant differences between groups (p < 0,05). Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 20256 K. GAJŠEK et al. H. opuntiae ni bilo značilnih razlik (p = 0,987). Kljub va- riabilnosti v odlaganju jajčec med posameznimi ponovit- vami, je bila izračunana povprečna vrednost preferenč- nega indeksa pri kvasovki S. cerevisiae (0,444 ± 0,033) za približno 60 % večja od H. uvarum (0,278 ± 0,063) in H. opuntiae (0,277 ± 0,048). 4 DISKUSIJA V obeh poskusih so bili izračunani preferenčni indeksi večji pri kvasovki S. cerevisiae, ki je bila upo- rabljena kot negativna kontrola. Ti rezultati niso nepri- čakovani, saj se vrsta S. cerevisiae zaradi svoje fermenta- cijske aktivnosti in sproščanja hlapnih organskih spojin pogosto uporablja kot privabilo v pasteh za zatiranje populacij PVM (Jones in sod., 2025). Primarni cilj naše raziskave je bil primerjati preferenco vrste D. suzukii do dveh vrst kvasovk iz rodu Hanseniaspora, in sicer H. uvarum in H. opuntiae. Pri tem so naši rezultati od- stopali od preteklih ugotovitev, ki navajajo, da H. uva- rum močno privablja D. suzukii (Hamby in sod., 2012; Scheidler in sod., 2015). Scheidler in sod. (2015) so po- kazali, da določene spojine, ki jih sintetizira H. uvarum, sprožijo izrazit odziv pri PVM, saj so mušice značilno preferirale pasti, v katerih je bila prisotna kvasovka H. uvarum. Ena od možnih razlag za opaženo vedenje mušic v naših raziskavah je pojav, znan kot latentna inhibicija – to je nevrološki mehanizem, pri katerem predhodna izpostavljenost določenemu dražljaju (v tem primeru specifičnemu vonju ali kvasovki) zmanjša verjetnost oblikovanja novega vedenja pri enakem dražljaju (Jacob in sod., 2021). V našem primeru so bile uporabljene la- boratorijsko vzgojene PVM, ki so hranjene izključno s kvasovko S. cerevisae in niso izpostavljene drugim vr- stam kvasovk. Nasprotno pa so bile v nekaterih pred- hodnih raziskavah, kjer so ugotovili izrazito preferenco PVM do kvasovke H. uvarum, uporabljeni osebki, ulo- vljeni v naravnem okolju (Hamby in sod., 2012; Schei- dler in sod., 2015; Batista in sod., 2017; Kleman in sod., 2022), v katerem H. uvarum velja za prevladujočo vrsto kvasovk na grozdju (Drumonde-Neves in sod., 2021). V naravi kvasovke tvorijo kompleksne združbe, kjer prihaja tako do interakcij med kvasovkami kot med kvasovkami in drugimi organizmi (Fleet, 2003), zaradi česar lahko pride do antagonističnega delovanja hlapnih spojin (Faucher in sod., 2013). Dodatno, raz- lične vrste kvasovk izločajo različne hlapne organske spojine glede na fazo rasti in uporabljeni rastni substrat (Günther in sod. 2015; Scheidler in sod. 2015; Bueno in sod. 2020). Na privabljanje mušice D. suzukii torej ne vplivata samo vrsta in sev kvasovke, temveč tudi vrsta gojišča oziroma sadeža, na katerem kvasovke rastejo. To so v svoji raziskavi pokazali Lasa in sod. (2019), ki so uporabili gojišče s saharozo in gojišče s koruznim si- rupom ter testirali preferenco iz robid in malin izolira- nih kvasovk H. uvarum in S. cerevisiae v primerjavi s komercialno kvasovko S. cerevisiae. Pri uporabi gojišča s koruznim sirupom je odrasle osebke D. suzukii najbolj privlačila kvasovka H. uvarum, pri gojišču s saharozo pa se je za najbolj atraktivno izkazala komercialna kva- sovka S. cerevisiae, kar so povezali s hitrejšo rastjo in večjo produkcijo hlapnih spojin ter ogljikovega dioksi- da v primerjavi z na sadju izoliranimi kvasovkami. Prav tako smo v našem laboratorijskem poskusu razmere prilagajali predvsem za optimalno aktivnost PVM, pri čemer pa nismo upoštevali aktivnosti in sproščanja hlapnih organskih spojin kvasovk pri raz- ličnih temperaturah. Poskusi so potekali pri 22 °C, kar je znotraj optimalnega temperaturnega razpona (20– 25  °C) za inkubacijo večine vrst kvasovk (Kurtzman in sod., 2011). Ta temperatura je morda optimalna za kvasovki S. cerevisiae in H. uvarum, ne pa za termoto- lerantno vrsto H. opuntiae, ki bolje raste pri višjih tem- peraturah (30–37 °C) (Kurtzman in sod., 2011). Morda zato kvasovka H. opuntiae ni tako močno privabljala odraslih osebkov vrste D. suzukii. Upoštevajoč trende globalnega segrevanja, bi bilo v nadaljnjih raziskavah smiselno raziskati vpliv višjih temperatur na vedenjske odzive PVM, saj obstaja možnost, da bo termotolerant- na vrsta H. opuntiae postopoma izpodrinila trenutno prevladujočo avtohtono kvasovko H. uvarum, kar bi lahko vplivalo na ekologijo prehranjevanja in vedenjski odziv vinskih mušic. Načrtovanje in izbira eksperimentalnih razmer nam je omogočila ustrezno obdelavo podatkov in pri- merjavo preferenc vrste D. suzukii. Največ pozornosti smo namenili izbiri ustreznega tipa in velikosti insek- tarija, ki je PVM omogočil dovolj prostora za gibanje, hkrati pa zagotavljal zračenje in tako preprečil more- bitno zadušitev s CO2 zaradi fermentacijske aktivnosti kvasovk. Vsaj ena stranica insektarija je morala imeti gladko površje, kar nam je omogočilo pridobivanje ja- snih fotografij, s katerih smo lahko zanesljivo ocenili, ali se osebki prehranjujejo ali le mirujejo. Zaradi zmanjša- ne aktivnosti pri nižjih temperaturah je bilo potrebno tudi dodatno ogrevanje prostora, saj bi sicer intenziv- nost hranjenja upadla. Za povečanje odzivnosti smo osebkom pred poskusom hranjena in odlaganja jajčec onemogočili dostop do osnovnega gojišča. Uporabili smo triprekatne petrijevke, da razdalja med posamezni- mi vrstami kvasovk ne bi vplivala na izbiro D. suzukii. Pri poskusu odlaganja jajčec je bilo ključno zagotoviti zadostno število spolno zrelih samic, saj je bila za za- Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 2025 7 Ali plodova vinska mušica ... preferira termotolerantno tujerodno kvasovko Hanseniaspora opuntiae pred ... H. uvarum ... ? nesljivo analizo potrebna zadostna količina odloženih jajčec. 5 SKLEPI Preučevanje vedenjskih vzorcev organizmov je za- htevno, saj nanje vplivajo številni med seboj prepleteni dejavniki, ki jih pogosto ni mogoče enoznačno razložiti. Z izbrano metodologijo smo uspeli zagotoviti preživetje in čim bolj nemoteno vedenje vseh preučevanih organiz- mov. Obenem smo zaznali statistično značilne razlike v preferenci PVM pri pristajanju odraslih osebkov in odla- ganju jajčec pri samicah med različnimi vrstami kvasovk. Naši rezultati kažejo, da so interakcije med vrsto D. suzu- kii in kvasovkami kompleksne in odvisne od številnih dejavnikov, kot so temperatura, vrsta gojišča, način vzgo- je PVM ter fiziološko stanje osebkov. Kljub določenim razlikam v primerjavi s predhodnimi raziskavami naši rezultati pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju ekoloških preferenc vrste D. suzukii in nudijo usmeritve za načrtovanje nadaljnjih raziskav na tem področju. 6 ZAHVALA Prispevek je nastal v okviru projekta »Prilagodi- tve vinskih kvasovk na podnebne spremembe (J4-4552)« ter programske skupine Kmetijstvo naslednje generacije (P4-0431), financiranih s strani Javne agencije za znan- stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 7 IZJAVA O DOSTOPNOSTI PODATKOV Vsi izvirni raziskovalni podatki, uporabljeni in obravnavani v tej raziskavi, so v celoti vključeni in pred- stavljeni v članku. All original research data used and discussed in this study are fully included and presented within the article. 8 VIRI Abdelfattah, A., Wisniewski, M., Li Destri Nicosia, M. G., Ca- cciola, S. O., & Schena, L. (2016). Metagenomic analysis of fungal diversity on strawberry plants and the effect of management practices on the fungal community structure of aerial organs. PLOS ONE, 11(8), e0160470. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0160470 Abraham, J., Zhang, A., Angeli, S., Abubeker, S., Michel, C., Feng, Y., & Rodriguez-Saona, C. (2015). Behavioral and antennal responses of Drosophila suzukii (Diptera: Dro- sophilidae) to volatiles from fruit extracts. Environmental Entomology, 44(2), 356–367. https://doi.org/10.1093/EE/ NVV013 Atallah, J., Teixeira, L., Salazar, R., Zaragoza, G., & Kopp, A. (2014). The making of a pest: The evolution of a fruit-pene- trating ovipositor in Drosophila suzukii and related species. Proceedings of the Royal Society B, 281(1781). https://doi. org/10.1098/rspb.2013.2840 Barata, A., Malfeito-Ferreira, M., & Loureiro, V. (2012). Chan- ges in sour rotten grape berry microbiota during ripe- ning and wine fermentation. International Journal of Food Microbiology, 154(3), 152–161. https://doi.org/10.1016/J. IJFOODMICRO.2011.12.029 Bataillon, M., Rico, A., Sablayrolles, J. M., Salmon, J. M., & Bar- re, P. (1996). Early thiamin assimilation by yeasts under enological conditions: Impact on alcoholic fermentation kinetics. Journal of Fermentation and Bioengineering, 82(2), 145–150. https://doi.org/10.1016/0922-338X(96)85037-9 Batista, M. R. D., Uno, F., Chaves, R. D., Tidon, R., Rosa, C. A., & Klaczko, L. B. (2017). Differential attraction of drosophi- lids to banana baits inoculated with Saccharomyces cere- visiae and Hanseniaspora uvarum within a Neotropical forest remnant. PeerJ, 5, e3063. https://doi.org/10.7717/ peerj.3063 Bellutti, N., Gallmetzer, A., Innerebner, G., Schmidt, S., Zelger, R., & Koschier, E. H. (2018). Dietary yeast affects preferen- ce and performance in Drosophila suzukii. Journal of Pest Science, 91(2), 651–660. https://doi.org/10.1007/s10340- 017-0932-2 Bing, X. L., Gerlach, J., Loeb, G., & Buchon, N. (2018). Nutrient-dependent impact of microbes on Drosophila suzukii development. mBio, 9(2), e02199-17. https://doi. org/10.1128/mbio.02199-17 Bisson, L. F. (1999). Stuck and sluggish fermentations. Ameri- can Journal of Enology and Viticulture, 50(1), 107–119. htt- ps://doi.org/10.5344/AJEV.1999.50.1.107 Bokulich, N. A., Thorngate, J. H., Richardson, P. M., & Mills, D. A. (2014). Microbial biogeography of wine grapes is conditioned by cultivar, vintage, and climate. Proceedin- gs of the National Academy of Sciences of the United States of America, 111(1), E139–E148. https://doi.org/10.1073/ pnas.1317377110 Brooks, M. E., Kristensen, K., Van Benthem, K. J., Magnusson, A., Berg, C. W., Nielsen, A., Skaug, H. J., Mächler, M., & Bolker, B. M. (2017). glmmTMB balances speed and flexi- bility among packages for zero-inflated generalized linear mixed modeling. The R Journal, 9, 378-400. https://doi. org/10.32614/RJ-2017-066 Čadež, N., Poot, G. A., Raspor, P., & Smith, M. T. (2003). Han- seniaspora meyeri sp. nov. Hanseniaspora clermontiae sp. nov., Hanseniaspora lachancei sp. nov. and Hanseniaspora opuntiae sp. nov., novel apiculate yeast species. Internatio- nal Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology, 53(5), 1671–1680. https://doi.org/10.1099/ijs.0.02618-0 Calabria, G., Máca, J., Bächli, G., Serra, L., & Pascual, M. (2012). First records of the potential pest species Drosophila suzu- kii (Diptera: Drosophilidae) in Europe. Journal of Applied Entomology, 136(1–2), 139–147. https://doi.org/10.1111/ J.1439-0418.2010.01583.X Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 20258 K. GAJŠEK et al. Christiaens, J. F., Franco, L. M., Cools, T. L., de Meester, L., Michiels, J., Wenseleers, T., Hassan, B. A., Yaksi, E., & Ver- strepen, K. J. (2014). The fungal aroma gene ATF1 promotes dispersal of yeast cells through insect vectors. Cell Reports, 9(2), 425–432. https://doi.org/10.1016/j.celrep.2014.09.009 Cini, A., Anfora, G., Escudero-Colomar, L. A., Grassi, A., San- tosuosso, U., Seljak, G., & Papini, A. (2014). Tracking the invasion of the alien fruit pest Drosophila suzukii in Eu- rope. Journal of Pest Science, 87(4), 559–566. https://doi. org/10.1007/s10340-014-0617-z Cini, A., Ioriatti, C., & Anfora, G. (2012). A review of the inva- sion of Drosophila suzukii in Europe and a draft research agenda for integrated pest management. Bulletin of Insecto- logy, 65(1), 149–160. Cordero-Bueso, G., Arroyo, T., Serrano, A., Tello, J., Aporta, I., Vélez, M. D., & Valero, E. (2011). Influence of the farming system and vine variety on yeast communities associated with grape berries. International Journal of Food Micro- biology, 145(1), 132–139. https://doi.org/10.1016/j.ijfood- micro.2010.11.040 Daane, K. M., Vincent, C., Isaacs, R., & Ioriatti, C. (2018). En- tomological opportunities and challenges for sustainable viticulture in a global market. Annual Review of Entomo- logy, 63, 193–214. https://doi.org/10.1146/annurev-en- to-010715-023547 De Camargo, R., & Phaff, H. J. (1957). Yeasts occurring in Drosophila flies and in fermenting tomato fruits in Northern California. Journal of Food Science, 22(4), 367– 372. https://doi.org/10.1111/j.1365-2621.1957.tb17024.x Fresno, J. M., Loira, I., Escott, C., Carrau, F., González, C., Cue- rda, R., & Morata, A. (2021). Application of Hanseniaspora vineae yeast in the production of rosé wines from a blend of ‘Tempranillo’ and ‘Albillo’ grapes. Fermentation, 7(3). ht- tps://doi.org/10.3390/fermentation7030141 Drumonde-Neves, J., Fernandes, T., Lima, T., Pais, C., & Fran- co-Duarte, R. (2021). Learning from 80 years of studies: a comprehensive catalogue of non-Saccharomyces yeasts associated with viticulture and winemaking. FEMS yeast research, 21(3), foab017. https://doi.org/10.1093/femsyr/ foab017 Escott, C., Loira, I., Morata, A., Bañuelos, M. A., & Suárez-Le- pe, J. A. (2017). Wine spoilage yeasts: control strategy. In- Tech. https://doi.org/10.5772/intechopen.69942 Fleet, G. H. (2011). Yeast spoilage of foods and beverages. V C. P. Kurtzman, J. W. Fell, & T. Boekhout (Ur.), The Yeasts (Fifth Edition) (str. 53–63). Elsevier. https://doi.org/https:// doi.org/10.1016/B978-0-444-52149-1.00005-7 Ganter, P. F. (1988). The vectoring of cactophilic yeasts by Drosophila. Oecologia, 75(3), 400–404. https://doi. org/10.1007/BF00376943 Goodhue, R. E., Bolda, M., Farnsworth, D., Williams, J. C., & Zalom, F. G. (2011). Spotted wing drosophila infestation of California strawberries and raspberries: Economic analysis of potential revenue losses and control costs. Pest Manage- ment Science, 67(11), 1396–1402. https://doi.org/10.1002/ PS.2259 Günther, C. S., & Goddard, M. R. (2019). Do yeasts and Drosophila interact just by chance? Fungal Ecology, 38, 37– 43. https://doi.org/10.1016/j.funeco.2018.04.005 Günther, C. S., Knight, S. J., Jones, R., & Goddard, M. R. (2019). Are drosophila preferences for yeasts stable or contextu- al? Ecology and Evolution, 9(14), 8075–8086. https://doi. org/10.1002/ECE3.5366 Hamby, K. A., Hernández, A., Boundy-Mills, K., & Zalom, F. G. (2012). Associations of yeasts with spotted-wing drosophi- la (Drosophila suzukii; Diptera: Drosophilidae) in cherries and raspberries. Applied and Environmental Microbiology, 78(14), 4869–4873. https://doi.org/10.1128/AEM.00841-12 Jacob, P. F., Vargas-Gutierrez, P., Okray, Z., Vietti-Michelina, S., Felsenberg, J., & Waddell, S. (2021). Prior experience conditionally inhibits the expression of new learning in Drosophila. Current Biology, 31(16), 3490-3503.e3. https:// doi.org/10.1016/j.cub.2021.05.056 Jones, R., Fountain, M. T., Günther, C. S., Eady, P. E., & God- dard, M. R. (2021). Separate and combined Hanseniaspora uvarum and Metschnikowia pulcherrima metabolic volatiles are attractive to Drosophila suzukii in the laboratory and field. Scientific Reports, 11(1), 1201. https://doi.org/10.1038/ s41598-020-79691-3 Jones, R., Goddard, M. R., Eady, P. E., Hall, D. R., Bray, D. P., Far- man, D. I., & Fountain, M. T. (2025). Differential attraction of summer and winter morphs of spotted wing drosophila, Drosophila suzukii, to yeasts. Journal of Chemical Ecology, 51(1), 23. https://doi.org/10.1007/s10886-025-01561-x Kanzawa, T. (1936). Studies on Drosophila suzukii Mats. Journal of Plant Protection, 23(1–3), 66–70; 127–132; 183–191. Kanzawa, T. (1939). Studies on Drosophila suzukii Mats. Kofu. Review of Applied Entomology, 29, 622 Keesey, I. W., Knaden, M., & Hansson, B. S. (2015). Olfactory specialization in Drosophila suzukii supports an ecological shift in host preference from rotten to fresh fruit. Journal of Chemical Ecology, 41(2), 121–128. https://doi.org/10.1007/ s10886-015-0544-3 Kettunen, M., Genovesi, P., Gollasch, S., Pagad, S., Starfinger, U., Ten Brink, P., & Shine, C. (2008). Technical support to EU strategy on invasive species (IAS) - Assessment of the impacts of IAS in Europe and the EU (final module report for the European Commission). Kleman, I., Rehermann, G., Kwadha, C. A., Witzgall, P., & Be- cher, P. G. (2022). Hanseniaspora uvarum attracts Drosophi- la suzukii (Diptera: Drosophilidae) with high specificity. Journal of Economic Entomology, 115(4), 999–1007. https:// doi.org/10.1093/jee/toac029 Knight, S., Klaere, S., Fedrizzi, B., & Goddard, M. R. (2015). Re- gional microbial signatures positively correlate with diffe- rential wine phenotypes: Evidence for a microbial aspect to terroir. Scientific Reports, 5, 14233. https://doi.org/10.1038/ srep14233 Kurtzman, C. P., Fell, J. W., Boekhout, T., & Robert, V. (2011). Methods for isolation, phenotypic characterization and maintenance of yeasts. V C. P. Kurtzman, J. W. Fell, & T. Boekhout (Ur.), The Yeasts (Fifth Edition) (str. 87–110). El- sevier. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/B978-0-444- 52149-1.00007-0 Lasa, R., Navarro-De-La-Fuente, L., Gschaedler-Mathis, A. C., Kirchmayr, M. R., & Williams, T. (2019). Yeast species, stra- ins, and growth media mediate attraction of Drosophila su- Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 2025 9 Ali plodova vinska mušica ... preferira termotolerantno tujerodno kvasovko Hanseniaspora opuntiae pred ... H. uvarum ... ? zukii (Diptera: Drosophilidae). Insects, 10(8), 228. https:// doi.org/10.3390/insects10080228 Lenth, R., & Piaskowski, J. (2025). Emmeans: estimated mar- ginal means, aka least-squares means. R package version 2.0.0. https://rvlenth.github.io/emmeans/. Lewis, M. T., & Hamby, K. A. (2019). Differential impacts of yeasts on feeding behavior and development in larval Dro- sophila suzukii (Diptera:Drosophilidae). Scientific Reports, 9(1), 13370. https://doi.org/10.1038/s41598-019-48863-1 Li, Y., Bai, P., Wei, L., Kang, R., Chen, L., Zhang, M., Tan, E. K., & Liu, W. (2020). Capsaicin functions as drosophila ovipo- sitional repellent and causes intestinal dysplasia. Scientific Reports, 10(1), 9963. https://doi.org/10.1038/s41598-020- 66900-2 Louis, C., Girard, M., Kuhl, G., & Lopez-Ferber, M. (1996). Per- sistence of Botrytis cinerea in its vector Drosophila melano- gaster. Phytopathology, (86), 934–939. Luan, Y., Zhang, B. Q., Duan, C. Q., & Yan, G. L. (2018). Effects of different pre-fermentation cold maceration time on aroma compounds of Saccharomyces cerevisiae co-fermentation with Hanseniaspora opuntiae or Pichia kudriavzevii. LWT, 92, 177–186. https://doi.org/10.1016/j.lwt.2018.02.004. Lukša, J., Vepštaitė-Monstavičė, I., Yurchenko, V., Serva, S., & Servienė, E. (2018). High content analysis of sea buckthorn, black chokeberry, red and white currants microbiota – A pilot study. Food Research International, 111, 597–606. https://doi.org/10.1016/j.foodres.2018.05.060. Malfeito-Ferreira, M. (2011). Yeasts and wine off-flavours: A technological perspective. Annals of Microbiology, 61(1), 95–102. https://doi.org/10.1007/s13213-010-0098-0 Manzanares, P., Rojas, V., Genovés, S., & Vallés, S. (2000). A preliminary search for anthocyanin-β-D-glucosidase acti- vity in non-Saccharomyces wine yeasts. International Jour- nal of Food Science and Technology, 35(1), 95–103. https:// doi.org/10.1046/j.1365-2621.2000.00364.x Martins, G., Vallance, J., Mercier, A., Albertin, W., Stamato- poulos, P., Rey, P., Lonvaud, A., & Masneuf-Pomarède, I. (2014). Influence of the farming system on the epiphytic yeasts and yeast-like fungi colonizing grape berries du- ring the ripening process. International Journal of Food Microbiology, 177, 21–28. https://doi.org/10.1016/j.ijfood- micro.2014.02.002 McGeoch, M. A., Butchart, S. H. M., Spear, D., Marais, E., Kleynhans, E. J., Symes, A., Chanson, J., & Hoffmann, M. (2010). Global indicators of biological invasion: Species numbers, biodiversity impact and policy responses. Diver- sity and Distributions, 16, 95–108. https://doi.org/10.1111/ j.1472-4642.2009.00633.x Mitsui, H., Beppu, K., & Kimura, M. T. (2010). Seasonal life cycles and resource uses of flower- and fruit-feeding dro- sophilid flies (Diptera: Drosophilidae) in central Japan. Entomological Science, 13, 60–67. https://doi.org/10.1111/ j.1479-8298.2010.00372.x Mitsui, H., Takahashi, K. H., & Kimura, M. T. (2006). Spatial distributions and clutch sizes of Drosophila species oviposi- ting on cherry fruits of different stages. Population Ecology, 48, 233–237. https://doi.org/10.1007/s10144-006-0260-5 Molina, J. J., Harrison, M. D., & Brewer, J. W. (1974). Transmis- sion of Erwinia carotovora var. atroseptica by Drosophila melanogaster Meig. I. Acquisition and transmission of the bacterium. American Potato Journal, 51, 245–250. https:// doi.org/10.1007/BF02851435 Nisiotou, A. A., & Nychas, G. J. E. (2007). Yeast populations resi- ding on healthy or botrytis-infected grapes from a vineyard in Attica, Greece. Applied and Environmental Microbiology, 73(8), 2765–2768. https://doi.org/10.1128/AEM.01864-06 Pimentel, D., Zuniga, R., & Morrison, D. (2005). Update on the environmental and economic costs associated with alien-invasive species in the United States. Ecological Eco- nomics, 52(3), 273–288. https://doi.org/10.1016/j.ecole- con.2004.10.002. Pyšek, P., & Richardson, D. M. (2010). Invasive species, enviro- nmental change and management, and health. Annual Re- view of Environment and Resources. 35, 25-55. https://doi. org/10.1146/annurev-environ-033009-095548 R Core Team. (2023). R: A language and Environment for sta- tistical Computing, Vienna, Austria. https://www.r-project. org/ Raspi, A., Canale, A., Canovai, R., Conti, B., Loni, A., & Stru- mia, F. (2011). Insetti delle aree protette del comune di San Giuliano Terme. https://arpi.unipi.it/handle/11568/178936 Razinger, J., Fink, K., Kerin, A., Modic, Š., & Urek, G. (2017). Susceptibility of spotted wing drosophila (Drosophila su- zukii (Matsumura, 1931)) pupae to entomopathogenic fun- gi. Acta agriculturae Slovenica, 109(1), 125–134. https://doi. org/10.14720/aas.2017.109.1.12 Reid, W., Mooney, H., Cropper, A., Capistrano, D., Carpenter, S., & Chopra, K. (2005). Millennium ecosystem assessment. Ecosystems and human well-being: synthesis. Washington, DC: Island Press. Rombaut, A., Guilhot, R., Xuéreb, A., Benoit, L., Chapuis, M. P., Gibert, P., & Fellous, S. (2017). Invasive Drosophila suzukii facilitates Drosophila melanogaster infestation and sour rot outbreaks in the vineyards. Royal Society Open Science, 4(3). 170117. https://doi.org/10.1098/rsos.170117 Rossouw, D., & Bauer, F. F. (2016). Exploring the pheno- typic space of non-Saccharomyces wine yeast biodiversity. Food Microbiology, 55, 32–46. https://doi.org/10.1016/j. fm.2015.11.017 Ruxton, G. D., Wilkinson, D. M., Schaefer, H. M., & Sher- ratt, T. N. (2014). Why fruit rots: theoretical support for Janzen’s theory of microbe–macrobe competition. Procee- dings. Biological Sciences, 281(1782). 20133320. https://doi. org/10.1098/rspb.2013.3320 Sakai, M. (2005). Cherry Drosophila suzukii, in primary color pest and disease encyclopedia. Apples, Cherries, European Pears and Walnuts, 2(2), 489–492. Santos, A. P. C., Vanderlinde, R., Machado, B. A. S., & Mamede, M. E. O. (2016). Improving production of aromatic com- pounds by indigenous yeasts in ‘Chenin Blanc’ grape must. African Journal of Agricultural Research, 11(28), 2433–2442. https://doi.org/10.5897/AJAR2016.10964 Saubin, M., Devillers, H., Proust, L., Brier, C., Grondin, C., Pra- dal, M., Legras, J. L., & Neuvéglise, C. (2020). Investigati- on of genetic relationships between Hanseniaspora species found in grape musts revealed interspecific hybrids with dynamic genome structures. Frontiers in Microbiology, 10, 2960. https://doi.org/10.3389/fmicb.2019.02960 Acta agriculturae Slovenica, 121/4 – 202510 K. GAJŠEK et al. Scheidler, N. H., Liu, C., Hamby, K. A., Zalom, F. G., & Syed, Z. (2015). Volatile codes: Correlation of olfactory signals and reception in Drosophila-yeast chemical communica- tion. Scientific Reports, 5, 14059. https://doi.org/10.1038/ srep14059 Seljak, G. (2011). Spotted wing drosophila - Drosophila suzukii (Matsumura) a new pest of berry-fruit in Slovenia. Sadjar- stvo, 22(3), 3-5. Starmer, W. T., & Lachance, M. A. (2011). Yeast ecology. V. C. P. Kurtzman, J. W. Fell, & T. Boekhout (Ur.), The Yeasts (Fifth Edition) (str. 65–83). Elsevier. https://doi.org/10.1016/ B978-0-444-52149-1.00006-9 Steck, K., Walker, S. J., Itskov, P. M., Baltazar, C., Moreira, J. M., & Ribeiro, C. (2018). Internal amino acid state modula- tes yeast taste neurons to support protein homeostasis in Drosophila. eLife, 7. e31625. https://doi.org/10.7554/eLi- fe.31625 Tochen, S., Walton, V. M., & Lee, J. C. (2016). Impact of floral feeding on adult Drosophila suzukii survival and nutrient status. Journal of Pest Science, 89, 793–802. https://doi. org/10.1007/s10340-016-0762-7 van Wyk, N., Badura, J., von Wallbrunn, C., & Pretorius, I. S. (2024). Exploring future applications of the apiculate yeast Hanseniaspora. Critical Reviews in Biotechnology, 44(1), 100–119. https://doi.org/10.1080/07388551.2022.2136565 van Wyk, N., Scansani, S., Beisert, B., Brezina, S., Fritsch, S., Semmler, H., Pretorius, I. S., Rauhut, D., & von Wal- lbrunn, C. (2022). The Use of Hanseniaspora occidentalis in a sequential must inoculation to reduce the malic acid content of wine. Applied Sciences, 12(14), 6919. https://doi. org/10.3390/app12146919 Walsh, D. B., Bolda, M. P., Goodhue, R. E., Dreves, A. J., Lee, J., Bruck, D. J., Walton, V. M., O’Neal, S. D., & Zalom, F. G. (2011). Drosophila suzukii (Diptera: Drosophilidae): In- vasive pest of ripening soft fruit expanding its geographic range and damage potential. Journal of Integrated Pest Ma- nagement, 2(1), G1–G7. https://doi.org/10.1603/IPM10010