Izve s tj e
c. kr. državne nižje gimnazije
*
v Ljubljani
o šolskem 1 e ti i lBO.S/J )4.
N« svotlo <lal c. kr. ravnatelj
Fran Wiesthaler.
Vsebina.
1.) Argivska ravnica. Spisal & Rutar.
2.) O račji kugi. Spisal .Tos. JIMtuf.
S.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1894.
Zalo^finc. k r. držnviKi ni£jn «Imnozijii,
\ S ' '	—	•	•	■.
Natisnila I»'. pl. Kloinnmyr & Ped. Bamberg.
Iz vest j e
kr. državne nižje gimnazije
v Ljubljani
o šolskem letu 1803/04.
Na svetlo dal c. kr. ravnatelj
Pran Wiesthaler.
Vsebina.
1.) Argivska ravnica. Spisal prof. S. Rutar.
2.) O račji kugi. Spisal prof. Jos. Hubad.
3.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1894.
Založilo o. Ur. državna nižjo Rimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fod. Bamberg.
Argivska ravnica.
IMajlepša in najplodovitejša ravnica vzhodnega Peloponeza je ona, ki se razprostira na severni strani Navplijskega zaliva med argolsko-arkadskim razvojnim gorovjem in vapnenčevo gromado Helijem (najvišji vrhunec je Sv. Ilija 1199 m). Od pustega in skoro neobljudenega vapnenčevega pogorja M a leva (starega Artemizija, najvišji vrhunec 1772 m), spušča se kot ostroga proti vzhodu nizek gorski hrbet, ki nehuje z okroglim Gradom argolskim, na katerem se vzdiga ponosna trdnjava na temeljih staro «larise» (289 m). Ta hrbet deli Argivsko ravnico v dva skoro jednaka dela: severni in južni. Vsporedno ž njim se vleče bolj na jugu še drug hrbet, ki prihaja k morju pri mestecu Mili j n (stari Lerni, domovini lernejskega zmaja) in zapira tako Argivsko ravnico na jugu. Od todi se vije ravnica v polokrogu okoli Navplijskega zaliva do osamljenega slemena Čakali j a (337 m), ki zapira Argivsko ravnico na jugovzhodni strani; vender se vleče nizka dolina tudi okoli tega hrbta tjedoli do luke Te Ionske ob Navplijskem zalivu.
Po suhem vodijo trije doliodi v Argivsko ravnico: od severa, zahoda in vzhoda. Najvažnejši je prvi, od Korintskega zaliva in istma sem doli. Od tu vodita dve poti proti Argolidi, in sicer ob rečicah Longu na zahodu in Leuki (Hagionori-potok) na vzhodu. Med njima se vzdiga najprej odbiti vapnenčev stožec Akrokorint (575 m) in južno od njega še višja gromada S ko na (703 m). Med obema pa med pogorjem Oneia (582 m) na vzhodu teče rečica Leuka in ob tej jo vodila vedno glavna pot (sedaj železnica) proti Argivski ravnici. Blizu povirja te rečice je stala stara Tenea, ki je znana po tam najdenem Apolonovem kipu, nahajajočem se sedaj v gliptoteki v Monakovem. (Prav za prav jo to le kip nekega atleta.) Pri postaji Hi-liomodi je razvodnica med obema rečicama (sedlo Lithari), in onkraj te se razprostira mala planota (180 m) ob povirju Longo-rečice. Tu je stalo stai’o mesto Klconai in tu se združita oba dohoda od Korintskega zaliva ter gresta potem skupno čez široko sedlo I) c r v c n a k i (330 m) blizo stare Ne m oje proti jugu. Na severozahodu tega sedla se blišče snežene višine Žirije (stare Kyllene, 2374 m), pod Nemejo pa opazimo globoko pečino, v kateri je baje bival strahoviti nemejski lev.
Na južni strani sedla se vleče stisnena jaruga, po kateri teče potok D er v en a ki. Ta jaruga se potem razširi v dolino in tu so nam prikažeta dva vrhunca: bolj robasti, a topi Sv. Ilija (807 m) in bolj stožčasti Sar os* (659 m). Med obema čepi skalnata gorica, na katerej je stal nekdaj mikenski grad, čegar razvaline se sedaj od daleč jedva spoznajo. Koncem doline in v začetku ravnice zagledamo na levi tudi visoke, precepom podobne rove: to
*	Novogrki izgovarjajo tako ostro poöotni s, (la ga Nemci s ss pišejo, n. pr.: ssa-ranta = “eaa apaxov?a.
so skalnati grobi mikenski. Ravno pred nami pa se nam prikaže skalnati zapah navplijski s svojima zadnjima odrastkoma: skoro nepristopnim Pala-midijem (235 m) in Ičkalehom (85 m). Nekoliko bolj na desni strani opazimo argolski Grad in kmalu potem, ko zapustimo postajo Plihtijo, zagledamo na podnožju K v hej e (532 m), najimenitnejše argivsko svetišče Hcrajon. V starem času so vodile poleg tega najzložnejšega dohoda baje še druge gorske poti v Argivsko ravnico, namreč iz Teneje skozi «Klisuro» naravnost proti jugu (proti Tirintu) ter od te poti nekoliko bolj proti jugozahodu med Sv. Ilijo in Sarom v Mikene.*
Od zahoda, iz Arkadije in Lakonije, je bil vedno najzložnejši doliod v Argivsko ravnico prelaz čez sedlo Mulili (Paleomuhli), ki leži sicer 753 m nad morjem, ali le 90 m nad Tripolico, sedanjim središčem Arkadije. Cez to sedlo je vodila že v starem veku najkrajša cesta (čez miliški hrbet in skozi gorenjo dolino Achladokampos) v Te gej o, v staro središče Arkadije, jugovzhodno od Tripolice. Po tej cesti jo tekel atenski sel Fidip-ides 1. 490. v Sparto, da je naznanil napad Perzijancev pod Datijem in Arta-fernom. To 1140 stadijev (220 km) dolgo pot je pretekel vrli sel v dveh dneh. Na meji arkadski, v sedlu Muhliju, srečal je Pana, čegar kraljevstvo se je tu začenjalo.** liog pastirjev je nagovoril Fidipida ter mu naložil, naj naznani njegovo naklonjenost Atenčanom, ki so vsled tega sezidali Panu svetišče v pečini na severozahodni strani Akropole. Sedanja železnica pa se je ognila tega sedla in jo zavila daleč proti jugu okoli pogorja Partcnija. Poleg sedla Muhlija vodita še sedli Skala,es (stari Klymax, 1176 m) in Portaes (čez 1100 m) iz doline reke Paniče na Arkadsko planoto, in sicer naravnost proti Mantineji (severno od Tripolice).
Od vzhoda vodi v Argivsko ravnico jedna sama pot, in sicer iz starega Epidavra čez 430 m visoko sedlo mimo Asklepijevega svetišča in dalje čez skriljevčeva brda ligurijska po precej globoki brazdi Sv. 1 lije (onega, ki meri 1199 m); na Grškem se namreč skoro vsi vrhunci tako imenujejo. Po tej brazdi so izpeljali v najnovejšein času precej dobro cesto iz Navplije do Asklepijevega svetišča.
Argivska ravnica je bila v prazgodovinskem času morski zaliv, katerega so napolnili z naplavino potoki. ki prihajajo kakor polomeri od vseh stranij proti sredi ravnice. Tudi še dandanašnji se nadaljuje to napolnjevanje, ker je morsko dno ob severnem koncu zaliva popolnoma plitko in se znižuje le polagoma, tako da je morje med Navplijo in Milijem stoprav 15 m globoko. Ravnica je torej «dar potokov». Največje vode prihajajo od zahoda, ker je tu pogorje mnogo višje in navzema torej mnogo več vlažnosti. Ob teh potokih navzgor vodijo najzložnejši potje do Arkadske planote. Največja argivska reka je že imenovana Paniča ali stari 1 nach o s, ki priteka po široki in rodovitni dolini. Pod mestom Argom izliva so vanj njegov desni dotok Kserias (Charadros), ki mu prinaša o deževju največ vode. Od severa priteka v Panico potok licrveiiaki (stari Kephissos) mimo Mikcu. Od vzhoda prihajajo sicer le majhne jaruge, ali zato jih je po številu mnogo več.
Vsi ti potoki pa so zgolj lijaki, sušei, ki se le ob deževju napolnijo z vodo za malo časa, drugače pa nemajo nikoli niti kapljice vode. Kader se ulije ploha v gorah, tedaj se privali najedenkrat velikanska množina vodo po
*	Steffen, Karten von Mykenai (načelna karta in liesodje str. 7).
** Cnrtiu8, Dor Peloponnes, II. 367.
prodnatih strugah, ld so mnogokrat še premajhne, da bi mogle vode držati in tedaj se razlijejo šumeči toki po bližnjem polju, katero pa žal tudi p6d-pl ujejo s prodom in peskom. Posebno se boje prebivalci povodnji potoka Kserija, ki ima do 100 m široko prodnato strugo, dočim je Paniči na mnogo neznatnejša. Blizu morja se izgubo vse reke v močvirju, ki obdaja obalo okoli in okoli, jedini Kefalari (stari Erasinos na južni strani Arga) ima skozi vse leto vodo in doseza tudi morje s svojim izlivom.
Argivska ravnica je torej jeden najbolj suhih predelov vsega Peloponeza, ker ji jemljejo arkadske in lakonske gore vso mokroto. Ob istem času, ko se ulivajo velike plohe po zahodnem Peloponezu, pade v Argivski ravnici jedva nekaj kapljic dežja. Zato jo imenuje že Homer (Ilias IV. 171) nolvdiipiov, t. j. zelo žejno. Vrhu tega je skoro vsa ravnica brez drevja in sonce, torej tudi brez mokrote. Vendei' je podobna spomladi smaragdno-zeleni preprogi. Ali po dokončani žetvi (koncem maja) zdi se vsa ravnica kakor žolta pustinja in le tu pa tam se kažejo zelene lise vinske trte, korintov in v novejšem času tudi tobaka. Da ne uniči žgoča vročina ostalih poljskih sadežev in oljike, ki potrebuje mokrote, zato imajo prebivalci sredi polja vodnjake napravljene, iz katerih jim vlačijo vodo konji ali mezgi z zavezanimi očmi. Vzdignjeno vodo spuščajo po žlebovih in potočinah med lehe ali okoli dreves, da ne usahnejo.
Argivska	ravnica	obsega 202'5 km®, torej jedva stoti del Peloponeza,
in	se	prirodno	deli na	tri pasove. Naj poprej se vleče ob podnožju gora ravninski	pas, ki	je sicer	položen, ali vender vidno nagnjen proti sredini. Tu
so	tla	prodnata	in včasi	leže tudi nu površju celi kupi proda (groblje). Takošen
pas se vleče posebno ob severnih in vzhodnih obronkih (od 25 do 80 ali 110 m nadmorske višine) in jo seveda le malo rodoviten. Proti severu vzdiga se Argivska ravnica celo do 200 m in prehaja počasi v dolino Dervenaško.
V	sredi, vzhodno od Arga, je ravnica skoro kot miza gladka (do 25 m), ilo-vičasta in tu pa tam nekoliko peščena. Ob morju pa se vleče pas močvirij in lokev, po katerih raste samo bičevje.*
Razen poslednjega pasa je vsa Argivska ravnica dobro obdelana in sluje kot najrodovitnejša v vsem Peloponezu. Pašnikov ni po n jej nikjer, a vender rede tu še dandanašnji lepe konje (le v malem številu), ki so pasejo po njivah in strni,ščih. Tako je ohranila Argivska ravnica še do današnjega dne vsaj deloma svojo slavo, katero jej daje Homer, daje inm'ißmov, t. j. «konjeredeča». Ob podnožju gora je nekoliko oljčnikov, drugodi pa sejejo večinoma žito in krmo. V sredi ravnice uspevajo najbolj pšenica, turšica, tobak in stročnata zelenjad, blizu mest pa vrtna zelenjad. Sadnega drevja je prav malo, naranč in limon nič, ker manjka mokrote. Vinsko trto in poleg nje tudi korinte goje najbolj v jugovzhodnem roglju pri Navpliji, kjer teče vodnati Kefalari.
Že ta rodovitnost sama daje Argivski ravnici veliko veljavo in more rediti mnogoštevilno prebivalstvo. Ali še večjo važnost dobiva Argolida od todi, da vodi skozi njo jedina pot iz srednje Grške, zlasti njenega vzhodnega dela, čez istmus v Peloponez, imenoma v Arkadijo, Lakönijo in Mesenijo. Tu se stekajo tako rekoč vso poti v Peloponezu, in kdor hoče iz Aten v Sparto, mora še dandanašnji skozi Argos, kakor v starem veku. V tem pa leži velika strategična in politična pomemba. Kdor je gospodoval v Argu, ta je zapovedoval vsemu vzhodnemu Peloponezu in tudi tjeven čez Peloponez. Nasprotno
*	Philippson, Dor Peloponnes. Berlin 1892, str. (il, in naslednjo.
pa Argoli tla ni imela nikoli pomorsko važnosti, čeravno leži ob tako globokem zalivu. Deloma, je temu kriva ravno dolgost, torej oddaljenost tega zaliva, deloma pa razvpita močvirja ob morju (primeri njih simbolični izraz v «ler-nejskem zmaju»).	,
Prirodno in vojaško središče vse Argivske ravnice jo Ar go s, kamor kažejo vse doline in vodijo vse poti. Ta kraj je že sam na sebi najbolj utrjen, brani ga osamljena gorica in široka struga Kserijcva, ki se vleče polokrožno okoli mesta. Ko je nemški stotnik Steffen videl pozicijo Arga, vzkliknil je, da ni nobeno drugo mesto izvoljeno gospodovati vsej ravnici, nego Argos, in da so sc morali v vseh časih okoli to točke zbirati vsi domačini. In zato je dalo tudi to mesto ime vsej deželi, ker Strabon nam pripoveduje, da pomeni «argos» v pelaškem jeziku toliko kot ravnino. Nekoliko časa so sicer tekmovala z Argom še druga mesta: Tirint, Mideja in Mikene. Ali vsa ta tri so ležala zunaj pravega središča, Tirint 2 km od morja osamljen na nizkem griču sredi močvirij, Mideja visoko gori na obronku Evbeje, a Mikene 15 km daleč od morja. Poslednje mesto je imelo siccr tudi svojo strategično važnost kot čuvar prehodov od Korintskega zaliva in istma sem, vender ni moglo dolgo tekmovati z mnogo močnejšim Argom.
Poleg strategičnih potij je izvestno mnogo pripomogel k ustanovitvi tega mesta tudi grič H. Elias ('primeri sv. llijo na gorečem vozu s solnčniin bogom Helijem), ki se vzdiga nad vso okolico. Z njega se lahko pregleda vsa Argivska ravnica in okolišne obronke z njih dolinami in debri na jedno stran tjedoli do Navplijskcga zaliva, a na drugo stran tjegori do Korintskega zaliva in še čez-enj obronke Kiterona, Holikona in Parnasa. Tu je torej že priroda sama ustvarila razgledno mesto za opazujočo stražo. In zares so imeli Mikenci tam gori svoj glavni utrjeni stolp za stražnike, kajti boljšega in veličastnejšega Stražišča in opazovališča si ne moremo misliti.
Že v teh topografičnih razmerah jo torej izraženo sovražno nasprotstvo med štirimi argivskimi mesti in to nasprotstvo nam pojasnjujejo tudi stare pripovedi o bojih med tujimi doseljcnci in domačini.
Po grških pripovedkah je stoloval v predavnih časih v Argu mitičen kralj Foroncj, prakralj vse Argolide. Njegovo ljudstvo je bilo izvestno istega roda, kakor poznejši Grki, ter je doseglo celo neko stopinjo posebne kulture, katero imenujejo učenjaki «kikladsko». Ncoporekljiva resnica pa je, da so se med temi prvotnimi prebivalci naselili tuji, azijatski elementi, Ka-rijei in Lelegi.
Ko se je razcepila stara ahajska ali danajska država v Argu, dobil je starejši sin Akrizij Argos, a mlajši Proit Herajon, Midejo in Tirint. Iz tega se vidi, da so Mikene novejša utemeljitev. Pripovedka govori namreč, daje ustanovil to mesto tujec Perzej za vlade Proitovega sina Mega-penta. Kmalu potem si je podjarmil Perzej tudi svojega starejšega soseda Tirint in TirinČani so morali dolgo robovati Milcencem, kakor nam to pripoveduje pripovedka, po katerej je moral Heraklej, rodom Tirinčan, opravljati hlapčevska dela Evristeju, kralju mikenskemu. Ivo so se Dorci naselili v Peloponezu, podjarmili so tudi Argos in od todi še nevarne tekmovalce ob vzhodni strani Argivske ravnice.
Mikene leže na severnem robu Argivske ravnice, že v brdju. Samo dolina potoka Dervenakija se dotika na vzhodni strani tistega hrbtu, na katerem je stal nekdaj grad mogočnih Atrejevičev. Od najnotrajnejšega zaliva Navplijskcga so Mikene oddaljene 15 km od najbližnje luke (Navplija) pa
18'/2 km. Nasproti centralni legi Arga nahajajo se Mikene v najskrajnejšem kotu, ki ima le manjšo važnost za gospodovanje čez Argivsko ravnico, ker jim manjka defenzivne moči, pač pa so bile utrjene Mikene nevarne za Argos. To nasprotstvo je izraženo tudi v pripovedki o sovraštvu med Projtiči in Perzejeviči.
Da naj je pribežal, zalezovali od brata Egipta, v Argos, pregnal argivskega kralja (Jelanorja ter se utrdil na prestolu v Argu. Njegove hčere, Danaide, so i)oinorile vse svoje zaročence (Egiptove sinove), le Iliper-mnestra je rešila svojega, po imenu Lincej, ki je postal naslednik Danajev. Po njem so se imenovali Argivci odslej naprej Danajci. Jeden izmed danaj-skih vladarjev se je imenoval Akrizij in je pregnal svojega mlajšega brata Proita, ali ko sc je ta s tujo pomočjo zopet povrnil, moral mu je Akrizij odstopiti Tirint itd. Njegova liči Da na e je imela roditi sina, ki bi svojega deda s prestola pahnil. Da bi se to ne zgodilo, dal jo je oče zapreti v podzemeljsko klet (thalamos = čumnata), a tu se jej je približal Zen v podobi zlatega dežja (znano je, kako jo Herodot to pravljico tolmačil čisto realistično), in ona je rodila Perzeja. Razkačeni oče je dal hčer in vnuka zapreti v skrinjo in ju v morje vreči. Ali neki tuj kraljevič ja je rešil in vzgojil Perzeja. Ko je ta prebil mnogo čudnih zgod, povrnil se je s svojo materjo, poiskal Akrizija, ki je bil med tem v Tesalijo pobegnil, in ga ubil pri bojnih igrah. Sam pa se je povrnil v Argolido, a ker se je bal nastopiti Akrizijevo dedščino, zamenjal je s 1‘roitovim sinom Argos za Tirint ter sezidal Mikene in Midejo. l'o smrti so mu postavili «heroon» ob cesti iz Miken v Argos.
Z ozirom na izročilo o prekomorskih doselbah iz Male Azije v Argolido moramo spoznati kot verjetno, da je prišel bojevit vod pomorščakov (t. j. Perzejeviči) v Argolido, ukoreninil se najprej v Navpliji, potem sezidal Tirint ter dalje ob robu ravnice idoč Midejo in Mikene. Iz teh trdnjav so po tem tujci napadali domače prebivalstvo v Argu. Obzidje tirinško in mikensko spada v jedno in isto dobo (čeravno je prvo nekoliko stareje), oboje je na jednak način Sestavljeno, in zdi se, da sta bila oba ta dva grada sezidana iz sovražnih namenov proti Argu.*
Lega Trinta je taka, da si ne moremo misliti te trdnjave neodvisne od Navplije, in zares trdi pripovedka, da so jo ustanovili tuji mornarji, kiklopi, t. j. likijski zidarji, ki so baje sezidali tudi «levja vrata» v Mikenah in «la-riso» v Argu. Mnogo dobrili vzrokov nam potrjuje, da sloni ta pripovedka na resnični podlagi in da so v Argolidi zidali vzhodni mojstri.** Tudi motiv «levjih vrat» se nahaja večkrat v Frigiji.
S	Pelopoviči so začenja po pripovedki druga doba za Mikene. Pelops, sin frigijskega kralja Tantala, prišel je v moški dobi v Pizo ter si pridobil tu kraljevo hčer llipodamejo in z njo vse kraljestvo. Iz Elide je razširil potem svojo oblast čez Arkadijo in Argolido ter si nazadnje prisvojil ves Peloponez. Zen sam je baje poslal Pelopu kraljevo žezlo po Hermu. Kakor vidimo iz to pripovedke, prišli so novi doseljenci iz Azije, in sicer po suhem skozi Macedonijo in čez istmus doli, polastili so se starega grada Perzejevičev in ga še bolj utrdili, da so mogli od todi napadati Argos. Na zidovju mikenskem se pozna poleg surovega kiklopskega dela tudi bolj napredno zidanje poznejše dobe (levja vrata, kupnini grobovi itd.).
*	Steffen, Karten von Mykenai, besedje str 6.
** Overbeck, Geschichte der griechischen Plastik, 1893, str. 23.
Tudi če pregledamo stare ceste iz heroiške dobe,* prepričamo se, da so imele Mikene ob času Pelopovičev močno zvezo s Korintom in da moramo z vojaškega stališča smatrati ta grad kot temeljno točko, katero so od severa doli potisnili za ofenzivno operacijo proti Argu.
Pelopova sinova Atrej in Tiest pribežita iz strahu pred svojimi mnogoštevilnimi sorodniki k svojemu svaku Stenelu v Mikene, in ta jima odloči za bivališče Midejo. Ko je pozneje Stenelov sin Evristej padel v boju proti Heraklejevičem, polastil se je Atrej vlade v Mikenah, katero je vodil že za Evristejeve odsotnosti. Potem se je dolgo časa prepiral s svojim bratom, ki je hrepenel po prestolu, dokler ga ni zadnjič iz dežele pregnal. Njegova vnuka sta bila Agamemnon in Menelaj.
Atrejeviči, ki so bili tako bogati, da so prišli v pregovor, združili so razcepljeno deželo v jedno samo državo, potem ko so premagali staro nasprotnico Argos. Tedaj je postavil Agamemnon svojo prestolnico v «dobro zidanih, Širokocestnih in zlatabogatili Mikenah». Sedaj je postalo to mesto tudi zemljepisno središče mogočne države, čije oblast se je raztezala proti jugu čez Navplijski zaliv dalje na bližnje otočiče. Po trojanski vojni pa je razpadla država Atrcjevičcv. Dorci so se polastili Arga ter naredili iz njega zopet prvo trdnjavo v Argivski ravnici, ker je strategično in taktično močnejša, nego Mikene in Tirint. Ti dve mesti, ki sta gospodovali nad vsemi poti od severa in vzhoda (Tirint tudi nad dohodom od morske strani), sta se morali podrediti Argu, in od tedaj naprej odločeval je jedino le ta o usodi Argivske ravnice.
Le ob času perzijskih vojn sc povzdignejo Mikene in Tirint še jeden-krat kot samostojni ahajski državi v nasprotju z Argom. V bitko pri Platoja h poslali sta obe mesti skupaj 400 dobro oboroženih mož. Toda ločitev Miken in Tirinta od Arga je bila le mimogredoča ter je trajala le toliko časa, dokler se ni Argos zopet ojačil. Ko se je to zgodilo, ni smel več trpeti poleg sebe sovražnih tekmovalcev in zato jih je moral premagati. To pa še ni bilo zadosti; zakaj, ko bi se bila kaka sovražna država teh trdnjav polastila, nastala bi za Argos še večja nevarnost, nego mu je pretila od ne-združenih mest. če si je hotela torej nova vlada v Argu zagotoviti svojo bodočnost, morala je omenjeni trdnjavi ne samo premagati, nego tudi razrušiti, vsaj toliko, da nista mogli več nevarni postati. In to se je tudi zgodilo
1.	403. pr. Kr. Od tedaj sta ostali obe mesti večinoma pusti in prazni in poznejše naselbine niso dosegle več nikakošne važnosti. Argivcem ni se bilo treba bati, da bi jim nevarni tekmovalki zapirali glavno dohode k Argivski ravnici.
Od tedaj naprej Argos ni več izgubil svojega voditeljstva. Celo v srednjem veku jo ohranil značaj važne trdnjavo in čeravno jo bil večkrat razdejan, vzdignil sc je vender vselej zopet iz svojih razvalin ter prebil vse časovne nezgode do današnjega dne. Še 1. 1822. jo branil Demetrij Ipsilanti argivsko trdnjavo hrabro proti Turkom.
Se sedaj je Argos največje mesto v vzhodnem Peloponezu in šteje blizu 10.000 prebivalcev. Kraj je zelo obširen, ima mnogo poslopij, ali med njimi je večina zelo bornih in siromaških, lesenih in razdrtih. Mesto je popol-
*	Stare cesto so bile močno strine in zelo ozko, zato moramo soditi, (la se jo žo v starem času, kakor še dandanašnji v Peloponezu, vršil ves promet skoro izključljivo na tovornih živalih.
noma celinsko in ima le malo trgovino z domačimi pridelki, z obleko, orodjem in orožjem. Tudi obrtnost se razvija v njem v svojih kaleh, t. j. tu so naseljeni domači rokodelci, ki izdelujejo vse tiste predmete, katerih potrebuje domače ljudstvo. Kakor se zdi, prinesla mu je železnica novega življenja, in mesto sc vedno bolj širi. V njem je sedež eparhije (okrajne gosposke), gimnazija in v mestni hiši majhen muzej za manjše izkopino iz Miken in Herajona.
Nasproti Argu pa je Navplija čisto primorsko mesto in zdi se, kakor da sta si obedve razdelili svoji ulogi. Sicer je bil pomorski promet iz Nav-plije vedno zelo omejen, ali ker ima ugodno lego za vojaške utrditve, zato je veljalo to mesto v vseh časih kot nekaka bojna luka. Tu je našla pomorska sila lahko svoje zavetišče in od todi je bilo mogočo gospodovati nad celinsko cesto proti Korintu. Že Franki so utrdili Navplijo. še bolj pa Benečani, ki so naredili iz nje za tedanje čase neužugljivo trdnjavo. Tudi v našem stoletju je imela Navplija še svojo vojaško važnost, dokler se je morala mlada grška država naslanjati na bojno brodovje tujih velesil. Trdnjavam na Palamedu so dali staroklasiška imena, n. pr. Miltiades, Leonidas, Epami-nondas, Aehilleos itd. Navplija šteje sedaj le 6000 prebivalcev, in v bližnjem predmestju Proniji, ki je tudi še ohranilo svoje zgodovinsko ime, še 1700. Glavna napaka mesta je, da ima pretesno ležo, ulice so tesne in usmrajene, nedaleč od mesta je obala močvirnata. Luka je zelo plitka in veliki parniki morajo daleč zunaj ostajati, ko pridejo po deželne pridelke.
Po tem splošnem pregledu Argivske ravnice in njene zgodovine oglejmo si še malo natančnejše sedanje ostanke teh glavnih ognjišč najstarejše evropske omike. Gotovo ni stalo nikjer drugodi na svetu na tako malem prostoru toliko važnih mest in zgodovinskih spomenikov, kakor ravno v Argivski ravnici. Začnimo najpoprej z Mikenami, ker so postale najslavnejše po svojih izkopi nah.
Razvalino mikenske leže skoro skrite na skalnatem griču' v kotanji med Sv. Ilijo in Sarom. Razen zahodne in jugozahodne strani je skala povsodi tako strma, da skoro ni potrebovala nikakošne umetne utrditve. Pot k trdnjavi vodi iz vasi «H ar vati» po ploskastem hrbtu, ki se vleče in vzdiga od juga proti severu mod potokoma Dervenaki jem in H a vom. Na jedenkrat se obrne pot na desno, in pred nami stoji slavnoznana «levja vrata». Ta so iz treh debelih skalnatih stebrov sestavljena, ne posebno velika ali globoka in imajo nad gorenjim pragom med kiklopskiini kameni trivoglato odprtino, ki je z reljevno ploščo zadelana. Sredi tc plošče je vzbočeno izklesan pokončni steber s kapitelom, ob katerem se vzpenjata dva leva z glavama, na zunaj obrnenima. Glavi sta bili v vratova vdelani, a sta že davno odpadli in sta se poizgubili. Vsa podoba ni nič druzega nego mestni grb, kakoršni so sc nahajali tudi drugodi po klasičnih zemljah in po orijentu. Leva sta bila stražnika mikenske trdnjave in njih glavi sta gledali izvestno režeč in srdito na ptujca. Po slogu je delo podobno likijskim skulpturam in spominja nekoliko tudi asirskih. Iz' tega se sklepa, da so izklesali to ploščo tuji umetniki in nam zapustili v njej jeden najprvili spominkov vzbočevalne umetnosti.
Vstopivši skozi «levja vrata» zagledamo na desni strani tik kiklopskega ozidja okrogel prostor, kjer je našel Schliemann 1. 187(>/77 «kraljeve grobe mikenske». Ta prostor ima okoli 30 m v premeru in je obdan z dvema nizoma pokončno stoječih plošč iz žoltega školjkastega peščenca («rodos»), izmed katerih je imelo pet zelo arhajične reljevc iz starejše dobe, nego «levja vrata»
(bile so to nadgrobr.e plošče) in zato so jili prenesli v muzej v Atene. Prostor med obema nizoma je bil z ilovico natlačen in ves krog je bil svetišče, ker so tu ležali imenitni junaki. Grobi sami so bili v živo skalo vsekani. Schliemann jih je odkopal pet, v katerih je bilo petnajst nesežganili mrličev pokopanih, a grško arheologično društvo še Šestega, v katerem sta ležala dva mrtveca. Schliemann je trdil, da so to grobi Agamemnona in njegovega sprem-I stva, ali dandanašnji menda tega nihče ne veruje. Vsekako pa so morali to i biti grobje zelo imenitnih mož, ker se je našlo v njih toliko nakrasnin iz dragih kovin, da se njih stvarna vrednost coni na 60.000 goldinarjev.
Najdeni zakladi se nahajajo sedaj v narodnem muzeju v Atenah in so tako razvrščeni, kakor so sc v posameznih grobih našli. Najzanimivejše so zlate nakrasnine in posode, n. pr. čez 1200 zlatih listov, ki šobili po obleki našiti; svetiščem podobni žrtveniki, kolesca, rozete, golobčeki, metulji, jeleni itd.; zlati sklepanei, zlata krona, zlata pločevina za pokritje prs; zlati prstani, pečati, buclci, podobni našim za manšete, zlate zapestnice, igle, dijademi, z zlatom vdelani meči in ravno taki ročniki, pozlačene živalske podobe, zlate posode, zlasti čaše, kupice, ročke in druge vaze. Za nas najvažnejše so pa zlate obrazne krinke ali maske (5), ker iz njih lahko sklepamo, da so bile v Mikenah samih izdelane. Cisto naravno je namreč, da so jih skušali tako narediti, da so bile individualne, mrtvecu kolikor mogoče podobne, da, morda so mu jih celo na obraz pritiskali, da so vsaj njegove glavne oblike posneli. Le ušesa teh krink so tako primitivno napravljena, kakor n. pr. kak drug kotančast ornament, ki se ravno v Mikenah tako pogostoma ponavlja. Poleg zlatih nakrasnim so našli v grobih bronaste posodo, bakrene kotle, orožje in orodje, pa tudi ilnate idole in mnogo lončenih posod, ki imajo podobno ornamentiko, kakor one iz Troje ali z otoka Cipra. Ti ornamenti so večinoma linearni, premočrtni in okrogli; polog cikcakov, križev, rombov itd. nahajamo tudi kroge, rozete, Spirale, zvezde in tem podobne nakraske. Med nje so vpletene tudi človeške in živalske podobe, ki so pa zelo nespretno risane in urejene. Iz tega spoznamo, da je bila večina tudi drugih zlatih nakraskov v Mikenah izdelana, a finejši predmeti, kakor libule in nekatere posode, prišli so od drugodi, z vzhoda. Mikenski nakraski pa Se nikakor ne kažejo grškega sloga, nego so ali posnemanja tujih predmetov, ali pa prvotni poskusi ustvarjajočega duha, ki še ni dospel do lastne zamisli obličnih potez.*
Nasproti tu opisanemu svetišču se nahaja na severni strani med kiklop-skim zidovjem obširno zbirališče za vodo, a okoli in okoli se vidijo temeljni zidovi raznih malih poslopij. Počasi se povzdignemo po stopičastem obronku in po kamenitih stopnicah do kraljeve palače, do njegovega majhnega dvorišča in do velike gosposke sobe «megaron». Pa še nad palačo se skala vedno vzdiga do 278 m nadmorske višino (kakih 40 m nad «levjimi vrati»). S tega najvišjega mesta lahko pregledamo vso trdnjavo in njeno najbližjo okolico. Ravno pod nami leže «severna vrata», skozi katera vodi pot iz kotanje med Sv. Ilijo in Sarom. Kakih 300 m od severovzhodnega roba akropolinega izvira «Pcrzcjev studenec» (Perscia), ki je izvestno tudi pripomogel, da so Mikenc postavili na tem skalnatem griču. Se dandanašnji daje prav obilo vode in preskrbuje z njo vas Harvati, zato so bili napravili ob času turškega gospostva plitek vodovod, ki še sedaj služi svojemu namenu.
Overbeck, o. c. str. 34 Lilhke, Grundriss der Kunstgeschichte, str. 5)7.
(jo hočemo	verovati Homerju,	da	so imele Mikene široko ulice,
tedaj ne smemo	omejiti mesta samo	na	opisani skalnati	grič, nego razširiti
je tudi pod njim	do potoka Hava. Med	tem potokom in	harvatskim hrbtom
je vse polno ostankov kiklopskih in poznejših zid in in ravno tako tudi na zahodnem obronku omenjenega hrbta. Ta prostor je najbolj znamenit po takoimenovanih «zakladnicah», izmed katerih je Atrejeva že davno znana, (ljudstvo jo imenuje «Agamemnonov grob»), Ta «zakladnica» je votlemu stožcu podobna podzemska zgradba, ki ima v premeru 15 m, ravno toliko znaša tudi njena višina. Do nje vodi 10 m dolga pot («dromos»), ki je zarezana v poševni obronek in ob straneh obzidana z rezanim kamenjem. Pred vrati stoje ostanki dveh polustebrov,	ki	spominjata po	svojih bujnih, Spi-
ralnih in valovitih ornamentih vzhodnih uzorov. Vrata k «zakladnici» so (i m visoka, 2'5 m široka in iz mogočnih stebrov narejena. G-orenji prag sestoji iz dveh velikanskih monolitov, ki ležita drug poleg druzega. Notranji jo celo 9 m dolg, 3 m širok in lm debel, in nad njima jo trivoglata odprtina, da zgorenja tvarina ne pritiska preveč na nje. Pa tudi drugodi okoli vrat so tako velikanske skale, da skoro ne moremo razumeti, kako so jih privlekli in na svoje mesto postavili. Obok «zakladnice» je na ta način napravljen, da so posamezni kameni, ki vodoravno leže, poševno odsečeni in tako položeni, da 1110I6 vedno bolj in bolj na znotrej ter zožujejo prostor. Tako je naloženih 33 plasti j kamenja, ki se čim dalje bolj zožujejo, dokler ne zadostuje jeden sam kamen, da zamaši ostalo odprtino. Dolenje plasti so bile nekdaj preoblečene z bronastimi ploščami, kakor je bila navada ob Homerovem času. Na desni strani «zakladnice» se nahaja mala čumnata (8 m dolga, 6 m široka in visoka), ki je popolnoma v kamen vsekana; v njej so bili mrliči pokopani. V stožčastem prostoru pa so bili mogoče res shranjeni bogati zakladi mogočnih Atrejevičcv; mogoče pa je bilo tu svetišče, posvečeno spominu umrlih.
Takih «zakladnic» so našli v novejšem času še več. Schliemannova vdova je dala dve izkopati blizu «levjih vrat», in tudi na nasprotni strani hrbta se nahajajo razvaline podobne «zakladnici». Od 1. 1891. razkopuje grško arheologično društvo še dalje mikensko okolico in voditelj teh razkopavanj, gosp. Tsountas, našel jc na zahodni strani harvatskega hrbta še več grobnic, ki so sicer podobne «zakladnicam», a niso obokane, nego v skalo vsekane in tudi večinoma četverovoglate.
Iz Miken jo vodila stara cesta čez potok Havos proti jugovzhodu ob podnožju Sara in Evboje, kakih ß km daleč, do najimenitnejšega argivskega svetišča, do Hera j ona (Palaiokastrona). Ob cesti so stali spomeniki imenitnih junakov («herooni») in tudi skalnati grobi. «Herajon», to najstarejše svetišče argivske Here, stal je nad vasjo F oni ko na stopici, ki leži 152 m nad morjem. Proti jarugi je tam obronek zelo strm in zato so tu podzidali temelj za svetišče z mogočnimi poligonskimi skalami, lu je bilo narodno svetišče vse Argolide, podobno onemu na atenski akropoli. Tu je baje navduševal Agamemnon argivske kneze na vojno proti Trojancem in tu jo sprejel od njih prisego, da ga ne zapusti pri tern nevarnem podjetju. Tu sem sta baje Kleobis in Piton iz Arga na vozu privlekla svojo mater ki jima je sprosila od božice sladko smrt na stopnicah pred svetiščem. Ko je 1. 423. pr. Kr. ogenj uničil staro svetišče, dali so Argivci po mojstru K v polen m iz Arga sezidati 10 m nižje še sijajnejšo zgradbo (dorski peripteros» se šestimi stebri na pročeljih), katero nam je Pavzanij natančnejše opisal.
Njen glavni kras je bila Polikletova Hera, o kateri bomo še natančnejše govorili. Herajon je začel razkopavati !. 1854. Rhangabe (poprejšnji grški poslanec v Berolinu), a ves prostor je očistilo še le ameriško arheologiško društvo v Atenah od februvarija meseca I. 1892. dalje, toda našlo ni nič posebnega.
Iz Herajona pridemo čez kakih 14 km po prašni cesti v Tirint. Kedör je čital mnoge opise tega prastarega kraljevskega grada, ta izvestno pričakuje, da bode na lici mesta več videl, kakor v resnici najde. Sredi primorske nižine vzdiga se čisto neznaten skalnat grič, ki je okoli 300 m dolg in le 21'4 m nad ravnino visok. Njegov južni del je najvišji 26-2 m nad morjem in tu je stala kraljevska palača, ki je pa iz poznejših časov, nego kiklopsko ozidje okoli griča. To ozidje je mnogo starejše, nego mikensko in kaže najprvot-nejšo obliko zidarstva. Velikanske skale (privaljene s sosednjega hriba na vzhodni strani) so popolnoma neobdelane, jedna vrli druge naložene, a luknje so zamašene z manjšimi kameni. Le pri severnem delu ozidja se vidi tudi poligonsko kamenje iz poznejše dobe! Ozidje se začenja skoro prav v nižini in stoji še sedaj na nekaterih mestih do 12 m visoko, a debelo je 8 —15 m. Že v starem veku so sc čudili, kako je bilo mogoče tako velikansko skale (do 25 m dolge in 2 cbm obsežno) jedno vrh drugo navaliti, in zato so primerjali tirintske zidinc egiptovskim piramidam.
Glavni vhod na grad je od vzhodne strani, skriti pa od zahodne. Do prvega so pride po poševni 'cesti k mogočnim vratom, ki so bila s stolpi zavarovana. Od teh se obrne ulica (4-7 m široka) proti jugu in vedno navzgor za ozidjem do drugih glavnih vrat (20‘3 m nad morjem), ki so podobno «levjim vratom» v Mikenah, le da so navzgor odprta. Južno od teh vrat je imenitna tirintska «galerija», t. j. 27 m dolg, 1/65 m širok in 4 m visok hodnik iz velikanskih skal, ki se tako na znotraj približujejo, da napravljajo na stropu šiljast obok. Iz galerije vodi šest malih vrat proti ozidju k ravno toliko sobicam, ki so podobne kazematam naših trdnjav. Iz tega se spozna, da je služila galerija obrambenim namenom. Druga manjša galerija s petimi sobicami se nahaja na južni strani grada. Poleg nje, na jugozahodnem voglu grada, je najmočnejši stol]) vse trdnjave. Tik prve galerije (na zahodu) se nahaja preddvorje, in iz njega se pride proti zahodu skozi «propilejc» (najstarejše na grški zemlji) na glavno dvorišče, kjer se vidijo ostanki bizantinske cerkvice. Od todi vodijo proti severu četrta vrata v palačno dvorišče, ki meri nad 31)0 m2 in je imelo okoli in okoli stebrno lopo z lepim tlakom iz kremenastih kamenčkov in malte. Sredi južne stene je stal žrtvenik in pred njim jama, da se je odtekala kri zaklanih živalij. Nasproti žrtveniku sta zaporedoma dve predsobi in iz njih se pride v «megaron», glavno dvorano za moške (11-81 m X 9’86 m), sredi katere sc vidijo ostanki okroglega ognjišča. Iz megarona se pride po hodniku proti jugozahodu v kopel, čije tla so napravljena iz jedne same velikanske, oglajene plošče, ki ima lijec za odcejanje vode. Na severovzhodu megarona so manjše dvorane, bržkone stanovanja za žene. Ü vseh teh prostorih (izvzemši galerije) se pa vidijo le temeljni zidovi in zato ne narede posebnega vtisa na opazovalca. Na vsej zgradbi se opažajo sledovi požarja in spozna sc lahko, da je bila šiloma sežgana. — Severno od glavne palačo je srednji grad (24-7 m nad morjem), kjer so stale bržkone kleti in shrambe, in še severnejše dolenji grad (l(>-2 m), ki pa še ni ves preiskan.
Mnogo manj starih ostankov ima Argos, 8 km od Tirinta. V lariso sc pride v ®/4 ure po skalnatih stopnicah na vzhodni strani hriba. Dvojno
srednjeveško ozidje sloni popolnoma na jednakem starem, ki je deloma še ohranjeno, zlasti vzhodni del notranjega ozidja kacih 60 korakov daleč. Zidovje je bilo sestavljeno iz skoro pravilnih poligonskih kamenov. Na griču Sv. Ilije severno od Arga je bila druga, manjša akropola. Na podnožju larise je kakih 30 m dolg podporni zid iz poligonskih skal in sredi njega zasuta vrata. Nad in za tem zidom je v skalo izklesan prostor z dolbinami in vodo-točinami, bržkone «nimfej» kakega svetišča. Najimenitnejša starina v Argu je staro gledališče, ki leži le nekoliko sto korakov južno od tu omenjenega zida. Sedeži so popolnoma v skalo vdolbeni, in ohranjenih je še nad šestdeset vrst, med katerimi sta dva širša hodnika ('«diazomata»), a po sredi vodijo stopnice od zdolej do vrha. Tu se je zbrala 12. decembra 1. 1821. prva narodna skupščina novih Grkov, katero je bil sklical Demetrios Ypsilantis, a predsedoval jej je knez Aleksander Maurokordatos. Skupščina se je pa kmalu preselila v Epidaver in izdala tu 1. januvarija 1822 prvo ustavo mlade države.
Hier6n, svetišče zdravilstvencga boga Asklepija in najimenitnejše grško zdravilišče, nahaja se 32 km vzhodno od Navplije in 3 ure zahodno od starega Epidavra. Tam sc vidi najpoprej stadij v neki kotanji pod ccsto, ki pa je zelo razdejan; potem pa temelji raznih poslopij, ki so spadala k Asklepi-jevemu svetišču. Od juga proti severu gred6č pride se mimo gimnazija in (rimskega) odejona do propilej in Artemidinega svetišča. (Artemida je bila posebno kot «ličkata» čuvarica vseh potov in vrat.) Koj nasproti vhodu je stal velik žrtvenik Asklcpijev in na desno stran rimski «kursalon». Za žrtve-nikom vidijo so ostanki Asklepi jevega svetišča (dorski peripteros, 24-7 X m), ki je imelo lepe podstrešne skulpture, nahajajoče se zdaj v narodnem muzeju v Atenah. Na severni strani svetišča sta bila dva pokrita hodnika na stebrih; todi so se sprehajali zdravljenci. Najčudnejše poslopje med ozidjem svetišča je Poliklctova «tliolos», t. j. okroglo poslopje, ki je slonelo na dorskih (od zunaj) in na korintskih stebrih (od znotraj), imajočih krasne, lino izklesane kapitele. Pod tlakom se nahaja majhen labirint, t. j. trije okrogli, koncentrični hodniki, kateri so razdeljeni s počeznimi ploščami, a po odprtinah med seboj v zvezi, tako da se pride lahko iz kroga v krog. Pomen tega labirinta ni znan, a bržkone predočuje «kozmos» na mističen način.
Zunaj svetiščnega ozidja (na severu) se vidijo razvaline Antoninovih in drugih kopelij; templja Afrodite in severnega (starejšega?) svetišča, raznih hodnikov, stanovanj za svečenike in bolnike itd. Povsodi je vse polno pod-stavcev za kipe, potem lepših ali priprostih sedežev in klopi j bolnikom za odpočitek. Povsodi so bile obešene tudi kamonite plošče, na katerih so se ozdravljenci kakor po naših božjih potih zahvaljevali za prejeto zdravje. Marsikatera teh tablic, ki so zbrane v lokalnem muzeju, pripoveduje mnogo smešnega o načinu, kako so Asklepijevi svečeniki zdravili. Od 1. 1891. koplje grška vlada redno v Hierönu, in razkopavanja vodi sedaj g. Karamanzolos.
Največja lepota Hieröna pa je starogrško gledališče jugovzhodno od svetišča na obronku hriba Ivinortiona, čez kateri vodi pot v Epidaver. Tu so prvikrat našli sredi gledališča popolnoma okroglo orkestro, kjer so v grški dobi nastopali igralci in kor. Še le ob času rimskih cesarjev so sezidali nasproti gledalcem vzvišene odre in pri tem večkrat razdejali orkestre, katere se pa vender še zasledujejo v vseh grških gledališčih. Epidaversko gledališče je razdeljeno po «diäzomi» v spodnji del s 33 vrstami in gorenji z 22 in je imelo prostora za 14.000 ljudi j. Med sedeži spodnjega dela je 13, med zgornjimi 21 stopnic, ki dele prostor za gledalce v klinaste oddelke («kerkides»).
Temelj odra je še dobro ohranjen in ima tri vrata proti orkestri. Posamezni deli in nakraski so bili lepši, nego pri katerem drugem grškem gledališču, in že stari so jih pripisovali Polikletu. Poleg gledališča se nahaja čuvajeva hiša in lokalni muzej za manj vredne izlcopine.
Kakor smo videli, ima Argivska ravnica zares preimenitne zgodovinske in umetniške spomenike, ali najbolj je zaslula po svojem umetniku Polikletu, ki je bil Fidijev sovrstnik in tekmec.* Rodil se je sicer v Sikijonu (okoli 1. 480 pr. Ki*.), ali živel in deloval je v Argolidi, tako da so ga že stari imeli za Argivca. Z gotovostjo moremo Polikletu pripisovati le dva kipa, bronastega Herma in slavnoznano argivsko H ero, katero so častili v novem svetišču v Herajonu. Kakor o Fidijevem Zenu, tako vemo prav malo tudi o Polikletovi Heri. Izvestno je le, da je bila velikanska (toda manjša nego Zen), na zlatem prestolu sedeča ter iz zlata in slonove kosti napravljena. Nepokrit je imela le obraz, beli vrat in lepo lakti, vse drugo telo je bilo odeto z bogato obleko, in na bujnih laseh je stala zlata krona, na kateri so bile vzbočene Hore in Haritinje, njene služabnice. V desni roki je držala boginja šipek (granatno jabolko) kot znamenje rodovitnosti, v levi pa žezlo s kukavico na vrhu kot znak svetega zakona. Poleg nje je stala na istem podstavcu njena liči Heba, katero je izdelal Polikletov sovrstnik Navkidcs. Kakošen da je bil Herin obraz, o tem se da lc sklepati, ker nam še ni znan noben posnetek (Juno Lodovisi, katero so dolgo imeli za kopijo Polikletove llere, je namreč originalno delo). Overbeck misli, da ni izražal nebeške miline, nego strogost in resno veličanstvo, kakor sc spodobi varuhinji svetega zakona.
Poleg kipov za bogočastje ulil je Poliklet tudi mnogo junakov in atletov, izmed katerih so trije najslavnejši, seveda le v kamenitih kopijah ohranjeni. Prvi je takoimenovani «Doryphoros» (kopjenosec), najden v Pompejih in razstavljen v Napol ju; drugi je «Diadumenos» (venčajoč so z zmagovalnim trakom), najden v Provansi in razstavljen v britanskem muzeju v Londonu; tretji pa «Apoxyomenos» (strgalec, ki sc čisti po boju) v Vatikanu, Braccio nuovo. Po nekem bronastem kipu Polikletovem je napravljena tudi «utrujena» Amazonka (Braccio nuovo, št. 71), ki je sicer tudi ranjena, a bolj moška in ne vzbuja pozornosti s svojo rano, kakor Fidijeva. S tem kipom je Poliklet baje prekosil svojega tekmeca, da so njegovo Amazonko izvolili za v svetišče efeško.
Iz teh vzgledov se spozna, da je skušal Poliklet izraziti popolno lepoto človeškega telesa, združeno z mirno samozadovoljnostjo. Zato je izražal le mladeniška, po telovadbi izobražena telesa, katera je znal tako dovršeno predstavljati, da so jeden njegovih kipov imenovali kar naravnost «kanon» (normalno pravilo). Značilno je, da so že stari Polikleta v tem hvalili, «da jo znal prvi predstavljati telesa na jednej nogi stoječa, z rahlo prislonjeno drugo». Kakor Fidija, vzgojil si je tudi Poliklet svojo šolo, ki je še dolgo razširjala njegovo slavo daleč zunaj mej Argivske ravnice.
*	Overbeck, o. c. I, str. 385 in dalje.
S.	Rutar.
O račji kugi.
U v o c 1.
Od nekdaj je prvakovala Kranjska glede raštva; proslavila se je daleč preko svojih mej sosebno s svojimi krškimi raki. Razven Krko so redilo na Dolenjskem lepe rake tudi Kolpa, Temenica, Mirna, Ribniška Bistrica in še druge manjše reke. Na dobrem glasu so bili tudi ljubljanski raki, ki so so lovili v Ljubljanici, Gradaščici, Ižici in v družili po ljubljanskem barju tekočih potokih. Tudi gorenjska stran je dajala seintertjä prav lepo žival. Hvalijo se še danes raki iz Pivke, Planinščice in iz družili potokov okoli Planine, Cirknice in Loža. Kupčija z raki je bila na Kranjskem znamenita in je prinašala v deželo vsako leto najmenj 20.000 gld.
A nesrečna kuga, katera je uže leta 1878. pretila iz Francije, leta 1879. pa nastopila po Južnej Nemčiji, zanesla se je iz nemških rek tudi v kranjske vode ter je od leta 1880. dalje rake malone popolnoma uničila.
Nekatera leta odslej je divjala račja kuga silno, včasi pa zopet menj.
Tako so poginjali raki leta 1880. v Kolpi okoli Metlike; leta 1881. v Vlahini; leta 1882. od dne 18. avgusta do dne 1(». septembra v Krki, potem v Ljubljanici in njenih pritokih, v Kolpi pri Staremtrgu, v Mirni, v potokih mej Grosupljem pa Kopanjem in v gorenjskih vodah. Leta 1887. se je pojavila račja kuga v Laknici; 1892. v Temenici in v Homškem potoku; 1893. pa v Ribniški Bistrici in v Sajovišči. Letos pa nastopa v Rašici in v Bregu nad St. Jurijem.
Toda naj se pokaže račja kuga tukaj ali tam, vsekako pripravi lastnika rakolova vsako leto v veliko škodo ter mu zmanjšuje dohodke. Prav zato obračajo oblastva in lastniki glavno skrb na to, da se rak zopet zaplodi v naših potokih in rekah. A odslej, žalibog, brezuspešno!
Kaj je vzrok račji kugi?
Uže leta 1891. mi je donašal vodja ribogojnega zavöda na Studencu, g. prof. Franke, vode iz raznih potokov in mlak ljubljanske okolice v to svrho, da jih pregledam v drobnovidu glede na to, ali se nahajajo v njih neizrečeno majčkene živalice, s katerimi se hranijo iz jajčic izlezle ribice.
Tedanje preiskave so me napotile k opazovanju istih živalic, katere žive v brezštevilnih množicah v naših vodah, toda jih radi njihove male telesnine s prostim očesom ne vidimo razločno. Mnoga nevidna živalica naših voda je imenitna sosebno radi tega, ker se nekatera leta pokaže v nebrojriih množicah, druga pa navidezno premine. Jajca take živalice počivajo lohko po več let v posušenem blatu in čakajo ugodnih okolnostij, da se potem hipoma razvijö.
Po naših vodah je namreč premnogo neizrečeno majhnih lcošarjev (rakov), ki so znameniti radi svojega ustroja, preobraževanja, življenja in radi neizmernega mnoštva. Tako živi v njih n. pr. 5 različkov prelepega samoöka: Cyclops coronatus, C. tenuicornis, C. brevicaudatus, C. serrulatus, C. pauper; (S različkov krasnega dvoklopnika: Cypris ornata, C. candida, C. fusea C. vidna,
C. ovuin, C. pubera; 5 različkov povodne bolhe: Daphnia pulex, 1). brachiata,
D. psittiea, D. magna, D. longispina, mnogo škrgonožcev in garnel.
Še bolj pogostoma se nahajajo neizmerno majhne, prostemu očesu večinoma nevidne «močelke» ali infuzorije. Te živalice so jako jednovito ustvarjene ter se gibljejo s trepavicami ali pa z dolgimi nitkami. Človek se mora res čuditi njihovi neizmerni množici in hitri ploditvi.
Voda ugaja kar najbolje majhni ribici, izlezli iz jajčica ali takemu račku in vsak zarod uspeva dobro, ako je najti v njej neštete množine takih živalic, služečih mu v hrano.
Toda kakor nahajamo po širnej zemlji povsod neprijazna ali celo naravnost sovražna bitja, katera bi najrajša živela ob žuljih družili bitij, tako delajo tudi veliko preglavico našim košarjem raznovrstne živalske zajedalke.
Kak se rad vede v vodi kakor neki gospodar, komur je dano vodstvo nad vsem, kar plava in migeta v vodi. A kamor se obrne, povsod ima polno sovražnikov, ki stavljajo to njegovo gospodarstvo na laž.
Bojevati se mu je z malo prej omenjenimi živalskimi zajedalkami, n. pr. s škrgoderom, Branchiobdella parasitica i. dr., ki so se naselilo na njegovo telo ter mu kvarijo zdravje in ničijo telesno moč.
Toda še opasniše in grozncjše so mu neštcvilne množice neizmerno majhnih sovražnikov rastlinske vrste, ki mu čestokrat otrujejo zdravje ali mu celo naklonijo smrt. Ti škodljivci so hujši od divje zverjadi, ker polnijo naše vode v neznanskem številu in so tako neznatni, tako majhni, da jih ugleda človeško oko le z najboljšimi povečalnimi lečami.
Vselijo se pa ne samo v raka in vse njegove sorodnike, kakor samo-öka, dvoklopnika, povodne bolhe in v močclke; poloti se tudi alg in družili vodnih rastlin. S kratka, lotijo sc vsega, kar je v vodi.
Prvega uničevalca račjega življenja sem ugledal leta 1891. na sanioöku. Zasledujoč v drobnogledu razne oblike in vrste samoöka , kal seršnih mi je donesel g. prof. Franke prav mnogo iz neke bizaviške mlake, zapazim, da pogine marsikateri potem, ko so je napihnil in v barvi izpremenil. Prav ta prikazen je bila povod sledečim preiskavam, da upoznam pravi vzrok samoukovega pogina. V to svrho izrežem mrtvecu oko in škrge ter polagam delke vsakega zaporedoma pod lečo drobnovida s lOOOkratno povečavo.
Preiskuje najmanjše delke ugledam, da so posuti z neizrečeno majčkenimi mehurjastimi telesci.
Da sc prepričam, so li ta telesca vzrok samoökovoga pogina, napolnim
6	posod s prekapano vodo ter donem v prve ;3 posode nekaj razdrapanih škržnih koscev in v vsako po 20 zdravih živalic, v ostale 3 pa samo po 20 zdravih živalic.
Za dobre tri ure poginejo v prvih treh posodah vsi samoöki, v ostalih treh pa so ostali vsi čvrsti.
Isti poskus sem izvršil tudi s povodnimi bolhami in dvoklopniki, in sicer prav z istim uspehom.
Iz tega se da povzeti, da so mehurjasta telesca na škržnih koscih malim košarjem pravo kužilo. Zatorej me je mikalo, ta mehurjasta telesca
opazovati mikroskopično ter kar najhitreje spoznati njihovo bistvo. Toda bizaviška mlaka sc je isti čas usušila in v vodah od drugodi nisem mogel zaslediti jednakih bitij.
Leta 1893. pa naroči visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo prof. Franketu, da pregleda kranjske vode glede ribštva in račje kuge. Prav tačas mi pošilja vodo, katere je pravilno in previdno zajemal iz nastopnih kranjskih potokov in rek: iz Al sak e, Slatnika, St. Joškega potoka, Temenice pod in nad Pribi-jevim mlinom, Bukovščice, Suhe Radulje, Toplišče, Rače med sovodjem pri Radomlji, Tujnišče, Pšate, Brega nad Št. Jurijem, Starega Brega nad boštanj-skim mlinom, Poljanščice, Šmarijskega potoka, Sušice pri Mali Račni, Hom-skega in Globokega potoka.
Vodo vsake navedene reke sem pregledoval mikroskopično meseca junija, julija in avgusta. V mikroskopu sein videl, da je najbolj čista voda Alsake. V njej plava premnogo malih košarjev, potem alg, izmed katerih so najbolj razvijata svili podobni okrak in vijakasta nit; v manjšem številu se nahajajo močelke; škodljivih glivic in gnilih tvarin nisem zapazil in tudi za-jedavih vodnih pršic ne. Menj čista je voda iz Bukovščice, Temenice nad Pribijevim mlinom, Toplišče pri Št. Petru, Tujnišče, Brega nad Št. Jurijem, Poljanščice, Starega Brega, Šmarijskega potoka in Sušice pri Mali Račni.
V vodi, zajeti iz navedenih rek, nahajajo se le semtertja mali košarji, tako tudi alge; kažejo se pa v znatni množini močelke, gnile tvarine in škodljive glivice.
V Slatniku, št. Joškem potoku, Suhi Radulji, Pšati in Rači se nahaja mnogo gnilih tvarin, škodljivih glivic in vodnih pršic. Izginili so pa malone vsi košarji. Videva se le nekaj vej šopatega okraka, ne pa jedne vejice svili podobnega okraka, ni vijakuste niti; obe vrsti so menda uničile škodljive glivice. V zadnjo vrsto stavimo pa vodo iz Temenice pod Pribijevim mlinom, llomskcga in Globokega potoka, in sicer radi tega, ker se nahajajo v njej samo škodljive glivice in raznovrstne gnile tvarine, alge in močelke pa so popolnoma izginile; tako tudi ne zapazimo niti jednega malih košarjev. Ali ni mogoče, da so škodljive glivice, katere so ostalo same v vodi, polotile sc vsega, kar ni od kamena, ter tako sklestile, da je razpadlo v gnile tvarine?
Prav zato se mi je zdelo potrebno opazovati na drobno ostale glivice ter jih do dobrega upoznati, da jim pridem na kak način do živega. *
Okolščine so bile ugodne mojej želji, ker sem dobil isti čas iz Globokega potoka noge, oči, Škrge in slizne kožice nedavno crknjenega raka.
Tu pa moram opomniti, da radi omejenega prostora ne bode mogoče, omenjati vsake živalice in vsake rastline, katera se nahaja v naših vodah ter je tedaj napadala raka ali njegove sorodnike, ker imam namen opisati le najhujšega hudodelca in provzročitelja račje kuge na podlagi lastnih poskusov.
Za poskuse dobim kakor leta 1891. vode, v kateri je mrgolelo vse polno samoöka, povodne bolhe in dvoklopnika. S tako vodo napolnim 10 posod.
*	Pri preiskavi so mi dobro služile nastopne knjige: Dor Krobs von T. II. Iluxley. — Ueber das Vorkommen der liacterion in kohlensäurehiiltigen Gewässern von E. Schwartz. — Dio Schmarotzer des Thiorreichs von van Heneden. — Vorlesungen über die Bacterien von A. Do Hary. — Die Hacterien von W. Migula. — HUppe, Methoden der Hacterien-Forsclmng. — Bacterienkunde und pathologische Mikroskopie von Th. Kitt. — Arbeiten auf dom Gebiete der pathologischen Anatomie und Bacteriologio aus dem pathologisch-anatomischen Institute zu Tübingen von Dr. 1’. Baumgarten. Bd I.
U.-ü.
o
V	5 posod vložim kosce sluznice raka, ki je crknil v Globokem potoku vsled račje kuge; v ostalih petih posodah pa opazujem živaliee v vodi brez vsake primesi. Jedva črez dve uri že pešajo v vodi, kateri sem dodal rakove sluznice, najhitreji samouki in urne povodne bolhe ter izpreminjajo barvo.
Takoj vjamem jednega izmed onemoglih in ga položim v kapljico pre-kapane vode na mizico drobnovida. Po kratkem ogledovanju sc pokažejo na samoöku prav taka obličasta bitja, kakeršna sem opažal uže leta 1891. na samoöku iz bizaviške mlake. Ker vidim v drobnovidu, kako hitro umori to malo bitje samooka, dostavim drugega popolnoma zdravega in čvrstega in brez vsakega madeža na telesu. S početka šviga drugi urno kakor blisk okoli prvega, toda njegovo veselo kolovrtenjc ne traja dolgo. Prime se ga nekaj pikic, in to se razmnožujejo tako hitro, da ga tekom jedne ure popolnoma posujejo; potem otrpne ter pogine koncem druge ure.
Omeniti moram, da so ostali košarji prav zdravi v posodah, v katere nisem vložil sluznice crknjenega raka. Takih poskusov napravim blizu 100 z raznovrstnimi malimi košarji, in sicer vsakikrat z istim uspehom. Zato naročim meseca junija 20 rakov iz notranjskih neokuženih rek in ravno toliko iz gorenjskih. Toda te je bilo treba privaditi hrani in življenju v primernih posodah; kajti le taki ugajajo temu poskusu.
Koncem prvega tedna ugledam pazljivo vsakega raka, jc li zdrav, ali ne. Vsakega ne povsem čistega odstranim takoj, potem vložim 24. junija ob 6. uri zjutraj v prvo posodo med rake kosce okužene sluznice; v drugo posodo dostavim okuženih samoökov in povodnih bolh, v tretjo dolijem okužene vode; v četrti posodi pa pitam rake z okuženimi samoöki. Posledica tega ravnanja je bila, da so poginjali raki v prvi posodi ob polu dveh popoldne; v drugej ob 11. uri dopoldne; v tretji drugega dne ob 4. uri popoldne in v četrti ob polu 11. uri prvega dn6. Najpred so torej poginili raki v četrti posodi, ker sem jih pital z okuženimi samoöki, potem v drugi, v katero sem dostavil okuženih samoökov in povodnih bolh.
Iz tega pa lehko povzamemo, da sta samoök in povodna bolha naj-pripravnejše sredstvo račjemu kvarljivcu, in potem, da ga prav ta dva raznašata v vodi med rake in rastline.
Če premislimo, da okužen samoök ali tudi taka povodna bolha neizmerno hitro šviga po vodi scmtertja, vidimo lahko, zakaj nastopi račja kuga zdaj pri izviru reke, zdaj v sredi toka, zdaj pri izlivu. Da je provzročitcljica račje kuge le mala obličasta glivica, katero sem opazoval na raznovrstnih crknjenih košarjih, uverile so me poleg praktičnih tudi strogo znanstvene preiskave.
Te pa sem izvršil tako, kakor zahteva Th. Kitt v knjigi: Bacterien-kunde und pathologische Mikroskopie, str. 126 do 192.
Osamil sem namreč mikroskopičnim potom nekaj prej omenjenih glivic ter jih vzredil v reagenskih steklenicah na agar-agarju, * v peptonovi gelatini, kakeršno priporoča Koch, in na krompirju.
Tako vzrejene glivice nanesem ob peti uri zjutraj s tanko iglo od platina zdravemu raku na sluznico v ustih, na škrgah in na kožice, vežoče posamične člene petega para nog, in sicer vsakikrat na mesto, katero sem bil prej vrazil. Sc istega dne proti večeru provzroči ta glivični nanos na vsem telesu bolezenske pojave. Rak se vznemirja bolj in bolj, menca scmtertja in
*	Agar-agar je gelatina, katera so nareja od alg Gracilaria liclinoides in Gigartina speciosa.
tere nogo ob nogo. Oko nasajeno na gibkem držalu, ki se leliko obrača sedaj sem, sedaj tja, stisne sc popolnoma motno v žlcbičasto jamico. Koš, ki je navadno nekam zamazano rjavo-zelenkast, postane sedaj rdečkasto-rjav. Nadalje g red <5 prenehujoč od njega redke sivkasto-rjave črevesne otrobe, ki pa kmalu postanejo kakor kaka kosmičasta sirotka.
S časom diha rak hitreje in bolj nakratko. Kjer jo koža bolj nežna, ondi se pokažejo med tem lise, ki postanejo bledo-rjave. Jedva za jedno uro se vidi rak kakor napihnjen; med tem nastopi krč v zadku in nogah, ki mu jih popolnoma raztegne. Zdajci skuša izlesti iz vode, ker pa ne more, prevali se in se previja in prevrača, vznak ležeč, napösled giblje le malo z repom, nogami, škrgami in tipalnicama, dokler ne nastopi popolna brezčutnost in ne pogine rak proti 11. uri ponoči.
Pri raztelesenju mrtvega raka vidim, da se jc kri izpremenila. Navadno je bela, zdaj je redkejša in ožoltela. Meso je bledo-žoltasto. Vse robovje je posebno vneto, zlasti so otekla jetra ter napojena z nekako žoltasto tekočino. Silen smrad se širi na vse strani. V drobnovidu pa zapazim na delkih želodca, zlasti pa na onih od črevesa, množico glivic, ličnih onim, katere sem vzredil na peptonovi gelatini, agar-agarju in krompirju.
S tem jc dokazano, da je raka umorila uže večkrat omenjena glivica, da mu je najnevarnejše kužilo, katero provzročuje kugo s tem, da prihaja nanj in tudi v njega, kjer zareja, bohotno se razplojajoč, strupene, v kri prehajajoče tvarine, in s tem učinja vnetje in konečno popolni razpad ne samo v drobovju in na škrgah, temveč v vsem telesu.
Katere vrste je račji sovražnik in kako se razmnožuje?
Bitje, provzročujoče račjo kugo, ni nič drugega, kakor okroglast mehurček, stanica imenovan, ki sestoji iz nežne kožice in sluzave vsebine; prišteva se bakterijam.
Bakterije so one najmanjše in najjednovitejše glivice, katerih s prostim očesom niti zapaziti ne moremo. Nekatere merijo v premoru 0.002 mm, druge pa samo 0.001 mm (= 1 mikromillimeter = 1 /i).
Z ozirom na obliko razvrščuje jih F. Cohn v 3 skupine, in sicer: n) v okroglastc bakterijo (eocci), katere imajo okroglasto stanico, b) v paličaste bakterije (bacilli), ki imajo valjasto stanico in c) v vijakasto zavite bakterije (spirilli), ki imajo nitasto, kakor vijak zavite stanice.
Vsaka bakterijska stanica sestoji samo od kožice, katera obdaja neko sluzavo beljakovino brez vsakega staničnega zrnca; prav zato stoj6 bakterijo na najnižjej stopinji organskih bitij.
Navadno so brez barve, v nekaterih pa se nahajajo tudi razna barvila. Našli so doslej rudeča, modra, zelena in rumena barvila, katera provzročujejo silno žive barve ne samo v tekočinah, temveč tudi na trdnih telesih.
Razmnožujejo se bakterije po delitvi tako, da se stanica preščipava, dokler ne nastaneta iz jedne glivice dve; zato sc tudi imenujejo glivice cepljivke (Schizomycetes). Ta razmnožitev se vrši silno naglo in se ponavlja brez mere.
Razmnožujejo se navadno pri temperaturi od -f- 5° C do -(- 45° C.
V	kakih 20. minutah se razcepi jedna bakterija na dve, ki se v dvajsetih minutah zopet razcepita. V osmih urah nastane jih potom delitve 16,777.261, v 16. urah pa 281,474.976,710.656.
V	tej meri se pa razmnožujejo bakterije le takrat, kadar jim ugaja gojišče, to je, dokler jim dajo organska telesa dosti živeža pri prej omenjenih stopinjah toplote.
So pa tudi bakterije, katere ne poginejo niti v ledu, niti v vreli vodi. Največkrat jih umori njih lastno delovanje.
Razen glivic imajo vse rastline v sebi znamenito zeleno barvilo, ki razkraja pod vplivom solnčne svetlobe in toplote iz zemlje in iz zraka vsprejete neorganske tvarine ter je izpreminja v organske (n. pr. ogljikovo kislino, amonijak in druge, v višje sestavljen slador, beljakovino, škrob in druge), iz katerih je ustrojena njih telesnina.
Bakterije pa nimajo v rastlinstvu toliko razširjenega zelenega barvila; zatorej so ravno tako kakor žival navezane na organski, od zelenih rastlin iz neorganskih tvarin preosnovani živež. V rejo potrebujejo beljakovine, sla-dorja in škroba, katere razstavljajo v ogljikovo kislino in jednostavnejše dušikove spojine.
Vsled tega popadajo živa bitja in jim izsrkavajo kot zajedalke njihove sokovev ter jih pokončavajo.
Čestokrat si pa tudi osvajajo organsko tvarino umrlih rastlinskih in živalskih bitij, nahajajočo se povsodi, in tedaj so vzrok vsakemu gnitju. Dokazano je, da bi ne bilo brez bakterij ne gnitja, ne kisanja in tudi ne alkohol-skega vrenja.
Ker je delovanje bakterij tolikero, postane jim ravno to pogubno, kajti vsled silnega delovanja nared«') se vselej prej ali pozneje neke tvarine, ki ustavljajo in konečno eel6 ustavijo njih delavnost in razmnožitev, ker delujejo n&nje same kakor strupi.
Vsled neizmerne razmnožitve primanjkuje bakterijam čestokrat živeža, tedaj pa pomrejo ali pa si privoščijo počitka. Nova hrana vzbudi jim zopet življenje. V ugodnih okolnostih sc skrči stanična vsebina ter se obleče v novo trdnejšo in debelejšo kožico ter stopi iz prejšnje. Takim stanicam pravimo tros ali klično zrnce. To se more zopet izpremeniti v bakterijo in razmnoževati na prej navedeni način. Ker ima tros trdnejšo in debelejšo kožico, nego bakterija sama, ne ugonobi ga tako hitro ne hudi mraz in tudi ne velika vročina.
Staniče nekaterih bakterijskih vrst so zelö sluzne; a zato se čestokrat sprimeta po dve in tudi več skupaj. Ako sta se sprijeli dve okroglasti bakteriji, pravijo jima učenjaki diplococcus; če se jih sprime več tako, kakor bi bile nabrane na niti, imenujemo jih streptoeoccus; staphylococce pa nazivljajo bakterije v kupčih. Pogosto pa se nakupičijo stanice v zdrizasta naselja (Zooglüa), ki delajo opalizujoče kožice ali nepravilne krpe na površju mlak, nalivov in pijač.
Naselivši se v človeškem ali v živalskem ali v rastlinskem životu, začn6 se bakterije naglo množiti in tvarno razkrajati sokove.
Takemu razkroju so pa posledice najhujše bolezni. Ker pa bakterije lahko prehajajo iz života v život, prenašajo bolezen in so torej pravo kužilo. Život oškodujejo s tem, da mu izsrkajo najboljše sokove in da narejajo otrovne, gnile tvarine. Take so bakterije. Zdaj pa je treba še odgovoriti na vprašanje, kak da je provzročitclj račje kugo.
Bakterija, provzročujoča račjo kugo, je gotova vrsta samo z drobno-vidom vidnih razcepnih gliv. V premeru meri 0’7 //. Na videz je negibljiva. Na rakovi sluznici in v njej se bohotno razploja ter zareja v kri prehaja-
joče tvarine, in s tem provzročuje v vsem telesu vnetje in najnevarnejše bolezenske pojave. Boloroden pa ni samo potočnemu raku, temveč vsem kožarjem, močelkam in večinoma vsem sladkovodnim algam. Na agar-agarju naredi rumenkasto-zelen poprh, na krompirju pojavi se v kupčih ravno take barve in tako tudi v peptonovi gelatini.
Podoben je pa v vseli svojstvih bakteriji «Staphylococcus pyogenes aureus», katero je opisal Ogston v knjigi: «Archiv für klinische Chirurgie, Bd. 25, 1880», in jo osamil tor izredil Rosenbach, kakor opisuje v knjigi: «Mikroorganismen bei den Wundaffectionskranklieiten des Menschen, Wiesbaden 1884.» Podoben je tudi drugemu različku «Staphylococcus pyogenes citreus», katerega je pa zasledil Passet.
Obe bakteriji opažajo v človeških uljesih, turih in raznovrstnih gnojnih mehurjih.
Bakterija, provzročujoča račjo kugo, strinja se v vseh svojstvih in znakih z omenjenima bakterijama Staphylococcus pyogenes aureus in St. py. citreus; le v poprhu na agar-agarju i. dr. je zelenkasto - rumeno barvan. Običajnemu imenovanju dosledno imenuj se torej račji kvarljivec Staphylococcus pyogenes viridiflavus.
Račja kužnina se izvali posebno	v stoječih in tekočih	vodah, kjer
gnijejo raznovrstni	živalski in rastlinski	ostanki. Zatorej se no	čudimo, ako
se prilepi omenjena bakterija na žive rane, od koder potom zajde v život, in ravno tako na sluznico ob telesnih odprtinah, kojih ima naš rak prav mnogo. Razglej ga ob straneh! Odstranivši oklopove okrajke, ugledaš dosti prostorno duplino, v katero voda lahko prihaja spredaj, zadaj in zdolaj. V tej duplini je vse polno belih niti, ki so v kosmiče zbrane in konci rakovih nog prirasle. To so škrge, rakova dihala. Vanj c pritaka rakova onemogla in za daljno hranitev nesposobna kri ter se tu sestaja in spaja s kislccem iz zraka, katerega ima vsaka voda kolikor toliko v sebi. Da pa voda obliva škrge in da se ta voda kar najhitreje obnavlja, zato ima rak blizu ust neko posebno pripravo, ki skrbi, da vedno pritaka nova voda k škrgam. Drugi par čeljustnih nožič ima namreč neko lopatičasto krpo, ki neprenehoma giblje .semtort'ja ter pelje proti škrgam vodo. Tako nastane	v	škržni	duplini	voden
tok,	ki je v tesni zvezi z dihanjem.
Torej prilike	dovolj v vodi živeči	bakteriji, da sc nasede	na kosmiče
in	od tod preseli v	notranjščino. Rak pa	tudi v hrani ni izbirčen,	dobro mu je
vse, kar se nameri, bodisi rastlina ali žival. Mrtvečina pa mu je dražja od presnega mesa, in kjer leži v vodi kaka večja mrhovina, katero pokriva neizmerno število bakterij, zbirajo se na njej raki zbliza in zdaleka.
Zopet bakteriji kaj ugoden primcrljej, da pride s hrano v raka, kjer se razmnoži v tolikem številu, da ga ugonobi. Da pride kužilna bakterija v raka potom navedenih načinov, osvedočil sem se pri toliko poskusih, da o tem nič več ne dvomim.
Kaj pa pravijo drugi preiskovalci račje kuge?
Prof. dr. C. O. Harz sodi, da provzroči račjo	kugo	neki	osobiten	za-
jedalec črvjega plemena: Distoma cirrigerum, in smatra bakterije kot njegove neškodljive spremljevalce. *
*	Prof. Dr. Harz. Eine Distornasis des Flusskrebses, v knjigi: Deutsche Zeitschrift für Thiermedicin und vergleichende Pathologie, 7. Bd. Leipzig, 1881.
11.	Leukart in Räuber trdita, da uničuje rake gniloživec: Mycosis asta-cina, imenuje se pa tudi še drug gniloživec kot neprijatelj potočnega raka, namreč: Aclilya prolifera, Nees ah Es.*
Kako se postaviti v bran nevidnemu sovražniku potočnega raka?
Gotovo je, da je račja kuga poletna bolezen, ker nastopa najbolj po leti, in sicer lc pri ugodni stopinji toplote. Pokaže se tu in tam meseca majnika in junija, najbolj pa razsaja meseca julija in avgusta, potem pa zopet ponehuje, tako da izgine novembra popolnoma. Ta izkušnja potrjuje mnenje, da pospešuje višja stopinja temperature račjo kugo, in tudi, da si privošči počitka kvarljivčevo klično zrnce pri nižji temperaturi.
Znano nam je tudi, da ostane kužilo živo v vodi ne samo na ostankih razne crkovine, temveč tudi na rastlinah, ter da jih odtod mali košarji prenašajo semtertjä po rekah.
Na vprašanje, kako moramo pokončevati račjega sovražnika, še dandanes ni mogoče kar na kratko odgovoriti, zakaj to bode le tedaj mogoče, kadar bodemo spoznali do dobrega ona sredstva, ki pridejo njemu neposredno do živega. V tem oziru treba pa še paznih raziskovanj in poskusov.
Težavnost, zaslediti zanesljivih razkužil, je velika, ker še ne zadostuje, da se ve, da to ali ono razkužilo v reagenskej steklenici kužljivca gotovo pokončuje, temveč treba dognati, kako priti do živega kužilu v vodi.
Da dosežemo glcd6 na to kak uspeh, moramo uničevati račje kužilo v njegovih zalogah in mu tako zabraniti pot v račji život.
Držeč se tega načela, poskušal sem najprej obče pri poznana kemična sredstva glede na to, umore li račje kužilo, ali ne.
Dober uspeh sem dosegel z nastopnimi kemičnimi sredstvi:
1.) Jako razredčen sublimat, kakor 1 : 1000, umori kužilo v 6. dneh.
2.) Jako razredčena salicilova kislina, kakor 1 : 1000, umori kužilo v 8. dneh.
3.) Žveplena kislina, kakor 1 : 100, umori kužilo v 10. dneh.
4.) Alkohol 80%, kakor 1 : 200, umori kužilo v 14. dneh.
5.) Karbolova kislina, kakor 1 : 200, umori kužilo v 12. dneh.
6.) Apnica, kakor 1 : 4, umori kužilo v 14. dneh.
Gotovo je torej, da se da ugonobiti z navedenimi sredstvi račje kužilo v stoječi vodi. Toda kako uporabljati ta sredstva v tekočih vodah, v katerih bi ne umorila samo račjega kvarljivca, temveč tudi vsako v njih živeče bitje, in koliko bi jih bilo treba?
Da dobim v vsakem oziru uporabnega razkužila, naberem preteklega leta 52 raznovrstnih cvetočih rastlin, ki imajo v sebi katero prej navedenih kemičnih spojin. Z vsako nahranili rastlin sem poskušal razkužiti okuženo vodo, v katero sem polagal dan za dnevom raznovrstnih košarjev.
Toda skoro pri vsakem poskusu je uničilo kužilo vse živalice.
Zato je izmed vseh nabranih rastlin vredna le jedna vse pohvalo, in ta je: Spiraea Ulmaria, močvirsko osladje. Tab ima vsebi salicil-aldehid.**
In prav ta kemična sestavina je vplivala šesti dan pogubonosno na račjega kvarljivca, dočim so čvrsti ostali vsi košarji.
*	Vsemu naporu vkljub vendar nisem mo<*el dohiti v roke opisa imonovanih «jniloživcev.
** Deutschlands Flora von Dr. Karsten.
Na podlagi večkratnih poskusov trdim torej, da se more uporabljati močvirsko osladje kot razkužilo proti račjemu kvarljivcu; in sicer tako, da sc nabira cvcteč in potem poveže v snopiče, ki se polagajo v vodo, kjer se privežejo na količe primerno v zemljo zabite. Ali pa naj sc zaseje močvirsko osladje po obrežjih voda, da razkužujejo cveti, potem ko so padli v vodo, naravnim potom naše reke.
To mnenje potrjuje potok, izvirajoč izpod Vrašice, ki ima še dandanes rakov, ker rase na okoli močvirsko osladje, ki pokončuje kužilo, prišedše vanj iz Pšate.
Da je salieilova kislina istinito izvrstno razkužilo proti račjemu nepri-jatelju, dokazuje tudi to, da	doslej niso crkali	raki v	vodah n. pr.	v	Pivki,
Podnanošci in dr., ki teko po ilovčasti strugi,	katera	ima v	sebi	salicilove
kisline, svojstvo, katero utegne mnogo koristiti pri razkuževanju voda.
Da se razkužijo naše vode kolikor mogoče hitro, treba, da obračajo lastniki rakolova glavno skrb na to, da se vode ne onesnažijo z izmetki in otrebami, ki so račjemu kužilu dobro gojišče.
Prav radi tega naj so crkovine, zlasti pa crknjeni raki, ne puste v vodi, da gnijoč pospešujejo dalji razvoj kužila.
Crknjeni raki sc morajo pobrati in v blizu 1 m globoko jamo zakopati, potem ko so se polili z apnico. Nadzorujejo naj se tudi tovarne, ki provzro-čujejo onesnaževanje vode, zlasti takšne, ki delajo z odpadki ali dajo živalske izdelke.
Če sc pazi na vse to, potem sc okužena voda gotovo razkuži. Toda čista voda sama še ne zadostuje zopetnemu zaplojevanju potočnega raka, treba paziti tudi na to, da se v	vodi zarede razni	mali košarji,	alge	in	drugi
živež, brez katerega rak ne	more uspevati.
J. Hubad.
Šolska poročila.
I.
Učiteljstvo.
A.	Za obvezne predmete.
	Ime in značaj	Raz- rednik v rnzrodu	Učil v razredu	j Število ur ' na teden
1	Fran Wiestlialer, c. kr. ravnatelj	—	Latinščino in slovenščino v IV. a.	8
| 2	Martin Karlin, e. kr. profesor VIII. činovn. reda	III. a.	Latinščino in nemščino v III. a. — Grščino in nemščino v IV. a.	17
3	Simon Rutar, c. kr. profesor, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom, konservator osrednje komisije za preiska-vanje in ohranjevanje ume-tcljnih in zgodovinskih spomenikov	—	Zemljepis v 1. a. — Zgodovino in zemljepis v 11. h , III. a. in b., IV.' a. in b.	•21
4	Josip Hubad, c. kr. profesor, varuli prirodoznanskim učilom, c. kr. poročnik izv. sl.	IV. a.	Matematiko v IV. a. — Prirodopis , oziroma prirodoslovje v I. a., b. in c., II. a. in b., III. a. in b., IV. a. in b.	23
5	Lovro Požar, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh podporni knjižnici	II. a.	Latinščino in nemščino v II. a. — Slovenščino v II. a, III. a.	17
6	Josip Jenko, c. kr. profesor	I. b.	Latinščino, nemščino in slovenščino v I. b. — Zemljepis v I. 1). in c.	21
7	Alojzij Tavčar, c. kr. redni gimn učitelj	II. h.	Latinščino in nemščino v II. b. — Grščino v III a.	17
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	1 Število ur i na teden
8	Anton Štritof, namestili učitelj, varuh učiteljski knjižnici, c. kr. nadporočnik v razpregledu dež. hrambe	IV. b.	Latinščino, grščino, nemščino in slovenščino v IV. b. — Zgodovino in zemljepis v 11. a.	20
9	Anton Svaršnik, namestili učitelj	III. b.	Latinščino, grščino, nemščino in slovenščino v III. b.	17
10	Andrej Karlin, dr. i. u. na vis. šolah pri sv. Apolinariju v Rimu, namestili učitelj vero-nauka, svetni duhovnik, pro-povednik, prefekt v knezoškof. Alojzijevišču	—	Veronauk v vseh (9) razredih.	18 18
11	Anton Mikuš, namestili učitelj	I. c.	Latinščino, nemščino, slovenščino in matematiko v I. c.	
12	Mihael Markič, namestili učitelj	1. a.	Latinščino in nemščino v T. a., — Slovenščino v I. a. in II. b.	17
13	Anton Peterlin, namestili učitelj	—	Matematiko v I. a. in b., II. a. in b., III. a. in b., IV. b.	21
B.	Za neobvezne predmete.
1.) Francoščino (I. tečaj, za učence IV. razreda) je učil ‘2 uri na teden višje realke profesor Emanuel vitez Stauber.
2.) Laščino (I. tečaj, za učence IV. razreda) je učil 2 uri na teden višje realko profesor Josip Borghi.
3.) Risanje za učence vseh razredov v 3 tečajih po 2 uri na teden je učil višje realke profesor Ivan Franke.
4.') Lepopisje za učence vseli razredov v 2 tečajih po 1 uro na teden je učil namestili učitelj Anton Štritof.
5.) Telovadbo za učence	vseh razredov v 2 oddelkih	po	2 uri	na teden je
učil	telovadni učitelj višje realke	Fran Brunet.
6.) Petje za učence vseh	razredov v 4 oddelkih 6 ur	na	teden	je učil glas-
beni vodja v stolnici Anton Foerster.
*
Pomožni sluga: Ivan Brinskele.
*
Hišnik: Fran Bolle’.
II.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obvoznih predmetih jo v obče splošno veljavni učni načrt (objavljen z razpisom vis. c. kr. naučnega ministerstva z dne 26. maja 1884, štev. 10128, deloma prenarejen, oziroma dopolnjen po navedbah z dne 1. julija 1887, štev. 13276, 24. maja 1892, štev. 11372, in 6. julija 1892, štev. 1 1297). Glede na učni jezik veljajo za zavod pravila, katera je izdalo vis. naučno ministerstvo za slovensko oddelke tukajšnje c. kr. višje gimnazijo z naredbo z dno 22. julija 1882, štev. 10820. Po tej je:
a) V I. in I[. razredu slovenščina učni jezik pri vsoli učnih predmetih izimši deloma nemščino, kateri so odločeno 4 ure na teden.
b)	V III. in IV. razredu je nemščina	učni	jezik pri nemščini in	grščini.	Pri	prelaganju iz	Cezarja	v IV. razredu	sc	sme polog slovenščine	uporabljati	tudi
nemščina. V III. razredu se uči nemščina 3, v IV. razredu 4 ure na teden.
c) V odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih razun petja jo učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v oboli jezikih.
A.	Obvezni predmeti.
I.	razred.
1.) Veronftiik. Katoliški katekizem. O veri, zapovedih, svetstvih in blažilih.
2.) Latinščina. Pravilno oblikoslovje imensko in glagolsko, učenje vzorcev iu slovk, prevajanje latinskih in slovenskih stavkov, ki se potem doma zapisujejo, pozneje vsak	teden jedna	ali dve	mali nalogi za	vajo	v latinjenju. Pričenši	s	tretjim	mesecem
vsak	teden jedna	polurna	šolska naloga.
3.) Nemščina. Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vsporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vežbanjo v krepkih glagolih poleg čitanja. Branje, govorjenje, obnavljanje in predavanje na izust naučenih beril v vezani in nevezani besedi. Pismeno prevajanje iz slovenščine v nemščino. V drugem polletju sem ter tja pismene obnove razloženih beril. Vsak mesec dvo nalogi, prome-njema domači in šolski.
4.) Slovenščina. Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti; pravilno oblikoslovje in najvažnejšo nepravilnosti; empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. Citanje s stvarno razlago in potrebnimi slovniSkimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. Pismene naloge: narekovano pisanje za pravopisne namene, obnova predavanih prostih povestij in pripovednih opisov. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga; v II. polletju se čredijo šolsko naloge z domačimi.
5.) Zemljepis. Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevne solnčne poti glede na šolsko poslopje in dom o raznih letnih časih; po tom opozna-vanje v pravi okolici, na zemljevidu in zemeljskem oblu. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom jednoga leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavni liki trdino in tekočino, njih razdeljenost po zemlji, kakor tudi leža najznamenitejših držav in mest polog vodnega vežbanja in udovrševanja v čitanju z zemljevidov. Poskušnje v risanju uajjednostavuejših zemljepisnih predmetov.
6.) Matematika. A. Aritmetika: Dekadični številni sistem. Himske številke. Četvero osnovnih računov neimenovanih in jednoimenskih celih in decimalnih števil. Meterski merni in utežni sistem. Računanje z mnogoimenskimi števili. O deljivosti števil. Razstavljanje števila na njegove prafaktorje. Najjednostavnejše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. Skupna mera in skupni mnogokratnik. — B. Geometrija (II. polletje): Osnovni tvori. Prema, krog, kot in vsporednice. Najjednostavnejša svojstva trikotnikova. Vsako konferenčno dobo jcdno šolsko nalogo, nekoliko jedno-stavnih primerov za domačo vajo od ure do ure.
7.) Prirodopis (nazorni nauk). Prvih šest mescev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: sesavci in žuželko, primerno izbrani. Zadnje štiri mesce šolskega leta: Rastlinstvo. Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst, pri čemer se je ozirati na važnejše njih znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost.
II.	razred.
1.) Veronauk (liturgika). Duh katoliškega bogočastja, cerkvene osebe, redovi, oprava, opravila, časi.
2.) Latinščina. Pravilno oblikoslovje, spopolnjevano z onimi vrstami zaimkov in števnikov, ki so se v I. razredu preskočile; najvažnejše nepravilnosti v pregibanju, vežbanje kakor v I. razredu; pomnožitev sintaktičnih oblik s pridejanim absolutnim ablativom. Učenje na pamet kakor v I. razredu, pozneje domače pripravljanje (pre-paracija). Vsak mesec jedna domača in tri šolske naloge, zvršljive v 1/<1 ali 8A ure.
3.) Nemščina. Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. Čitanje kakor v
I.	razredu. Naloge kakor v I. razredu, toda z večine obnovljene povesti.
4.) Slovenščina. Zloženi in skrčeni stavek; nauk o ločilih; dopolnjevanje oblikoslovja, posebno natančno razpravljanje glagola. Čitanje in naloge kakor v I. razredu.
5.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu, v goropisnem, vodopisnem in krajopisnem pogledu z ozirom na podnebne razmere, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčne poti proti različnim obzorom. Zveznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili narodov pokaži se le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih vzgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in britskega otoškega kraljestva z motrišča, označenega pri Aziji in Afriki. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine.
6.) Matematika. ^.Aritmetika: Širje vaje o meri in mnogokratniku. Natančna razlaga in vaja v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnega ulomka na navadni ulomek in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih. Razreševanje jednostavnih regeldctrijskih nalog po sklepih in s pomočjo sorazmerij. Procentni in jedno-stavni obrestni račun. — B. Geometrija: Somernica prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, četverokotnikov in mnogo-kotnikov. Naloge kakor v I. razredu.
7.) Prirodopis (nazorni nauk). Prvih šest mescev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: ptiči, nekaj plazivcev, krkoni in ribe, nekateri brez vretenčarji. Zadnje štiri mesce šolskega leta: Rastlinstvo. Pouk I. razreda se nadaljuje, kažo se nove semenske rastline ter napeljuje do razumevanja sistematične rastlinske sestave. Nekatere trosocvetke.
III. razred.
1.) Veronauk. Zgodovina razodenja Božjega v stari zavezi (svetopisemska zgodovina stare zaveze od praveka do Krista).
2.) Latinščina. Slovnica (3 ure na teden): Nauk o skladnosti, rabi sklonov in predlogov. — Ci tanje (3 ure na teden) iz Kornelija Nepota —Domača priprava. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga za celo uro, vsake tri tedne jedna domača naloga.
3.) Grščina. Vežbanje v oblikoslovju (s priglasom vred) do glagolov na j ti ; preskočiti je le nekaj izjem. Učenje slovk. Obojno prevajanje iz vadne knjige. Domača priprava. Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dnij jedna naloga, premenjema šolska in domača.
4.) Nemščina. Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. — Čitanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zadnje zlasti za stilistične namene. Učenje na pamet in predavanje; (ako možuo) tudi prevajanje težjih slovenskih povestij. Vsakih 14 dnij premenjema jedna šolska in domača naloga (povesti, popisi, obrazi).
5.) Slovenščina. Sistematično ponavljanje oblikoslovja, skladnja imenska, pri kateri se je ozirati na pomenoslovje. Citanje s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenje na pamet in predavanje. Vsak mesec jedna šolska in jedna domača naloga.
6.) Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden, premenjema zemljep. in zgodov.). A. Zemljepis: Evropske dežele, ki so v II. razredu niso obravnavale (izimši avstrijsko-ogersko monarhijo), Amerika in Avstralija z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi glede na pojasnjevanje podnebnih razmer. Vaje v črtanju jednostavnih zcmlje-vidnih obriskov. — B. Zgodovina: Srednji vek. Najvažnejše osebe in dogodbe s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogersko monarhije.
7.) Matematika. A. Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulom-ljenimi občnimi števili. Kvadrovanje in potezanje kvadratnega korona. V zvezi z geometričnimi računi: nepopolna števila, okrajšano množenje in deljenje, zadnjega uporaba pri potezanju kvadratnega korena. — B. Geometrija: Jednostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Merjenje dolžine in ploščine. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Prirodoznanstvo. I. polletje: Fizika. Osnovni pojmi: prostornost in neprodirnost teles. Opis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mer; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. Iz nauka o toploti: Toplotni občutki; stopinja in množina toplote; izpreminjanje prostornine in skupnosti; prevod toplote in žarjenjo (najjednostavnejše prikazni); izvori toplote. Iz kemije: Uvod: zveznost, sprijemnost, prožnost, krhkost, trdnost, mešanje, raztop, kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o neizpremenljivosti množine tvarine, o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvine; molekul, atom; spojinske osnove, kisline in soli. Najnavadnejše nekovine in nekoliko njih spojin. Gorenje. — II. polletje: Prirodopis (nazorni nauk). Mineralogija: Opazovanje in opis nekaterih imenitnih in prav navadnih rudninskih vrst brez posebnega ozira na sistematiko. Najnavadnejše hribine.
IV. razred.
1.) Veronauk. Svetopisemska zgodovina nove zaveze (zgodovina mladosti, življenje in trpljenje, vstajenje Kristovo; njegova cerkev, nje razširjevanjc).
2.) Latinščina. Slovnica (2 uri na teden): Skladno posebnosti imenske in zaimenske, poraba časov in naklonov, vezniki; zlogomerje in osnovno stihoslovje. —
Berilo (4 ure n. t.) iz Cezarjeve «galske vojne» z domačo pripravo. V drugi poloviei
II.	polletja vežbanje v stilioslovju na podlagi krestomatije iz Ovidija (2 uri n. t.) — Naloge kakor v 111. razredu.
3.) Grščina. Slovnica: Kratka ponovitev in dopolnjevanje imenskega in gla golskega oblikoslovja, glagoli na fll in nepravilni glagoli. V II. polletju glavne točke iz skladnje, vežbanje v obojnem prevajanju, učenje slovk, domača priprava. — Naloge kakor v III. razredu.
4.) Nemščina. Slovnica: Sistematičen pouk, skladnja zloženega stavka, peri-joda. Posnetek zlogomerja in stihoslovja. — Citanje, učenje na pamet, predavanje in naloge kakor v III. razredu.
5.) Slovenščina. Sistematično ponavljanje zloženega stavka v zvezi z glagolsko skladnjo. Posnetek zlogomerja in stihoslovja, prilike in podobe. Čitanje in naloge kakor v III. razredu.
6.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri n. t.): Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko ogerske monarhije, brez statističnega dela, toda obširneje uvažujoč deželske pridelke, opravila, prometne in kulturne razmere narodov. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri n. t.): Novi vek. Najvažnejše osebe in dogodbe; jedro pouku je zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije.
7.) Matematika. A. Aritmetika: Jednačbe prve stopinjo z jedno in več neznankami, čiste jednačbe druge in tretje stopinje, ki se upotrebljajo pri geometriškem računanju; v zvezi z njim kubovanje in potezanje tretjega korena. Sestavljena regel-detrija, razdelbeno pravilo. Obrestnoobrestni račun. — B. Geometrija: O medsebojni leži prem in ravnin. O telesnih oglih. O najimenitnejših telesih Jednostavno preračunjanje površine in prostornine teles. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Fizika. I. polletje. Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajemno delovanje; magnetenje po razdelbi; zemeljski magnetizem. — Iz nauka o elektriki: Električnost, najjednostavnejši elektroskopi; dobri in slabi elektrovodi; pozitivna in negativna elektrika; elektrizovanje po razdelbi; najnavadnejša orodja in priprave za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom; strelovod; Voltov člen, izmed stalno delujočih členov le tiste, ki se upotrebljajo pri poskusih; najimenitnejši učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod pa njegova najnavadnejša in najjednostavnejša elektrotehnična uporaba (n. pr. električna luč, galvanoplastika, Morsejev pisalni brzojav). — Iz mehanike: Opis najvažnejših vrst gibanja: premočrtno, krivočrtno, jeduakomerno in jednakomerno pospeševano gibanje; oba učinka mehaničnih sil: pospešba in tlak (teg), statičnega delovanja merjenje z uteži; pojav vstrajnosti pri menjavi hitrosti in meri (sredobežnost); težnost, udar, ovire gibanja; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim prijemališčem in istomerno vsporednih sil; nekoliko jednostavnih in sestavljenih strojev. — II. polletje. Značilna svojstva kapljivo tekočih teles; gladina, hidrostatični tlak; ravnotežjo kapljevine in ne mešajočih se kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najjednostavnejši način določevanja specifične teže trdnih in kapljivo tekočih teles; laso-vitost. Značilna svojstva raztezno tekočih teles (Mariottov zakon); Toricellijev poskus, barometer, pa še kaka druga uporaba delovanja zračnega tlaka; zračna scsalka, zrako-plav; princip parnih strojev. — Iz akustike: Zvočni dojmi, šum, žvenk; višina tona, lestvica tonov; najjednostavnejša zvočila; človeško glasilo, telefon; širjenje in odboj zvoka, sozvočenje; človeško uho. — Iz nauka o svetlobi: Dojmi svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe, senca, svetlomer, odboj in lom svetlobe; zrcala in leče (temna sobica, princip fotografije); razkroj svetlobe v njene sestavine, mavrica; oko, drobnogled, najjednostavnejši daljnogledi. — Dodii naj se fizikalnemu pouku, sosebno v mehaniki, opis prikaznij na nebesnem obloku glede na nepremičnice; mene in obhod meščev v
teku jedncga mesca; letno gibanje solnca. Navedene prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različne zemeljske Širine in dolžine naj se razlagajo iz vrtenja zemlje okoli njeno osi v jednem zvezdnem dnevu in iz njenega letnega gibanja okoli solnca v teku jedncga leta. Solnčni in mesečni mrki.
Pregled predmetov, razpredeljenih po posameznih razredih in tedenskih urah.
Predmet	I. a.	I. b.	I. c.	II. a.	11. b.	III. a.	111.b.	IV. a.	IV. b.	Skupaj
Veronauk	2	2	2	2	2	2	2	2	2	18
Latinščina	8	8	8	8	8	6	6	6	6	64
Grščina						5	5	4	4	18
Nemščina	4	4	4	4	4	3	3	4	4	34
Slovenščina	3	3	3	2	2	3	3	2	2	23
Zemljepis in zgodovina	3	3	3	4	4	3	3	4	4	31
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	3	3	27
Prirodopis	2	2	2	2	2	2	2	—	—	(l. Dolleiie): 8 (II, polletje): 12
Prirodoslovje						2	2	3	3	(I. polletje): 10 (JI, polletje): 6'
Skupaj . .	25	25	25	25	25	27	27	28	28	235
B.	Neobvezni predmeti.
1.	Francoščina.
Pouka v I. tečaju tega predmeta so se udeleževali četrtošolci skupno z učenci tukajšnje višje gimnazije 2 uri na teden.
Učni načrt: Glasoslovje, imensko oblikoslovje (člen, samostalnik, pridevnik, zaimek). Oba pomožnika in tri pravilne spregatve. Vežbanjc v slovniški tvarini na podlagi obojnega prevajanja po slovnici in vadni knjigi prof. dr. Filcka pl. Witting-hausna.
Udeležba: V I. polletju 6, v II. p. 4 učenci.
2.	Laščina.
Pouka v I. tečaju tega predmeta so sc udeleževali četrtošolci skupno z učenci tukajšnje višje gimnazije dve uri na teden.
Učni načrt: Izreka; pregibanje samostalnika in pridevnika, svojilni in kazalni zaimki, sedanjik pomožnikov in glagolov na -are, -ere, -ire, pretekli deležnik in iz njega
zhajajoča tvoritev preteklega časa in trpne dobe, prihodnjik. Prislovi na -mente, osebni zaimki, modalni glagoli, velevnik, stopnjevanje, najpotrebnejši skladni členi za tvoritev prostih stavkov. Ustno in pismeno pripravljanje na dotične vaje. Učna knjiga: Adolf' Mussafia, Laška slovnica.
Udeležba: v I. polletju 8, v II. p. 6 učencev.
3.	Risanje.
V tem predmetu so sc poučevali učenci vseh razredov skujmo z učenci višje gimnazije v treh letnih tečajih po dve uri na teden.
Učni načrt: I. tečaj: Geometriško oblikoslovje, kombinacije ravnih geometriških tvorov, gcometriški ploski okras po nariskih na tabli zvršen s svinčnikom in peresom v dveh bojah; prosto ploskovno okrasje po nariskih na tabli, biserni traki, zvršeni v dveh vodenih bojah. Učenci se poučujejo skupno.
Udeležba: v I. polletju 35, v II. p. 27 učencev.
II. tečaj: Pojasnjevanje perspektivnih načel s pomočjo obriskov na tabli, žičnih modelov in prikladnih pristrojev. Kisanje s tereometriških telesnin in njih kombinacij po žičnih in lesenih modelih. Uvodni nauk o okrasu, boje prve in druge vrste, barvila in slikanje, pri katerem sc je posluževati zlasti vodenih boj. Narisovanje prostih listnih in cvetnih likov in lažjih okraskov grškega in arabskega sloga, izvedeno v bojah. Učenci sc poučujejo skupinoma.
Udeležba: v I. polletju 16, v II. p. 13 učencev.
III. tečaj: Narisovanje starovinskega posodja, romanskega kapitelja, arhitektonskih ukrasnih členov, renesančnih in nekaterih gotskih okraskov po sadrenih modelih, šarnega ploskega okrasja po predlogah, risanje glav po reliefih in sadrenih doprsnicali, izvedeno z jedno ali dvema kredama. Itazlaganje najvažnejših arhitektonskih oblik, Učenci se poučujejo skupinoma ali posamezi.
Udeležba: v. I. polletju 8, v II. p. 7 učencev.
4. Lepopisje.
Pouka v tem predmetu,	ki se je	učil za	zavod posebej, udeleževali so se učenci
vseh razredov v dveh tečajih,	in sicer	deloma	svojevoljno, deloma	zaradi slabe pisavo
primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov.
V I. tečaju (1 uro na teden) so se učenci po udarjalni metodi vežbali v ger.e-tiški razvijanih črkah slovenske in nemške pokončne pisave.
Udeležba: v I. polletju	53, v. II.	p. 44	učencev.
V II. tečaja (1 uro na	teden) l.	oddelku so sc ponavljale	črke slovensko in
nemške pokončne pisave, v 2. oddelku pa se je na isti način urilo v francoski okrogli pisavi in naposled v grških črkah.
Udeležba: v I. polletju 39, v 11. p. 39 učencev.
5. Telovadba.
Tudi v tem predmetu so se poučevali učenci c. kr. nižje gimnazije posebej, in sicer razdeljeni v dva oddelka (vsak oddelek dve uri na teden); v I. oddelku so telovadili učenci I. in II., v II. učenci III. in IV. (poleg 10 iz I., ozir. II.) razreda.
Učni načrt za oba oddelka:
Proste in redovne vaje: gibanje telesa v jednostavnih oblikah, skakljanje, tekanje; tvorjenje čelne, bočne in krožne vrste, pretvarjanje teh vrst, tvorjenje dvojic, trojic in četvoric, prečne vrstitve, zavoji okrog istoimenskih vodij v čelnih vrstah na mestu in v hodanju; jednostavne zveze prostih in redovnih vaj. Telovadne igre.
Vaje lin orodju so sc zvrševale v Štirih oddelili, ki so bili sestavljeni po starosti in zmožnosti telovadcev: a) Na poševnili lestvah: stopanje navzgor in navzdol, zgoraj in spodaj, voskanje na lestvinah in klinih, vspenjanje v ležni opori in ležni vesi, vesno teza 11 j e na lestvinah b) Na bradlji: opirkanje, oporno skakljanje, vesa in v njej vrtenje okrog široke osi, vesa na zgornih lehteh, razkrečili in stranski sedi, tudi v pomikanju, kolebanje v opori, odskoki pred in za rokami, c) Na konju: ježni, obratni in stranski vsedi, prečepni, odbočni, okretni in razkrečili skoki, d) Skakanje čez kozla, e) P r o st o sk a k an j e u a viš i n o in d al j a v o,f) 'N a k r ogi h: vaje v stegneni in skrčeni vesi, nihanje, odskoki in podkolebni preskok, vaje v opori. g) Na drogu: jednostavne oblike v vesi, v opori in kolebu, vskolebi, odkolebi in obgoni, podkolebni preskok.
Udeležba: v I. polletju 66, v II. p. 80 učencev.
6.	Petje.
V	tem predmetu so se poučevali učenci vseh razredov zajedno z učenci t. višje gimnazije (6 ur n. t.) nastopnim načinom:
I. tečaj (deški glasovi, 1. oddelek 2 uri na teden, 2. oddelek 1 uro n. t,., moški glasovi 1 uro n. t.). Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetili durovih načinov v zvezi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbe; poleg tega vaje v jeduo- in večglasnem petju na podlagi Foersterjcve «pevske šole», v kateri služi vsem notnim vajam metoda po številkah kot naravni pripomoček.
Udeležba: v I. polletju 62, v II. p. 52 učencev.
II. tečaj (mešani zbor 1 uro n. t., izmed njega jeden oddelek kot cerkveni zbor, 1 uro n. t.). V tem tečaju so se prepevale pesni in zbori cerkvenega in posvetnega značaja; razven tega so se razpravljali molovi in ponavljali durovi načini.
Udeležba: v I. polletju 36, v II. p. 28 učencev.
Glasbe se je učilo več učencev v šoli «Glasbeno Matico».
9 <
Pj
s .y
>o
>u
m
„ v
S C/j
IV.
Prebrana tvarina iz latinskih klasikov.
III.	a. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Cimo», Epa-minondas, Pelopidas, Pausanias (privatno borilo). Hannibal.
III. b. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Cimon, Tlira-sybulus. Epaminondas, Pelopidas, Alcibiados (privatno berilo), Hannibal.
IV. n. razred. Caesaris comment. de beli. gall. lib. L, IT., III. (privatno borilo),
IV.	c. 1—20. — Ovid. metamorpb.: Quattuor aetates, Deucalion et Pyrrlia.
IV.	b. razred. Caesaris comment. de bell. gall. lib. I., IT., IV., c. 1—20, III. in VI. c. 11—24 (kurzorično). — Ovid. metamorpb.: Quattuor aetates, Deucalion et Pyrrlia
V.
Učila.
I. Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.) Ußiteljska knjižnica (katero oskrbuje namestili učitelj Ant. Štritof) .se je pomnožila v Šolskem letu 1803/94. za 08 del v 83 zvezkih in 45 snopičih:
a) Po nakupu:
«,) Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt des k. k. Unterrichtsministeriums, 1894. — Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien, letn. 1894.
V. Jagie, Archiv für slavische Philologie, Bd. XV. (1893). — Österreichisch-ungarische Revue. Herausg. von A. Mayer-Wyde. Neue Folge, Bd. I. — XV. (1886 —1894). Mittheilungen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien. Let. XXVIII—XXXVII. (1885 — 1894). — Mittheilungen des Musealvorcines für Krain. 1893. — Izvestja muzejskega druätva za Kranjsko, 1893. — Argo, Zeitschrift für krainische Landeskunde, herausg. von Prof. Alfons Müllner. III. Jahrg. 1894. — Ljubljanski Zvon,
1.	XIII., 1893. — Letopis «Matice Slovenske» za 1. 1893.
ß) Knjig: Alex. Freiherr v. Wasbcrg, Odysseischc Landschaften, Bd. I—111., Wien 1878—79. — Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Hild. (Nadaljevanje, snopič 182 — 205). — F. Reuleaux, Das neue Buch der Erfindungen, Gewerbe und Industrien. 8. Aull. In 8 Bdn. (21 Lieferungen). — Fr. v. Hollwald, Culturgeschichte in ihrer natürlichen Entwicklung. 3. Aufl. Augsburg 1883. 2 Bde. (21 Lieferungen). — Alfred Kirchhoff, Unser Wissen von der Erde. Bd. I. Allgemeine Erdkunde, Bd. II. Europa I. 1—2, Bd. III. Europa II. 1—2. (169 Lieferungen). — C. E. Geppert, Die Götter und Heroen der alten Welt. Leipzig, 1842. — Special-Orts-Kepertorium von Steiermark. Herausg. v. d. k. k. Statist. Central-Comm. Wien, 1893. — Special-Orts-Repertorium des österr.-illyrischen Küstenlandes. Herausg. v. d. k. k. Statist. Central-Comm. Wien, 1894. — Slovenska zemlja. I. del. Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Zgodovinski spis. Spisal S. Rutar. V Ljubljani, 1893.
—	Zabavne knjižnice «Matice Slovenske» VIII. zvezek: «Z ognjem i mečem», del III. in IV. V Ljubljani, 1893. — M. Plctcršnik, Wolfov slovensko-nemški slovar. (Do sedaj izšlo 12 sešitkov).
b) Po darilih:
Darovali so: Vseučilišče v Jeni: 18 inavguracijskih disertacij. — Založniki: Hermann in Altmann: Haider, Lateinisches Übungsbuch für das I. Schuljahr, 12. Aufl. 1893. — R. Lampel (Ph. Wodianer): Goyza Nemethy, P. Cornclii Taciti ab
excessu divi Augusti. Budapestini 1893. — Id., P. Vergilii Maronis Aeneis, ibid.
1889. — Id., M. Tullii Cioeronis de finibus bonorum et malorum, ibid. 1890. _________________
C. Pozder, Q. Horatii Flacei carmina, ibid. 1891. -—- St. David, T. Livii ab urbe con-dita vol. I — II., ibid. 1889—1892. — Id., M. Tullii Ciceronis orationes selectae XIII. Ed. II.. ibid. 1890. — G. Peez, C. Sallustii Crispi bellum Catil. et Jugurth., ibid. 1889. — G. Kassai, Sophoclis Antigona, ibid. 1891. — Tempsky: E. Richter, Lehrbuch der Geographie für die I., II. und III. Classe der Mittelschulen. Wien und Prag, 1893. — Pokorny's Naturgeschichte des Thierreiches. 23. Auflage. Ibid. 1893.
—	J. Schmidt, Übungsbuch zum Ubei-setzen aus dem Deutschen in das Lateinische für die III. Classe. Ibid. 1893. — lg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg: Ant. Nedved, Kratek nauk o glasbi. V Ljubljani 1893. — Id., Počctni nauk o petji za ljudske šole. Ibid. 1894. — Id., Vaje v petji, ibid. 1894. — K. Graeser: Prosch-Wiedenhofer, Deutsches	Lesebuch	für österreichische Mittelschulen.	3. Bd. (für die
3.	Classe). Wien, 1894. — Manz: I. E. Roller, Chorgcsangschule. Wien, 1894. — Gg.: prof. S. Rutar: Pr. Ihvof und K. F. Peters, Graz. Geschichte und Topographie der Stadt und ihrer Umgebung. — Kustos A. Miillner: Argo. Zeitschrift für krai-nisclie Landeskunde.	Herausgeg.	von Prof.	Alfons Müllner. I. in	II. letnik	(1892
1893). — Finančne	prokurat. c.	kr. pristav	Emi/ Gutman: Dr. J.	Bleiweis,	Novice,
XIII. leto (1865). — M. Kastelic, Kranjska Čbelica. Pete bukvice. V Ljubljani,
1848. — Murko, Leopolda Volkmcra Fabule ino pesmi. V Gradzi, 1835. _______________ J. Ažman
Kerščanaka izreja slovenske mladine. V Ljubljani, 1873. — Paulus, Valentin Stanič. Feuilleton iz «Soße».	V Gorici,	1873. —	J. Pajka «Izbrani spisi». Prvi	zvezek.
V	Mariboru, 1872. — 500 slovenskih pregovorov. Beilage zum lilyr. Blatte Nr. 11. d. 17. Mälz 1832. — Hugon Turk: Dr. Ivan Tavčar, Slovenski pravnik. V Celovcu 1883—1880. — Učitelj Fr. Ccpellk v Tumovem: Fortunat Durych. V Tumovem, 1890. — Slavnostni odbor o stoletnici Rcsslovega rojstva (po vis. c. kr. naußnem ministerstvu): Josef Ressel. Denkschrift. Wien. 1893.
Koncem šolskega leta 1893/94 šteje ta knjižnica: a) 1772 del v 2409 zvezkih in 553 snopičih; b) 2531 šolskih izvestij (od 1. 1851. do 1893.).
2.) Dijaška knjižnica (katero oskrbuje redni gimnazijski učitelj A. Tavčar) se je pomnožila v šolskem letu 1893/94 za 238 del, ozir 291 knjig in 10 sešit-kov, in sicer:
a)	Po nakupu: (za 78 del, ozir. 122 knjig):
1.	Tomšič Vrtec, 1893 (2 izvoda). — Dr. Fr. Lampe, Dom in Svet, 1893 (2 izv.). — J. Treucnsfeld, Venček pravljic in pripovedek (2 izv.). — A. Stroj, Pomladni glasi III. zvezek (2 izv.). — Ant. Lesjak, Zgodovina Dobrovske fare. — Dr. Jos. Vošnjaka zbrani dram. in pripovedni spisi. I. zvez. Pobratimi (3. izv.), II. zvez. Lepa Vida (3 izv.). — J. Stritar, Zvon, 1878. — J. Parapat, Robinzon (2 izv.). — Zora, V. tečaj, 1876. — Zora, VI. točaj, 1877. — Iv. Filipovič, Kraljevič Marko u nar. pjesmali. — Koledar družbe sv. Mohorja za I. 1889, 1890, 1892, 1893. — Dr. Fr. Lampč, Jeruzalemski romar, 1. in 2. zvezek. — Spisi Andrejčkovega Jožeta,
I.—IV. zv. Nar. bibl. — Spisi Andrejčkovega Jožeta, V. zv. Nar. bibl. (3 izv.). — J. Bedenek, Solnce in senca (2 izv.). — Spisi Krištofa Schmida, X. zv., Ludovik, mladi izseljenec (2 izv.). — Jos. Matejev, Ljubezen do mamice (5 izv.). — S. Gregorčič, Poezije, II. zv. (3 izv.). — Stanley in njegovo potovanje po Afriki (2 izv.). — Fr. Nedeljko, Maksimilijan I., cesar mehikanski (2 izv.). — S. Hrvojie, Princ Evgenij (2 izv.). — Ant. Kosi, Šaljivi Jaka. — Jurčičevih zbranih spisov IX. zvezek. — A. Aškerc, Izlet v Carigrad. — Der gute Kamerad, illustrierte Knabenzeitung, 1892. —
C.	F. A. Kolb, Was wollen wir spielen? — Adolf und Karl Müller, Wohnungen,
Leben und Eigentümlichkeiten in der höheren Thierwelt. — Dr. Aug. Nathaniel Bühner, Leben und Weben der Natur. — Alb. Reiehsfreiherr von Teuffenbach, Neues ill. vaterländisches Ehrenbuch in mvei Theilen. — Deutsche Dichter, Denker und Wissensfürsten im 18. und 19. Jahrhunderte. — Grüss’ Gott! ill. Jugendblatt, 1893.
—	Der gute Kamerad, ill. Knabenzeitung, 1893. — Jugend-Gartenlaube III., IV. 15.,
1893.	— Collection Verne. (38 Werke im 60 Blinden.)
b) Po darilih (za 1(!0 (lei, ozir. 169 knjig in 10 soäitkov):
Darovali so: Slov. Matica 2; Emil Guttman, c. kr. pristav fin. prokurature, 56; Si-. Stegnar, c. kr. uGitelj in dež. poslanec, 21; Hugon Turk, zastopnik pivovarne bratov Koslerjev, 40 ; Fr. Robič 2; dr. Jos. Lesar, semeniSki profesor in vodja knezo-škofijskemu AlojzijeviSču, 1 1 ; ravnatelj Wiesthaler 4; prof. Rutar 1 ; prof. dr. Požar 2; prof. Tavčar 7 knjig; odbor za prireditev slavnosti tristoletnega spomina zmage pri Sisku 10 sešitkov; dijak Majar 14; dijak IV. a: Planinšek 1; dijaki II. b: Jos. Jenko 1 in .J. Merčun 1, Z. Vodušek 2; dijak I. b Homan 1 ; dijaka I. c: Mencinger 2 in Stricel 1 knjigo.
Koncem šolskega leta 1893/94 šteje dijaška knjižnica 979 slovenskih del, ozir. 1015 knjig, 6 sešitkov in 893 nemških del, ozir. 934 knjig, 4 sešitke, skupaj 1872 del, ozir. 1949 knjig, 10 sešitkov.
II. Zemljepisna in zgodovinska učila (varuh profesor S. Rutar') so se pomnožila :
a) Po nakupu;
3 Bretschneiderjevih zgodovinskih zemljevidov Evrope (št. 51, 52, 53), 1 izv.
V.	pl. Haardta «Schulwandkartc von Afrika», izd. 1. 1893 (na palicah), 1 Hartlebnovc statistične tabele, 1. 1894, 2 časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1894; Scibert, Zeitschrift für Schulgeographie, 1894.
b) Po darilih:
Darovali so gg.: učitelj in deželni poslanec Sr. Stegnar mnogo zemljevidov k «Slov. atlantu», izdanih od Matice Slovensko (razdelili so se večinoma med učence); prof. S. Rutar in slavno	uredništvo	«-Slov. Naroda» po	1 izvod	Kleinmayr-Bam-
bergove stenske podobe: «Glavne oblike zemeljskega površja», 1894; magistr. uradnik in Mat. slov. tajnik E. Lach 1 izv. Kettnerjeve «Landkarte des k. k. Küstenlandes».
Vsa zbirka šteje koncem šolskega 1. 1893/94) 1 Felklov telurij, 1 globus, 74 zemljevidov (v 75 izvodih), 15 atlantov (v 16 izvodih), 7 podob in tabel, 1 zbirko, obsezajočo 40 slik starorimskih stavbnih spomenikov, 8 zvezkov zemljepisnih časopisov.
III. Prirodoznanski kabinet (oskrbuje prof. Jos. Hubad).
1.) Kupila so sc nastopna učila:
a) Fizikalna: 1 retorta od litega železa, 1 kovinski barometer, 1 vlagomer, 1 stereoskop, 1 prekapnik, 3 Frezenijeve mreže, 1 mroža od platinove žico, 1 Papinov lonec, 1 jednostavni drobnogled, 1 valjček železne žice, 6 valjastih steklenic z obru-šenim pokrovcem, 4 stekleno buče z zarezo, 4 steklene bučo z zamaškom, 1 klešče, 1 krtačica, 1 kg cevij za	barometer,	3 kg steklenih eevij,	'/4 kg	ccvij od kavčuka.
b) Prirodopisu a:	1 polh, 1	domača podgana, 1	rovka,	1	jazbec, 1 piška
s tremi nogami, 1 slegur,	1 kosec, 1	mala žolna, 1 divji	golob,	1	mrena, 1 zeleni
klin, 1 pečenka in knjige: Dr. Knauer, Handwörterbuch der Zoologie; Schlösser und Seiler, Die ersten Menschen und die prachistorische Zeit; Dr. M. Neumayr, Erdgeschichte; Dr. Urbanitzky und Dr. Zeisel, Gemeinverständliche Darstellung der physikalischen und chemischen Erscheinungen; A. C. Brchm, Das Leben der Vögel; Rabenhorst,
Kryptogamenflora, snopič 23.; Dr. Wettstein, Botanische Zeitschrift, 1894. — Poleg tega se je napelo na platno 107 slik.
2.) Darovali so:
Prirodopisnih učil: C. kr. ravnateljstvo rudokopa v Pfibrami: 29 rudnin iz pribramskega rudokopa. — C. kr. ravnateljstvo rudokopa v Idriji: 7 rudnin iz idrijskega rudokopa. Gg.: Dr. K. Vrba, c. kr. vseučiliščni profesor v Pragi: 30 rudnin.
Jan Lego, uradnik češkega muzeja v Pragi: 272 vrst rudnin in okamenin. — Fr. Cepelik, predsednik učiteljskega društva v Tumovem: 14 vrst dragih in poludragih kamenov. — Grof Albin Marglieri, grajščak v Otočcu: 1 severnega Slapničarja in 1 prilivko. — Grof Rudolf Marglieri, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani: 1 lisko. — A. ('rnologar, učitelj v Šmariji: 3 rudnine. — A. Jeločnik, knjigovodja v Litiji: 1 modrasa. — I. Šubic, c. kr. ravnatelj in občinski svetovalec: 1 človeško ribico. — G. Pirc, ravnatelj kmetijske družbe in občinski svetovalec: 8 martinčkovih jajc. — Profesor S. Rutar: 1 kos lave od Vezuva. — N.gimnazijski učitelj Ant. Štritof: o rudnin.
Prirodopisno zbirko so s priznanja vredno prizadevnostjo množili tudi še učenci —
IV. a. razreda: J. Brelih, K. Gross, M. Kmet, J. Polce. A. Švigelj; IV. b. razreda:
D.	Beseg, D. Pož; III. a. razreda: A. Adamič, R. Cvetko, V. Jeločnik, A. Ribnikar;
111.	b. razreda: K. Stranetzky, J. Šlibar; II. a. razreda: J. Kreč, A. Lavš, II. Gerbič;
II.	b. razreda: J. Göderer, .1. Kenda, .1. Mosetizh, J. Pirnat, F. Šturm; I. a. razreda:
V. Dolenc, A. Domicelj, V. Engelmann, J. Potočnik, A. Pogorelec, L. Rogi, F. Vrhovnik;
1.	b. razreda: A. Cvenkel, M. Kozel, A. Maslo, J. Pajnič, F. Zebre; I. e. razreda: F. Janša, M. Jeločnik.
Prirodoznanska zbirka šteje koncem šolskega leta 1893/94: 211 fizikalnih pristrojev, 182 vretenčarjev, 2310 brezvretenčarjev, 8 umeteljnili prirodopisnih predmetov, 290 kemikalij, 114 kristalnih vzorcev, 754 rudnin, 1609 vrst suhih rastlin, 204 geologiške predmete, 10 narodopisnih predmetov, 313 okamenin, 20 stereometričnih teles, 151 prirodoznanskih slik, 124 prirodoznanskih in matematičnih knjig; skupaj (5 3 2 6 komadov.
IV. Risalna učila (oskrbuje realčni profesor Ivan Franke) niso se letos nič pomnožila, ker se ni pokazala nikakeräna potreba. Ta zbirka, ki obseza tudi vsa risalna učila razpuščene gimnazije kranjske, šteje koncem šolskega leta 1893/94: 23 knjig, 22 predložnih zbirk, 168 vzorcev (modelov), 1 sadrcno doprsnico, 11 risalnih desk z oporami, 1 pristroj iz steklenih plošč, 1 trikotnik, 1 šestilo, 1 risalno ravnilo,
1 črtalo in 127 komadov risalnično oprave; skupaj 3 5 7 komadov.
V. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. prof. na tukajšnji višji gimnaziji Alfonza Paulina in v oskrbi c. kr. botaničnega vrtnarja Iv. Rulitza). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsi učni zavodi. Občinstvu je pristopen o nedeževnih popoldnevih. Troske za njegovo vzdržavanje zalagata (po razpisu vis. c. kr. ministerstva z dne 17. aprila 1891, štev. (>323) tukajšnji gimnaziji s skupnim doneskom letnih 210 gld. iz prispevkov za učila, plačanih od učencev, država z doneskom letnih 210 gld. in mestna občina, prispevajoča 105 gld. na leto.
Javna (licej n a) knjižnica z letno dotacijo 1200 gld. in v oskrbi c. kr. varuha gosp. dra. Gottfncd-a Muys-a je pod postavnimi pogoji pristopna i učiteljem i učencem. Koncem šolskega leta 1893 je štela: 34.920 del, in sicer: 52.768 zvezkov, 5916 snopičev, 1946 listov, 420 rokopisov in 242 zemljevidov.
Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov pri-rodstva, mnogimi starinami in kulturno-zgodovinskimi predmeti, katerim se pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb iz Kranjske.
VI.
Statistika učencev.
				V r	a x	r e c	XX			
		I.		II.		III.		IV.		Skupaj
1. Število.	a	h	c	a	b	a	b	a	>’	
Koncem Kolškega 1. 1892/93 Začetkom šolsk. 1. 1893/94 Med šolskim letom vstopilo	59 60	67 61	55 1	46 52 1	45 56 1	34 39	38 37 2	33 26	35 28 2	357 414 7
Vseh skupaj torej vsprejetih	60	61	I 56	53	57	39	39	26	30	421
Med njimi: Na novo vsprejetili, in sicer:										
Iz niž. razr. premeščenih .	56	53	53	1	1	—	1			2	167
Kepetentov		—	2	1	1	—	—	1					5
Zopet vsprejetih, in sicer:										
Iz niž. razr. premeščenih .	—	—	—	50	53	37	35	26	27	228
Kepetentov		4	6	2	1	3	2	2			1	21
Med šolskim lotom izostalo	9	11	2	3	6	1	1			33
Število učencev konc. 1893/94	51	50	54	50	51	38	38	26	30	388
Med njimi:										
Javnih učencev ....	51	50	54	50	51	38	38	26	30	388
Privatistov	 2. Po rojstnem kraju									“	-
(domovini).										
Iz Ljubljane		6	6	9	3	14	8	10	7	11	74
» Kranjske sicer		41	41	41	45	34	28	27	17	16	290
» Štajerskega		1	1	1	1	1	—	—	1			6
» Koroškega		1	—	—	—	—	—	1	—			2
» Primorskega		1	2	3	—	2	1	—	1	3	13
» drugih dežel takraj Litve	—	—	—	—	—	1							1
* dežel onkraj Litve . . .	1	—	—	—	—								1
» inozemstva		—			1						1
Skupaj . .	51	50	54	50	51	38	38	26	30	388
3. Po materinščini.										
Slovenci		50	50	54	50	51	38	38	26	30	387
Hrvatje		1	—			—	—		—		1
Skupaj . .	51	50	04	50	51	38	38	26	30	388
4. Po veri.										
Katoličani vsi		51	50	54	50	51	38	38	26	30	388
5. Po starosti.										
11 let starih		4	4	5												13
12 » » 		10	9	9	4	6								38 83
13 » » 		17	15	15	15	14	6	1	__		
14 » » 		12	14	17	15	12	7	9	3	rt	91
15 » » 		7	8	7	10	12	9	12	9		82
16 » > 		—	—	1	6	7	12	8	3	11	48
17 » » 		—	—	—	—	—	3	6	6	6	21
18 » • 		1	—	— !	—	—	1	2	4		8
19 » » 		—	—	—	—	—	—	—	1		3
20 		—					—		- 1	1	1
Skupaj . .	51	50	54 |	50	51	38 |	38	26	30 |	388 |
				V 1	a x	i' e d ti				
		I.		II.		III.		IV.		Skupaj
6. Po bivališču staršev.	a	b	c	1 a	b	a	b	a	1»	
Iz Ljubljane	 Od drugod		8 43	8 42	12 42	8 42	15 36	11 27	12 26	X X	11 19	93 295
Skupaj . .	51	50	54	50	51	38	38	! 26	30	388
7. Razredba. a) Kuncem šolsk. 1.1898/94 jih je dobilo: Spričevalo I. reda z odliko	8	11	11	9	4	3	4	7	3	60
» I. » 		34	35	31	31	38	26	25	18	25	263
11. ...	4	3	4	4	5	3	3	1	1	28
» III. , . .	—	—	2	—	—	1	2					5
Ponavljalna skušnja se jo dovolila		5	1	6	6	3	5	4		1	31
Dodatna skušnja se je dovolila (zaradi bolezni) .					1					1
Izvanrednih učencev ....			—		—		—	—	—	-
Skupaj . .	51	50	54	50	51	38	38	26	30	388
b) Dodatek k Šolskemu letu 1892/93: Ponavljalnih skušenj je bilo dovoljenih		8	7		5	4	7	6		2	39
Skušnjo je prebilo: Povoljno		5	5		1	4	6	4		1	26
Nepovoljno (ali pa jih ni prišlo)		3	2			4	—	1	2			1	13
Dodatnih skušenj je bilo dovoljenih		_									1			1
Skušnjo jo prebilo: Povoljno							_				
Nepovoljno		—	—	—			*—	—	—	—	—		
K skušnji ni prišel . . .							1	—	—	1
Tedaj je končni posledek za 1892/93: Dobilo jih je: Spričevalo I. reda ■/. odliko	6	5		4	4	5	5	4	11	44
» I. "		44	49	—	36	33	24	26	28	22	262
II		8	11	—	5	8	4	5	1	2	44
» III		1 |	2	—	1	—	1	1	—	—	6
Neizprašanih		— 1	—					1	—		1
Skupaj . .	59	67		46	45	34	38	33	35 |	357
8. Denarni prispevki učencev. Šolnino jih jo moralo plačati v 1. polletju		22	21	14	5	6	4	6	3	3	84
» 2.	11	8	6	9	11	6	6	3	7	67
Na pol je bilo oproščenih v 1. polletju					4	2					6
v 2. » 		—	—	1	3	—			—	—	~ j	4
				V	I' £1	x r e cl t .t					
			I.		II.		III.		IV.		Skupaj
•	a		1'	c	a	b	a	b	a		
Popolnem oproščenih je bilo v 1. polletju	 »2. » 		2» 40		31 42	41 47	43 38	47 40	35 32	31 32	23 23	25 23	305 317
Šolnina je znašala v 1. polletju .... gld. » 2. * .... »	440 220	—	420 — 160 —	280 — 130 ■	140 — 210	140 — 220 —	80— 120-	120 120 —	60— 60—	60 — 140	1740— i asi i
Skupaj: gld.	660	—	580 —	410 —	350 —	3W —	200—	240-	120-—	200--	3120--
Vsprejemnina je znašala gld.	117	•60	115 50	113-40	4-20	2 10	—	4 20	—	4-20	361-20
Prispevki za učila so zna-											
šali 	gld.	60		61 —	56 ’ —	53 • —	57 —	39 —	39—	28—	30 —	421 ■ —
Pristojbina za spričevalne											
dvojnice	gld.			—	—		—	—	—	_	2 —	2 —
Skupaj: gld.	177	60	176-50169 40		57 20	59-10	39—	43-20	26—	36 • 20	784-20
9. Udeležba pri pouku v odnosno-obveznili in neob-	>v (V H										
veznih predmetih.											
Francoščina		I.	_	—	—	—	—	—	—	3	1	4
Laščina		I.	—	—	—	—	—	—	—	3	3	6
(	I.	8			9	6	9	—			—	—.	27
Kisanje	J	II.			—			4	1	2	4			2	13
l	III.	—	—	—	—	—	2	—	4	1	7
Lepopisje	1	I.	15	8	21	1 14	17		1			44
	11.	1	1	—			3		—	2	39
Telovadba	I	I.	8	3	10	10	10	—	—	—	—	41
l	11.	1	—	2	6	1	13	7	4	5	39
	I.	12	6	10	7	4	7	2	1	3	52
	II.	—	—	—	1	8	5	9	3	2	28
10. Ustanove.											
btevilo štipendistov ....		1	2	3	5	2	2	7	4	6	32
(skupni znesek ustanov gld.	57-		122-68ll77-64 397-75			154-60	191—	432 -	314 67 611-38 2458- 72 1		
11.	Podpore.
a) Ustanovo (glej štev. 10!).
b) Podporna zaloga. S posebnim podpornim	društvom	ali stalnim podpornim zakladom
se sicer zavod doslej še ne more ponašati. Da se jo pa vcndor mogla vsaj kolikor toliko olajšati beda, ki taro večino našili učencev, bvala za to gre raznim skupščinam in posameznim dobrotnikom, katerih splošno znana milosrčnost je podajala ravnateljstvu v ta namen potrebnih pripomočkov. Med temi dobrotniki se posebno odlikujeta visoki deželni zbor kranjski in preslavna hranilnica kranjska, ki sta velikodušno volila zavodu v podporne namene	300, oziroma 150	gld. Iz	nabranih pripomočkov so sc preskrbovali revni, pa pridni	učenci z	učnimi knjigami in	obleko,	vrh
tega pa so (toda redkeje) prejemali njih starši ali odgovorni nadzorovatelji večje ali manjše prispevke v gotovini (za hrano, stanovanje, v boleznih i. t. d.). Podpore je delilo ravnateljstvo, sporaznmevši se vsakikrat z dotičnim razrednikom.
Podporna knjižnica, ustanovljena začetkom šolskega leta 1890/91, pomnožila se je v preteklem šolskem letu za 143 učnih knjig in 45 atlantov, tako da šteje sedaj 702 knjigi in 208 atlantov. (Nakupilo se je 126 knjig in 42 atlantov, darovali pa so: velečast. knezoškofijski ordinarijat 10 VVolfbvih nemško-slovenskih slovarjev, g. Evgen Lah 3 atlante, ravnatelj VVicsthaler 2, učenca II. b razreda: Petrovčič 4 in Levee 1 knjigo.
Računski pregled.
A.	Dohodki.
Prenos iz šolskega 1. 1892/93 v gotovini (po obračunu, podanem
dne 18. X. 1893 pod štev. 362 in potrjenem od proslavil, e. kr.
dež. šol. sveta z razpisom z dne 28. X. 1893,	štev. 2677).	.	gld. 16'34
Darovali so: Visoki deželni zbor kranjski...............................................»	300.—
Preslavna hranilnica kranjska..........................................»	150'.....
Gosp. Otomar Bamberg, knjigotržec, posestnik i. t.. d. »	15' —
O novem letu: a) gg. profesorji:
M. Karlin......................................»	2' —
S.	Rutar.....................................»	10'3 4
Dr. L. Požar...................................»	2' —
Jos. Jenko.....................................»	2'—
Al. Tavčar.....................................»	2'—
Dr. Andr. Karlin...............................»	2——
Ant. Peterlin..................................»	2'—
Ravnatelj......................................»	5’—
b)	Učenci:*)
I. a. razreda.................................»	5 07
I. b. >	 »	6'15
I.	c. »	 »	8-37
II.	a.	»	 »	12	50
II.	b.	 »	4 73
III.	a.	»	 »	9	05
III. b.	»	 »	12	70
IV. a. » (gld. 5’70 in povodom ravnat, godii 10, skupaj) »	15'70
IV.	b. razreda...............................»	4'80
Starši učencev pri vpisavanju..........................................»	0’51
Odškodnina, plačana od učencev za pokvarjene knjige »	3'60
Skupaj:	gld.	591'86
*) I. n. razreda: Savnik 1 gld., Jamšek 50 kr., Holeček in Ledenik po 30 kr., Tomec 21 kr., Bambič, Dolenc, Domiceli, Engelmann, Grošelj, Jelenc, Kambič, Novak, Potočnik, Rogi in Vrhovnik po 20 kr., Krisper 15 kr., Fleš 18 kr., Špindler 11 kr., Rožič 10 kr., Lolioda 5 kr., Chladek 2 kr. I. 1). razreda: Pajnič 2 gld., Kreutzer, Martinec, Slana in Tomšič po 50 kr., Kaučič SO kr., Cvenkel, Dolar, Kozol, Kurent, Peterlin, Schiffrer in Zebro po 20 kr., Pavčič 15 kr., Dolenec, Silvoster in Zupančič po JO kr. - I. c. razreda: S tri cel in Zupančič po 1 gld., Fišer 50 kr., Lonassi -17 kr., Janša, Jeločnik Mirosl., Subič in Vidrich po 30 kr., Brolih 23 kr., Čebašek, Gortnar, Marčič, Mazi, Mencinger, Peruzzi, Porenta, lložič in llšlakar po 20 kr., Auguštin IS kr., Kmet 15 kr., Ažman in Klobučar po.ll kr., Badiura, Čolnar, Jeločnik Pavel, Kralj, Kramer, Mulaček, Omahna, Peternelj, Peterlin, 1’išek, Seliškar, Šeme, Štrubelj, Trdina in Zabavnik po 10 kr., Princ 7 kr., Rus 5 kr. —
II.	a. razreda: Močnik 1 gld. 30 kr., Poklukar 1 gld., Jež in Serko Ed. po 70 kr., Serko Mil. CO kr., Gorbic 55 kr., Bohinc, Gruden in .lekovcc po 50 kr., Černe 40 kr., Aceto 35 kr.. Debeljak in Teran po 30 kr., Pod-hevšek 2H kr., Hočevar in Vilfan po 22 kr., Žvokelj 21 kr., Dermastja, Jeglič, Koželj, Kreč, Kristan, Merhar, Pavlin, Kode in Žnidaršič po 20 kr., liradaška 1(1 kr., Jenko 15 kr., Arko, Bernard Frid., Bernard Karol, Drmotn, Gerčar, Hrome, Keršič, Kocjan, Kuhar, Lavš, Lovšin, Lužar, Nabernik, Perko, Perne, Rozman in Sojar po 10 kr.. Itežek G kr. — II. li. razreda: Hončnr Rud. 1 gld., Eržen (»o kr., Rončar Jak., Jenko Miljut. in Zupanc po 50 kr., Dermelj in Kraigher po 30 kr., Lev.ec 23 kr., Podboj 20 kr., liorštnar, Hočevar, Košman, Kmet, Kratky in Tominc po 10 kr. — III. a. razreda: Černe 1 gld. 10 kr., Jenko Lud., Kette, Samec, Savnik,
B.	Stroški.
Za učne knjigo in atlante..........................................................gld.	171'82
Za	vezanje knjig.............................................................. »	11'80
Za	obleko.................................................................. »	336'51
V	gotovini.................................................................... »	63‘55
Skupaj:	gld.	583’68
Ako se odbijejo od dohodkov	v znesku.....................................gld.	591'86
troški v znesku ...	»	583 68
ostane prebitka....................................................................gld.	8'18
Blagodušno so nadalje podpirali ubožne učence, podajajoč jim brano vsak dan ali vsaj posamične dneve v tednu, samostani prečast. oo. fraučiškoveov, ram. urSulink in usmiljenih sester, prečastito Marijanišče, knezoškof. Alojzijevišče, slavno ravnateljstvo	«ljudske in dijaške obednice»	in mnogi	zasebniki.	Med zadnjimi si je pridobil
posebnih zaslug za zavod prečast. g. kanonik	monsiguor	L. Jeran, čegar požrtvo-
valno človekoljubje je preskrbelo znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obednici.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost,	zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove
p. n.	dobrotnike kar najtopleje ter	si usoja	priporočati	pomoči potrebne učence še
nadaljnji njih blagohotnosti.
12.	Vsprejemnine	in prispevki učencev za	učila (glej	štev. 8!).
Ti doneski	za	učila so se porazdelili med	posamezne	učne stroke po minister-
skih naredbah z dno 14. junija 1878, štev. 9299, in z dne 17. aprila 1891, številka 6323.
VII.
Važnejše odredbe c. kr. šolskih oblastev.
1.) Razpis vis. e. kr. naučnega	ministerstva z dne	2. junija	1893, štev.	1091
(naznanjen z razpisom proslavil, e. kr.	deželnega šolskega	sveta z dne 18. junija	1893,
štev. 1260), ureja način nameščanju namestnih in stranskih učiteljev na državnih srednjih šolali in državnih pripravniščih tor določuje, odklej in doklej jim je nakazovati nadomestnine, oziroma nagrade.
2.) Razpis	vis.	c. kr. naučil, ministerstva z	dne 24. junija 1893,	štev. 11.096
(nazn.	a razpisom	presl. c. kr. dež. šol. sveta z dne 20. julija	1893, štev. 9548), izpro-
minja nekatere (z razpisom naučn. ministerstva z dne 20. decembra 1894 razglašeno) predpise o izposojanju knjig iz vsoučiliščnih in naučnih knjižnic.
3.) Razpis vis. e. kr. naučnega ministerstva z dne 18. avgusta 1893, štev. 18.639 (nazn. z razpisom prosi. e. kr. dež. šol.	sveta z dne 21. septembra	1893, štev.	2011)
z napotilom, tičočim so preparacijskih	zvezkov začetkom	pouka v	tujih jezikih.
Tribuč po 1 gld., Janša in Schiffrer po 50 kr., Tomšič': 40 kr., Ribnikar M kr., Jeločnik in Sallor po 20 kr., Bcrnot, Bezeljak. Cvetko, Kobal. Stržaj, Strajhar. Szillicli in Valjavec po 10 kr., Hribar in Milavec po 5 kr. —
III.	b. razreda: Pollak 5 glfl. 55 kr., Gostiša I gld., Lehrman 80 kr., '1 urk 05 kr., Stranotzky Uti kr., IlOrmann, Per in Peroviek po. 25 kr., Šlibar 24 kr.. Januš, Juvan, Lavrenčič, Premrl, Šega, Šemo in Tavzes po 20 kr., Zakrajšek ttl kr., Cencič, Kalan, Krek in Zajc po 15 kr., Bcrnot. Farčnik, Jovan, Kmet, Kodelja, Kovač, Kuralt, Mazgon, Winkler in Žerjav po 10 kr., /gaga !l kr., Dunda in Petrič po 5 kr. — IV. a la/.redu: Pollak 10 gld. 50 kr., Pfeifer, Polec in Povše po t gld.. Kozina 70 kr., Avčin 60 kr., Švigelj 80 kr., Dermastia, Dežman in Perne po 20 kr., Kmet 10 kr. IV. b. razreda: Kavčan 1 gld., Kaman , Klomenc in Oinorsa po 50 kr., Vodopivec 40 kr., Romold in Švara po 80 kr., Bolone, Podboj in Stadler po 20 kr., Žorž 10 kr.
4.)	Razpis	prosi.	c. kr. (lož. Sol. sveta z dne 25.	oktobra 1893,	štev, 2785:
Glede	na	to, daje učni	jezik na ljubljanski c. kr. državni nižji gimnaziji	slovenski,
naj bodo izvestja tega zavoda pisana odslej v slovenščini v smislu minist, razpisa z dne 9. junija 1875, štev. 8710, točka 5., alinea 2.; vender pa smejo izvestja prinašati tudi znanstvene razprave, pisane v nemščini (v smislu istega minist, razpisa).
5.)	Razpis	vis. e.	kr. naučn. ministerstva z dno 16.	oktobra 1893,	štov. 22.270
(nazn.	z razpisom	c. kr.	dež. šol. sveta z dne 27. oktobra	1893, štev. 2687): Prošnji
ravnateljstva, da bodi z ozirom na (gori pod točko 4. navedeni sklep prosi. e. kr. drž. šol. sveta učni jezik pri telovadbi in lepopisju na ljubljanski nižji gimnaziji s 1 o-venski, naučno ministorstvo za zdaj ne more ugoditi, češ ker veljajo (z minist, razpisom z dne 27. decembra 1889, štov. 21.086) za ljubljansko drž. nižjo gimnazijo izdane določbe o učnem jeziku v obveznih, odnosno obveznih in neobveznih predmetih tudi za slovenske oddelke nižjih razredov na državni višji gimnaziji v Ljubljani in Novem mestu.
6.) Razpis vis. e. kr. naučn. ministerstva z dne 1. novembra 1893, štev. 24.871 (nazn. z razpisom presl. e. kr. dež. šol. sveta z dne 1. decembra 1893, štev. 2962): Kar določuje člen XXV. izpitnega predpisa (iz 1. 1884 ) o poskusnem letu izprašanih srednješolskih pripravnikov, veljaj v glavnih točkah tudi za one pripravnike, ki nastopijo učiteljsko službo kot suplentje, ne da bi bili opravili poskusno leto.
7.) Razpis vis. c. kr. naučn. ministerstva z dne 15. oktobra 1893, štev. 18.830 ex 1891 (nazn. z razpis, c. kr. dež. šol. sveta z dne 1. decembra 1893, štev. 2939): Da se pokrijejo razni troški, ki jih provzročujejo šolske igre, pooblašča naučno mini-sterstvo srednješolska ravnateljstva, da vsprejemajo začetkom šolskega leta zajedno s prispevki za učila od vsakega učenca znesek v naj večini 50 kr.; revni učenci naj se tega prispevanja oproste. Učne ure je tako porazdeliti, da bode vsaj jeden popoldan pouka prost.
8.) Razpis vis. c. kr. naučn. ministerstva z dne 20. oktobra 1893, štev. 24.734 (naznanjen z razpisom proslavil, c. kr. dež. šol. sveta z dne 1. decembra 1893, štev. 2930), odmenja nedelje in šolske praznike učencem v odpočitek.
9.) Razpis vis. c. kr. naučn. ministerstva z dne 20. januvarija 1894, štev. 1302 ex 1893 (naznanjen z razpisom vis. c. kr. deželne vlade z dne 8. februvarija 1894, štev. 1152), razglaša od vis. c. kr. finančn. ministerstva določeni kratici «K» za «Krone» in «h» za «Heller».
10.) Razpis vis. c. kr. naučn. ministerstva z dne 15. februvarija 1894, štev. 27.288 ex 1893 (nazn. z razpisom c. kr. dež. šol. sveta z dne 10. mareija 1894, št. 630), ureja, kako nagrajati učitelje risanja za ure, ki presezajo mero njih učne dolžnosti.
11.) Razpis presl. e. kr. dež. šol. sveta z dne 27. mareija 1894, štev. 765, s poučilom o oskrbovanju rojstnih, poročnih in smrtnih matic za Žide v vojvodinah Štajerski, Koroški in Kranjski.
12.) Razpis vis. c kr. naučn. ministerstva z dne 31. januvarija 1894, številka 28.557““/j (nazn. z razpisom e. kr. dež. šol. sveta z dne 26. februvarija 1894, številka 433), dovoljuje, da smejo srednje Sole, muzeji in nabiralci zasebniki vzajemno menjevati dvojnice zoologičnih in botaničnih predmetov, ter določuje kot dotično osrednjo posredovalnico c. kr. zoološko-botanično družbo na Dunaju, ki je prevzela ta posel ter določila način zamenjavanja.
13.) Razpis vis. c. kr. naučn. ministerstva z dne 24. aprila 1884, štev. 3510 (nazn. z razpisom c. kr. dež. šol. sveta z dne 12. maja 1894, štev. 1157): Na Dunaju se je srednjim šolani ustanovila osrednjica za nakupovanje, zamenjavanje in določevanje rudnin; vodja ji je dr. Aristides Brezina, c. in kr. ravnatelj minoralogično-petrografiškemu oddelku c. kr. prirodoznanskega dvornega muzeja.
VIII.
Kako se je pospeševal telesni razvoj šolske mladine.
(Zvršitev ministerske naredbc z dne 12. oktobra 1890, štev. 1853.)
Po zimi so sc drsali učenci v znatnem številu na ledišču «Kernu», katerega lastnik, posestnik gospod Fr. Doberlet, jim je im prošnjo ravnateljstva blage volje znižal (vsakokratno) drsalnino na 5 kr. Isto tako je ravnateljstvo izposlovalo pri tukajšnjem železninarju St. Nagy-u, da so dobivali učenci drkalice za znižano ceno (1 gld. 50 kr.). Po leti so mogli učenci o popoldanskih urali kopati sc in plavati v mestnem kopališču in c. kr. vojaški plavarnici proti zmerni ceni petih, oziroma treh kr. za jedno kopel (brez perila).
Šolske igre je vodil tudi letos s priznanja vredno prizadevnostjo profesor /os. Hubad. Ob ugodnem vremenu (ki pa je bilo letos, žal, zelo redko) priredil se je v jesenskem času ob sobotah, mesca aprila, v drugi polovici junija in prvi julija pa ob četrtkih in sobotah kak izlet v bližnjo okolico, ali pa so se shajali učenci na travniku, ki ga je tukajšnjima gimnazijama v ta namen brezplačno prepustil slavni mestni zbor. Na tem igrišču se je kratkočasila mladina z igrami, katere si je sama volila, ali pa jih je določeval nadzirajoči učitelj; vsake pol ure so se igre premenile. Najbolj so ugajale nastopne:	«črni	mož», «miš in mačka», «v vodnjak gledati»,
«jedila, dve, tri,	prvi par leti»,	«ugibanje po obrazu», «vsak	da svoj glas»,	«trden
most», «kužki»,	«kralj Ladoga,	daj mi žogo!» «žoga leti!»	«lučanje žogo»,	«dober
dan, gospod Ribič!» «medved», «lisica v brlogu», «vojska po jedni nogi», «klobuke trgati», «jelena ruvati», «žandarji in tatje». — V dobi od 2. maja do 15. junija (ko je bil vodja	šolskim igram	kontumaciran)	so sc shajali	učenci ob četrtkih in
sobotah na šolskem dvorišču ter	bili žogo (pod	nadzorstvom ravnateljstva).
Hvalno bodi na tem mestu omenjena trudoljubivost, nekaterih učencev, ki so kot reditelji vestno in spretno podpirali profesorja Hubada ter s svojim taktnim postopanjem po svojih močeh pripomogli k povoljnemu uspehu. Med njimi so se posebno odlikovali učenci: Borštnar in Mihelčič (IV. a. r.), Cuk, Kaman, Murn, Pož, Žorž (IV. b. r.), Kobal in Jenko L. (111. a. r.), Pollak (III. b. r.), Jež (II. a. r.) in Sušnik (II. b. r.).
Izletov in iger se je udeleževalo po 230 do 248 učencev.
Potrebnih igrač je pribavilo ravnateljstvo iz vsote 50 gld., katero mu je na dotično prošnjo lani poklonila preslavna hranilnica kranjska.
Vsak šolski dan se je dovolilo učencem ob desetih 11 minut opočitka; ta čas so smeli (tudi po zimi ob jasnih, ne premrzlih dneh) izprchajati se po prostornem šolskem dvorišču, dočim so se zračile učilnice.
IX.
Kroni k a.
Zavod so z a p u s t i 1i pred začetkom šolskega leta 1893/94:
1.) Prof. Tomo Zupan (kateremu je podelilo visoko c. kr. naučno ministerstvo z razpisom z dne 24. avgusta 1893, štev. 16.088, na tukajšnji višji gimnaziji izpraznjeno drugo mesto verskega učitelja, vzemši na znanje njegovo izjavo, da se odpove službi ravnatelja v tukajšnjem knczoškolijskcm Alojzijevišču).
2.) Prof. Ant. Drganc (odslovljen z vis. c. kr. naufi. ministerstva razpisom z dne 9. septembra 1893, štev. 20.147, in stalno upokojen z istega ministerstva razpisom z dne 8. oktobra 1893, štev. 22.052).
3.) Namestili učitelj Vincencij Gol/ob.
Za namestnika prvemu je določil velečastni knezoškofijski ordinarijat prečast. gosp. dra. Andreja Karlina, namestnega verskega učitelja na tukajšnji višji gimnaziji (po dopisu z dne 6. septembra 1893, štev. 2294, poslanem preslavn. c. kr. dež. šolskemu svetu in naznanjenem ravnateljstvu z dež. šol. sveta razpisom z dne 10. septembra 1893, štev. 2169).
Ker se ravnateljstvu ni posrečilo dobiti izprašanega naravoslovca za namestnika prof. Drgancu, pozvalo je na zadnjega mesto učiteljskega pripravnika (za matc-matično-prirodoznansko stroko) Antona Peterlina; to pozvaiije je potrdil preslavni c. kr. dež. šolski svet z razpisom z dne 5. oktobra 1893, štev. 2374. Z istim razpisom je potrdila omenjena šolska oblast tudi pozvanje namestnega učitelja Mihaela Markiča, naslednika V. Gollobu.
Ker pa je bilo začetkom šolskega lota na podlagi vsprejemnih skušenj v prvi razred vsprejetih 176 učencev, ki se iz pedagogično-didaktičnih ozirov niso smeli, iz prostornih pa ne mogli zgnesti v dva (obstoječa) oddelka, prosilo je ravnateljstvo dovoljenja, da se otvori I. razredu še 3. oddelek. Tej prošnji je preslavni dež. šolski svet ugodil ter z razpisom z dne 10. oktobra 1893, štev. 2409, potrdil od ravnateljstva pozvanega namestnega učitelja Antona Mikuša, čemur je pritrdilo pozneje tudi vis. c. kr. naučno ministerstvo z razpisom z dne 28. oktobra 1893, štev. 24.510.
Z razpisom z dne 17. novembra 1893, štev. 25.761, je vis. c. kr. naučno ministerstvo stalno v službi potrdilo rednega učitelja /os. Jenka tor mu priznalo profesorski naslov.
Z razpisom z dne 7. mareija 1894, štev. 3376, je potrdilo vis. c. kr. naučno ministerstvo prof. S. Rutarja znova za dobo 5 let v častni službi konservatorja osrednje komisije za preiskavanje in ohranjevanje umeteljnih in zgodovinskih spomenikov.
Z razpisom z dne 23. mareija 1894, štev. 787, je dovolil preslav. c. kr. dež. šol. svet prof. Jos. Hubadu petdneven odpust (od 15. do vštetega 19. aprila t. I.), da prevzame (zajedno s profesorjem tukajšnje višje realke Iv. Franketom) teoretični pouk v ribarstvu na učnem tečaju, ki ga je ribičem obrtnikom ustanovil osrednji odbor kmetijske družbe kranjske na ribogojnem zavodu v Studencu (z dovoljenjem vis. c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 13. mareija 1894, štev. 5392).
Šolsko leto 1893/94 seje pričelo dne 18. septembra s slovesno sv. mašo, ki jo je služil milostni g. prelat in kanonik dr. Andrej Čebašek. Vsprejemne skušnje za vstop v I. razred so se opravile dne 16., ponavljalne pa v dobi od 16. do 18. septembra.
Zavod je štel v minulem šol. letu 4 razrede v 9. oddelkih (I. razred jo imel 3, ostali po 2 oddelka); poučevalo jo 13 učiteljev (ravnatelj, 5 profesorjev, 1 redni in 6 namestnih učiteljev).
ltcšuje ravnateljstva glavno poročilo o šolskem letu 1892/93 je izrazil preslav. c. kr. dež. šol. svet (v razpisu z dne 14. mareija 1894, štev. 157) svoje zadovoljstvo z ugodnim učnim uspehom, uvaža j oč težavno didaktično-pedagogično poslovanje pri tolikem številu učencev zlasti v nižjih razredih in priznavajoč prizadevnost ravnateljstva in učiteljskega zbora v obče.
Prvo polletje se je končalo dne 10. februvarija s tiho sv. mašo, j>o kateri se je	pela cesarska pesen, drugo pa se je	pričelo dne 14.	februvarija.
Dne 1. februvarija ir. v dobi od 24. aprila do	9. maja je nadzoroval c.	kr.
žolski nadzornik g. Jo s. Suman zavod, prisostvoval pouku v skoro vseli predmetih ter pregledal naposled tudi n&ložne zvezke učencev.
V	dobi od 14. do 16. junija je nadzoroval risarski pouk in pregledal risanke strokovni nadzornik g. prof. (državne realke solnograške) Herman Lukas; isto tako je (dvakrat) prisostvoval veronauku knezoSkofij.ski komisar, milost, prelat in kanonik g. dr. Andrej Čebašek.
Bogoslužne vaje: God Njiju veličanstev, cesarja Franca Josipa 1. in cesarice Elizabete (4. X., oziroma 18. XI.) je obhajal zavod s sv. maso, po kateri se je pela cesarska pesen. Učiteljstvo se je poleg tega udeležilo tudi Se slovesnih sv. maš v stolni cerkvi na rojstni in godovni dan Nj. veličanstva, cesarja Franca Josipa I. (18. VIII., oziroma 4. X ), kakor tudi zadušnic za ude presvetle cesarske rodovine (7. V., ozir. 28. VI.). Tekom leta jo šla šolska mladina trikrat k izpovedi in sv. obhajilu. O binkoštih je prejelo več od preč. g. kateheta pripravljenih učencev svetstvo sv. birme, dne 24. junija pa prvič sv. obhajilo. V toplejših mescih so se udeleževali učenci (skupno z višjo gimnazijo) dvakrat na teden (ob sredah in petkih) sv. maše, ki	se je služila v stolnici ob polosmih,	ob nedeljah in	praznikih pa je	bila za	nje
in	nižje razrede višje gimnazije skupna	služba božja v nunski cerkvi ob	osmih. Pre-
povedovalo se je premenjema nemški in slovenski. Učenci obeli zavodov so bili v cerkvi ločeni ter nadzirani od primernega števila učiteljev. Petje sta vodila v stolnici: šestošolec Iv. Stabe/j moški zbor, deškega pa četrtošolec (viš. gim.) Fr. Kunaver, ki je bil pevovodja i v nunski cerkvi. Orglala sta: osmošolec K. Vodušek in sedmošolec Fr. Goršič. — Zavod se jo korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. Rešnjega telesa (24. maja), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (24. III.).
Zdravstveno stanje učencev je bilo letos vkljub neprimernim učilnicam venderle dokaj ugodnejše nego lani; zdravstvene razmere so so znatno zboljšale s tem, da se je vpeljal v šolsko poslopje vodovod, tako da dobivajo učenci odslej vsaj zdravo pitno vodo. Zelo pa sta motila pouk nalezljivi bolezni (škrlatinka in davica), razpa-sujoči se po mestu skoro celo leto; naših učencev je zbolel sicer le jeden sam; a vender jih je moralo češče kar po več iz posameznih razredov doma ostati, ker so stanovali v okuženih hišah. Umrl ni izmed letos vpisanih učencev nobeden, pač pa je
11.	marcija preminul pri svojih starših na Trati (pri Poljanah) nadcpolni mladenič Mih. Miklavčič, ki je bil lani učenec III. b razreda, pa je moral zaradi bolehnosti prekiniti učenje. Umršega so je zavod blagoverno spomnil pri skupni službi božji. K. I. P.!
Oboleli so za kračjo dobo tudi učitelji: 5. Rutar, Jos. Hubad, dr. L. Požar, Ant. Štritof, Ant. Svaršnik, dr. Andr. Karlin in Ant. Mikuš. Vrh tega jo bil prof. /os. Hubad dobrih 6 tednov kontumaciran zaradi bolezni (škrlatinke), ki se je pojavila v njegovi rodbini. Bolne ali sicer zadržane učitelje so tovariši rade volje nadomeščali.
Ustmene premestile skušnjo so se vršilo v dobi od 30. junija do 9. julija. Ilaz-redbena konferencija je bila 9. in 10., završna pa 13. julija. Z dovoljenjem vis. c. kr. naučnega ministerstva (z dne 3. junija 1894, štev. 10.403) sc je končalo šolsko leto že 14. julija, in sicer z zahvalno sv. mašo, po kateri se je pola cesarska pesen.
Vsprejemne skušnje za vstop v 1. razred, za kateri se jo zglasiti dne 15. julija, prično se 16. julija ob osmih dopoldne.
X.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1894/95.
Šolsko leto 1894/95 so prične (lne 18. septembra s slovesno sv. mašo z «Veni sancte», ki se ho služila ob desetih v stolnici. Na novo vstopajočim učencem (vseli razredov) se je zglasiti, spremljanim od staršev ali njih namestnikov, dne 16. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstnim listom, šolskim spričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) ter plačati 2 gld. 1Ü kr. vsprejemnine na 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in pokritje troškov, ki jih provzročujejo šolske igre.
Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo	tekom	solnčnega	leta
1894.	dovršiti 10. leto ter prebiti vsprejemno skušnjo z	dobrim	uspehom.	Oni,
ki so	doslej obiskavali kako javno ljudsko šolo, naj sc izkažejo (v	smislu razpisa
c. kr.	naučn. ministerstva z dne 7. aprila 1878, štev. 5410) z	dotičnim šolskim	(obi-
skovalnim) spričevalom, obsezajočim vede iz krščanskega nauka, učnega (slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vsprejemno skušnjo so priSnö dno 17. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustmene popoldne ob treh. Pri teh skušnjah se zahteva po določilih vis. ministerskega razpisa z dne 14. mareija 1870, štev. 2370, in z dne 27. maja 1884, štev. 8019:	»Iz krščanskega nauka
toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje po-četnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.»
Izprašcvancem, ki bi vsprejemno skušnje ne prebili s povoljnim uspehom, vrne se vsa plačana pristojbina. Vsprejemno skušnjo ponoviti na istem učilišču ali kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Po 16. septembru se na novo vstopajoči učenci no bodo več vsprejemali.
Učencem, ki so že doslej obiskavali ta zavod, javiti se je dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim spričevalom zadnjega polletja ter plačati 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in pokritje troškov, ki jih provzročujejo šolske igre.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. drž. nižjo gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbe na spričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem prvih treh razredov, ki hočejo prihodnje leto svoje nauke kje drugje nadaljevati, pa tudi onim četrtošolcem, kateri ne vstopijo v peti razred višje gimnazije ljubljanske.
Zapiski učnih knjig se bodo dobivali pri tukajšnjih knjigotržcih.
Ponavljalne in dodatne skušnje se bodo vršile dne 17. in 18. septembra, isto tako vsprejemno skušnje za vse druge razrede (izimši I.).
Polletna šolnina znaša 20 gld. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mescih šolskega leta; vender smejo (v smislu razpisa vis. naučnega ministerstva z dne 6. maja 1890), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šol. leta. Njih pvošnji se more ugoditi, ako jim učiteljski zbor po prvih dveh mescih prizna v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko *po volj no» («befriedigend»), v vedenju znamko «hvalno» («lobenswert») ali «povoljno», v pridnosti pa «vstrajno» («ausdauernd») ali «povoljno»,
koncem I. polletja pa I razred v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno». V vseli drugih slučajih morajo neoprošfieni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestili tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem presl. dež. šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razp. vis. naučnega ministerstva z dne 12. junija 1886, štev. 9681) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v spričevalu zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno». Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj pridenö revni prvošolci (ki niso repetenti) rcvnost.no spričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku staršev in ne nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še spričevalo zadnjega polletja.
Ravnateljstvo.
Imenik učencev*
koncem dolskega leta 1S03/1S04. I. a. razred.
Ajdišek Josip, Cerovec.
Ajdovec Jakob, Pivka.
Bambič Josip, Ponikve.
Bechino Viktor, Ljubljana.
Božič Josip, Tacen.
Chladek Alojzij, Impoljce na Savi. Cimerman Milan, Vrhnika.
Čebul Josip, Adergas.
Dolenec Viktor, Razdrto.
Domicelj Albin, Zagorje.
Engelmann Vinko, Stari Trg.
FleS Albin, Ribnica.
Gorup Josip, Unec.
Gross Maksimilijan, Zagorje. Grošelj Pavel, Ljubljana.
HoleSek Pavel, Šiška.
Hribar Fran, Srednjo Gameljne.
Intihar Anton, Javorje. A\
Jamšek Nikolaj, Goričica.
Jeklin Josip, Ponikvo na Primorskem. /\\ Jelenc Ivan, Dražgoše Kajfež Josip, Nova Sela.
Kambič Ivan, Dragumlja Vas.
.Kamenček Fran, Idrija.
Kosmač Rudolf, Njegastern. A\
Kralj Fran, Kropa.
Krisper Anton, Kranj.
Kummer Fran, Kranj.
K ust er Fran, Celje na Štajerskem. Lapanje Josip, Ljubljana.
Lavrič Alojzij, .Jurjeviča.
Ledenik Alfred. Ljubljana.
Loboda Ivan, Soteska.
Merala Ferdo, Ljubljana.
Novak Alojzij, Trnovo pri II. Bistrici. Oman Aleš, Dorfarje.
Osel Andrej, Dragočajna.
Pavlin Friderik, Kranj.
^—Podboj Ivan, Rakek.
Pogorelec Avgust, Radovljica.
Potočnik Ivan, Rovte.
Puppis Leopold, Logatec.
Rogi Leo, Vipava.
Schwarz Ivan, Sv. Marija na Zili na Koroškem Sever Maksimilijan, Tabor.
Špindler Vladislav, Kutina na Hrvatskem. Šavnik Pavel, Kranj.
Tomec Ivan, Bloke pri Fari.
Vrhovnik Fran, Tunjice.
Zimmerman Adolf, Črnomelj.
Žnidaršič Josip, Cesta.
I. b. razred.
Ažbe Janez, Stara Loka.
Belec Mihael, Št. Vid nad Ljubljano. A*. Benčina Karol, Ljubljana.
Borštnik Matija, Selo pri Zgornjem Tuhinju. Božja Vinko, Polhov Gradec.
Bukovnik Janez, Povlje nad Kranjem.
Cof Ivan, Kranj.
Cvcnkel Anton, Ljubno pri Radovljici. Čadež Fran, Kranj.
Diehl Robert, Trst.
Dolar Janez, Želeče pri Bledu.
Dolenec Janez, Praprotno pri Selcih.
Habe Josip, Št. Vid nad Vipavo.
Habič Fran, Ljubljana.
Homan Janez, Zminec pri Škofji Loki.
Jamar Anton, Škofja Loka.
Ježek Matevž, Spodnjo Gameljne nad Ljubljano.
* Debelo tiskani so odličnjaki.
Karlin Fran, Škofja Loka.
Kaučič Ivan, Dragatuš pri Črnomlju. A\ Klinar Ivan, Kropa, lvošmrlj Ivan, Goriča Vas pri Ribnici. Kozel Matevž, Tunjice pri Kamniku. Kreutzer Josip, Ljubljana. A\
Krmelj Fran, Hotovlje pri Poljanah. Kurent Alojzij, Višnja Gora.
Lindtner Janez, Kranj.
Ljubič Alojzij, Višnja Gora.
Marolt Miroslav', Sodražica.
Martinec Anton, Ljubljana.
Masle Anton, Dolje pri Borovnici. A’. Morzlikar Fran, Ljubljana.
Noč Matija, Javornik.
Novak Julij, Idrija.
Opeka Ivan, Vrhnika.
Pajnič Josip, Trst. A\
Pavčič Božidar, Št. Janž pri Ratečah. Peterlin Zmagoslav, Ribnica.
Polajnar Janez, Kokra.
Pretnar Josip, Podtabor pri Podbrezju. Rozman Fran, Trboje pri Smledniku. Schiffrer Emil, Selo pri Ljubljani.
Serša Fran, Selo pri Zgornjem Tuhinju.
Silvester Radoslav, Vipava.
Slana Avguštin, Videni. A’.
Stanič Janez, Čatež pri Brežicah. Šušteršič Janez, Kamna Gorica. A’. Tomšič Božidar, Stari Log pri Kočevju. Turk Anton, Ravno pri Cerknici. Zupančič Josip, Ljubljana.
Zebre Miroslav, Brežice.
I.	c. razred.
Auguštin Josip, Gorenja Vas pri Škofji Loki. Ažman Rudolf, Kočevje.
Badiura Rudolf, Litija.
Iiekš Josip, Ljubljana.
Brolih Janez, Visoko.
 (,'epiider Vladimir, Litija.
Čolnar Janez, Stožice.
Čebašek Josip, Voklo.
Cenčič Julij, Kamnik.
Dolinar Josip, Pšenična Polica.
Fišer Branislav, Ljutomer na Štajerskem. Gortnar Janez, Podlonk.
Hrovat Ludovik, Zagradec.
Ipavec Josip, Križ pri Kamniku.
Janša Fran, Ljubljana.
Jeločnik Miroslav, Ljubljana.
Jeločnik Pavel, Ljubljana.
Keržič Fran, Rudofovo pri Cerknici. Klobučar Josip, Divača na Primorskem.
Kmet Avguštin, Sv. Lovrenc ob Temenici. Kralj Alojzij, Višnja Gora.
Kramer Janez, Retje na Štajerskem.
Lahajner Janez, Veliko Lašče A’.
Lenassi Filip, Postojina.
Marčič Rudolf, Litija.
Marn Josip, Sv. Jurij pri Litiji.
Mazi Fran, Borovnica.
Medič Fran, Vrhnika.
Mencinger Alfonz, Bohinjska Bistrica. Mulaček Fran, Ljubljana.
Omahna Anton, Prilesje. A’.
Peruzzi Svetoslav, Lipe.
Peterlin Anton, Dolščak.
Peternelj Fran, Cerkno na Primorskem. A’. Pipan Anton, Podgora.
Pirnat Janez, Krtina
Piše k Anton, Mala ICostrovnica.
Porenta Fran, Spodnje Bitno.
Princ Mihael, Kamna Gorica.
Rožič Valentin, Uševek.
Rus .Josip, Sv. Martin pri Litiji.
Seliškar Jakob, Dolenja Vas.
Starin Viktor, Ljubljana.
Šome .losi]), Gatina.
Štrubelj Janez, Peč pri Višnji Gori. Šubič Milan, Pulj na Primorskem.
Terdina Janez, Domžale.
Ušlakar Janez, Predoslje.
Vidrih Fran, Begunje.
Vovk Janez, Ljubljana.
Zabavnik Fran, Ljubljana.
-Zorec Fran, Ljubljana.
Zupančič Ivan, Lonjer na Primorskem. Žerjav Gregor, Lož.
II.
Arko Alojzij, Hrenovice.
Bernard Friderik, Škotja Loka.
Bernard Karol, Škofja Loka.
Bradaška Peter, Kranj.
Cankar Karol, Vrhnika.
Černe Fran, Ljubljana.
Debeljak Pavel, Visoko.
Dermastia Karol, Vodmat.
Drmota Fran, Sestranska Vas pri Trati. Gerbic Hugon, Ulm na Virtemborškem. Gerčar Ivan, Rova.
Grapar Anton, Ljubljana.
Gruden Fran, Godovič.
Harmel Adolf, Idrija.
Hočevar Josip, Kamnik.
Hrome Martin, Podgorica pri Sv. Jakobu. A'. Jebačin Fran, Ljubljana.
Jeglič Ivan, Podbrezje.
Jekovec Ciril, Ljubno.
Jenko Fran, Logatec.
a. razred.
Jež Ivan, Strmca pri Studenem.
Keršič Peter, Podbrezje.
Koželj Josip, Kamnik.
Krofi Ivan, Dol.
Kristan Anton, Vič.
Kuhar Fran, Devica Marija v Polju.
Lavš Alojzij, Št. Jurij na Štajerskem. Lovšin Ivan, Hrovača pri Ribnici.
Lužar Fran, Krško.
Merhar Adolf, Dolenja Vas.
Močnik Milan, Kamnik.
Nabornik Josip, Dovje.
Pavlin Ivan, Duplo.
Perko Ivan, Srednja Vas pri Poljanah. Perne Ah Kranj.
Pestotnik Pavel, Kostanj pri Spod. Tuhinju Podbevšek Jernej, Vranja Peč. Poklukar Anton, Dobrova.
Rant Anton, Prem.
Režek Ivan, Kranj.
H o <1 o Matija, Domžale.
Rozman Andrej, Lahovče pri Cerkljah.
S oj a r A n ton, Spodnja Šiška.
►Serko Edvard, Cerknica.
Serko Milan, Cerknica.
II. 1).
Bogataj Fran, Gorenja Vas pri Trati.
Bon čar Jakob, Ljubljana.
Bončar Rudolf, Ljubljana.
Borstnar Ivan, Vranja Peč.
Buh Josip, Ljubljana.
Cešnovar Fran, Ljubljana.
Dermelj Ludovik, Cerknica.
Eržen Zdravko, Gorenje Bitno.
Gtfderer Josip, Rtenek.
Gruden Josip, Zamostec pri Sodražici. A\ Hladnik Fran, Brod pri Logatcu.
Hočevar Milan, Pazen na Primorskem.
Hut.li Rafael, Št. Ožbalt ob Dravi na štajerskem. Jenko Josip, Zgornji Brnik. A\
Jenko Miljutin, Ljubljana.
Jurjevčič Fran, Idrija.
Kašman Anton, Škofja Loka.
Kenda Ivan, Idrija.
Kmet Vinko, Sv. Lovrenc ob Temenici. Kraigher Anton, Postojina.
Kralj Anton, Zagorica.
Kratky Josip, Podgora pri St. Vidu nad Ljub-ljano.
Krivic Edmund, Kresniške Poljane.
Lavtižar Josip, Kranjska Gora.
Leben Josip, Žlebi pri Preski.
III. a.
Adamič Anton, Ljubljana.
Aljančič Janez, Križe pri Tržiču.
Bajec Ljudevit, HruSevje.
Bernot Josip, Kovor.
Bezeljak Dragotin, Idrija.
Cvetko Rudolf, Senožeče.
Černe Leopold, Fužine.
Dodič Josip, Sarsko pri Studoncu.
Drolc Martin, Krašnja.
Gornik Fran, Sodražica.
Hribar Ivan, Mengeš.
Jaklič Josip, Podkraj pri Velikih Laščah. Janša Josip, Ljubljana.
Jeločnik Viktor, Ljubljana.
Jenko Ljudevit, Ljubljana.
Kette Oton, Traun na Gorenjem Avstrijskem. Kobal Rudolf, Ljubljana Krek Stanislav, Ljubljana.
Krže Franjo, Vinice pri Sodražici. A’.
III.	b.
Bernot Anton, Ljubljana, čenčič Josip, Kamnik.
Dunda Josip, Ljubljana.
Teran Fran, Podbrezje.
Vilfan Fran, Zabnica.
Zehrer Henrik, Celje na Štajerskem. Žnidaršič Anton, Dobrepolje.
Žvokelj Fran, Vrhpolje pri Vipavi.
razred.
Levec Stanko, Ljubljana.
Maselj Andrej, Spodnjo Loke.
Mosetizh Josip, Trst.
Petrovčič Ivan, Mrzli Log pri Črnem Vrhu. R. Pirnat Ivan, Veliko Poljane.
Podboj Fran, Ribnica.
Pogačar Ivan, Selo pri Breznici.
Pogačnik Lovro, Kamna Gorica.
Poljanec Fran, Ljubljana.
Prežel Fran, Idrija.
Riglar Ivan, Velike Poljane.
Rutar Ignacij, Mlino.
Schuber Ivan, Ljubljana.
Sušnik Anton, Zduše pri Kamniku.
Svetlin Ivan, Brezje pri Dobu.
Seiko Avgust, Ljubljana.
Sturm Fran, Ljubljana.
Tepina .Lovro, Stražišče.
Tominc Anton, Kamnik.
Tušar Vaclav, Cerkno.
Vcrhunc Slavomir, Ljubljana.
Vodušek Žiga, Ljubljana.
Zajec Emil, Ljubljana.
Zajec Rihard, Ljubljana,
Zupanc Fran, Krško.
Zust Ignacij, Jazbine pri Poljanah.
razred.
Kržišnik Janez, Zgornja Luža pri sv. Lenartu. Kunstelj Zdravko, Železniki.
Legat Stanko, Zagorje pri St. Petru.
Matjan Fran, Šmartino pri Kamniku .M ilave Anton, Leskovec.
Pirc Josip, Velesovo.
Ribnikar Adolf, Dolenji Logatec.
Salier Fran, Ljubljana. A\
Samec Maksimilijan, Kamnik.
Schiffrer Zdravko, Stražišče pri Kranju. Steržaj Fran, Rakek.
Strajhar Ivan, Šmartino pri Kamniku.
Szillieh Dragotin, Sežana na Primorskem. Savnik Janko, Kranj.
Tomšič Rudolf, Ljubljana.
Tribuč Josip, Glinico pri Ljubljani.
Vadnal Alojzij, Borovnica.
Valjavec Josip, Leše pri Tržiču.
Zorc Ivan, Švica pri Ljubljani.
razred.
Farčnik Josip, Ljubljana.
Gostiša Mihael, Gornji Logatec.
Hacin Josip, Velesovo.
Hörmanü Valentin, Ljubljana Hutter Josip, Litija.
Januš Alojzij, Vir pri Domžalah.
Jovan Ivan, Št. Vid pri Ljubljani.
Juvan Anton, Domžale.
Kalan Fran, Jama.
Kmet Ivan, Tržič.
K o d e 1 j a F ran, V i j>ava.
Kovač Ivan, Idrija.
Krek Ciril, Ljubljana.
Lavrenčič Matija, Vrhpolje pri Vipavi. Lehrman Karol, Beljak na Koroškem.
Mazgon Alojzij, Ljubljana.
Mulaček Kazimir, Ljubljana.
Per Fran, Sap pri Vrhniki, /v*.
Perovšek Ivan, Sv. Gregor.
IV.	a
Adamič Ivan, Ribnica.
Avčin Fran, Trnje.
Borštnar Fran, Spodnja Šiška.
B reli h .1 a k o b, Tunjice.
Dermastia Josip, Vodmat.
Dežman Ivan, Lancovo.
Gregorka Miroslav, Ljubljana.
Gross Karol, Zagorje.
Keršmanc Andrej, Bevke.
Kmet Mihael, Sv. Lorene ob Temenici.
Kozina Ivan, Breg.
Majcen Blaž, Brniea na Štajerskem. Mihelčič Mak s o, Spodnja Šiška.
IV.	b
Beseg Dragotin, Idrija.
Certanc Alojzij, Ljubljana.
Cuk Dragotin, Črni Vrh.
Dolenc Engelbert, Postojina.
Golar Florijan, Gostečo.
Hočevar Jurij, Ljubljana.
Kaman Josip, Ljubljana.
Kavčan Fran, Ljubljana.
Klemenc Julij, Ljubljana.
Kozina Pavel, Ljubljana.
Kreč Anton, Trzin.
Lisac Konrad, Ljubljana.
Lukešič Andrej, Ljubljana.
Mura Josip, Ljubljana.
Omersa Niko, Kranj.
Petrič Fran, Dobrepolje.
Pollak Ivan, Ljubljana.
Premori Stanko, Št. Vid pri Vipavi. Stegnar Josip, Ljubljana, /v*.
Stoječ Josip, Vrhnika.
Stranetzky Kajetan, Id rija.
►Sega Rudolf, Ljubljana Šeme Anton, Višnja Gora.
Šlibar Jernej, Mišače.
Tavzes Fran, Idrija.
Turk Ivan, Kamnik.
Winkler Ljudevit, Idrija.
Zajc Pavel, Žimarce.
Zakrajšek Ignacij, Preser.
Zgaga Andrej, Kropa.
Žerjav Maksimilijan, Lož. R.
. razred.
Novak Ivan, Planina pri Vipavi. Pečnik Fran, Ljubljana.
Perne Hinko, Podvelb.
Pfeifer Perko, Ljubljana.
Planinšek Fran, Stari Trg pri Višnji Gori. Polee Janko, Kamnik.
Pollak Karol, Ljubljana.
1’ovše Evgen, Gorica n;i Primorskem.
Puc Dominik, Ljubljana.
Remic Ivan, Št. Jurij pri Šmariji.
Šivic Anton, Ljubljana.
Švigelj Matija, Borovnica.
Vodeb Milan, Ljubljana.
. razred.
Pirc Jurij, Godič pri Kamniku.
Podboj Fran, Planina.
Pož Dragotin, Postojina.
Komold Ivan, Vodico na Primorskem.
 Skul Fran, Ljubljana.
Stadler Ivan, Zarečjo pri Trnovem.
Ster Fran, Zgornji Brnik.
Švara Fran, Gorjansko na Primorskem. Toincl Anton, Pristava pri Mengšu. Vehovec Alojzij, Paka.
Vodopivec Josip, Postojina.
Zajec Albin, Ljubljana.
Zaplotnik Avguštin, Št. Gothart.
Zupan Matej, Mošnjo.
Žorž Josip, Mernik na Primorskem.
'i: ••"■