Dopisi. Od Sv. Jurija ob Taboru. (Koncert.) Na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo se je priredil pri nas koncert v korist cerkveno-stavbenemu društvu šentjurskemu. Vse točke so se proizvajale z nepričakovano dovršenostjo in so navzočemu občinstvu zelo ugajale. Neki gospod iz Maribora je dejal, da tako lepega petja, kakor ga je slišal pri nas, nikakor ne bi pričakoval na kmetih; kajti s tako natančnim prednašanjem se ne poje niti pri velikih izurjenih mestnih zborih. Posebno je ugajala vsem pesem: »Venček narodnih«, ki se je morala ponavljati. Ta slučaj kaže zopet dovolj jasno, da ima ljudstvo najrajši narodne pesmi, ki so iz naroda narodu tudi najbolj razumljive. Narodna pesem naj bi se v obče bolj gojila po naših pevskih zborih, ona naj bi se povspela tudi pri nas do one veljave, katero ima že pri drugih narodih. Svetovnoznani pevski zbor Rusa Slavjanskega poje le narodne pesmi in povsod z \elikim uspehom. Omeniti je tudi naših izbornih solistov, katere nam lahko zavida marsikateri večji pevski zbor. Toda ne le pesmi vzbujale so občno pozornost, temveč tudi godbene točke. Zal le, da ni bilo med vsemi temi nijedne skladbe kakega slovanskega skladatelja. Zakaj bi naj segali po tujem blagu, v tem ko imamo tudi mi Slovani dovolj izvrstnih skladateljev ? Smetana, Dvofak, Rubinstein, Glinka, Ghopin in drugi so svetovnoznani mojstri na glasbenem polju. Vendar ne glede na to moramo reči, da je ta koncert zopet dokazal, da se tudi pri nas na kmetih da doseči mnogo, če se le hoče. V prvej vrsti moramo biti hvaležni našemu pevovodji, č. g. kaplanu, ki si je vedel svoj zbor izuriti tako izborno. Čast, komur čast! —ij— Iz Kapel pri Brežicah. (Nasledki potresa.) Našej fari je zadnji potres veliko škodo napravil. Farno cerkev, katera je bila 1. 1884. le na pol nova postavljena, je tako silno potreslo, da je njena stara polovica, ki je bila omenjeno leto le za silo zakrpana, na oboku in postranskih stenah močno razpokala. Stavbenski inženir, od okrajnega glavarstva v Brežicah semkaj na ogled in preiskavo odposlan, je spoznal, da se ovi del cerkve ne da več s krpanjem popraviti, temveč ga je treba podreti in na novo postaviti. Tudi je zračunil, da je cerkev v sedanjem obsegu premajhna za tako obljudeno iaro, kakor je naša tudi v tem slučaju, če bi dvojno sv. opravilo imeli. Gaka nas torej v drugič velika skrb in plačilo. Bog ve, kje bomo denar dobili za stavbo in povečanje cerkve. Še za zadnjo stavbo smo na dolgu par tisoč goldinarjev. Hvala Bogu, da nam je še poddružna cerkev sv. Trojice nepoškodovana ostala, drugači bi morali službo božjo obhajati pod milim nebom. Iz Gfornje Radgone. (Bralno društvo.) Odbor tega društva je sklenil, da si naroči nekatera poljska orodja, katera pri nas še niso v rabi, katera pa napredno kmetijstvo posebno priporoča. Ta orodja izposojevala se bodo društvenim udom, da jih poskusijo in na njih uspehih spoznajo, da tudi v kmetijstvu čas napreduje. Takšno orodje je n. pr. nova travniška brana, o kateri so vsi, ki so njo poskusili in rabili, polni hvale. Da si pa društvo pridobi potrebnih denarnih sredstev, priredi dne 19. maja t. 1. ob 4. popoldne pri »Skerlecu« majniško veselico s petjem in tamburaškim koncertom, katere čisti dobiček se bode v zgoraj navedeni nameri porabil. Za ustopnino 10 kr. imel bode vsak udeležen " izredni glasbeni in pevski vžitek ter pošteno zabavi vrh tega pa mu bode tudi prilika dana, da poskug poljska orodja, katerih dozdaj še ni rabil in men tudi ne poznal. Tako bode s to veselico združena k rist in zabava. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Iz Makol. (Pogreb.) Dne 16. aprila smo poko-3 pali dijaka šestošolca, Andreja Mahoriča, rojenega Makolčana, ki je po dolgotrajni mučni bolezni, sušici, kon-j čal življenje svoje v najlepšem cvetu, v 21. letu staro sti. Bil je ranjki prava dika slovenskega dijaštva. Iz> vrstna glava, blago srce, vzgledno vedenje v vsake^ oziru, pridobilo mu je spoštovanje in ljubezen vseh, k so ga poznali. Bil je največje veselje in up ne le ma teri svoji, žalujoči udovi in celi svoji rodbini, marve tudi vsej naši župniji. Čisto rodoljubje ga je dičilo ravn< tako, kakor tudi prava iskrena vernost in pobožnost Ves voljen in udar je prenašal, kakor mlad mučenik; bolezen svojo, ter večkrat spodbudno prejemal tolažili naše sv. vere. Daj Bog, da se veseli zopet vidimo tam gori nad zvezdami! Iz Moškanjc. (Občinske zadeve.) V naS občini smo imeli na belo nedeljo popoldne ob 4. ur volitev občinskega predstojništva. IzvoUli smo si in sicer s tem že petokrat g. Antona Pukšiča za občinskega predstojnika in za svetovalca gg. Jožefa Cvetka in Mar tina Valenka. Vsi trije so verni kristijani in značajnj Slovenci. Marsikateri, ki v mladosti visoke šole obiskuje, je potlej mlačen narodnjak, to se o našem predstojnik ne more reči. On ljubi svojo občino in vsa občina spr> štuje njega. Vsakemu, ako je le mogoče, opravi zahtevano brezplačno in je vnet za korist naše občine sosednih. S. G. Iz Ptuja. (Slov. pesko društvo.) Ni nai namen na dolgo in široko razpravljati o iraenitnosti slov. pev. društva v Ptuju, ki obsega pevce iz vseh pokrajin slovenskih. To uvaževati v6 vsakdo, kdor ljubi slovensko petje, kdor ljubi svoj rod. Radi tego vemo i se nadejamo, da je vsacemu Slovencu, osobito pevcu, na srcu po svojih močeh pomoči temu društvu. Naj odbor še tako deluje, če ga ne podpirajo članovi, nf bode mogel rešiti svoje naloge. Zatorej se objača odbo: do Vas, spoštovane pevke in pevci, da delujete svojem krogu na to, da se bodo pesmi začele tako; vaditi in da se bodo marljivo in vstrajno vadile. Ni ustrašite se nobenih zaprek, bodite jeklene volje, boditi vstrajni, kajti letos nam je zopet pokazati, kako lepa, kako krasna in kako mogočna je slovenska pesem. Odbor bode deloval z vsemi močmi na t6, da bode letošnji koncert sijajen, velikansk, tembolj ker lanski leto društvo ni moglo koncerta prirediti. V svojo seji dne 2. aprila t. 1. ukrenil je odbor sledeče: 1. Veliki pevski zbor priredi se v mesecu avgustu t. 1. v Ptuju. 2. Pesmi so se določile taiste, ki so bile za lanski koncert določene in sice: 1. Venec Vodnik-ovih pesmij, šesterospev s spremlievaniem orkestra od Ant. Foerster-ja; 2. Slovenskim mladenkam, ženski zbor s spremljevanjem orkestra od Hrab. Volarič-a: 3. Pod prozorom, moški zbor od Dr. G. Ipavic-a; 4. Samo, moški zbor od An Foerster-ja; 5. Na moru, moški zbor od Ant. Nedved-a 6. Vojaci na potu, možki zbor od Ant. Nedved-a Sekirice so se že razposlale posameznim gg. poverjenikom že lansko leto. Taiste spošt. pevke in taisti gg. pevci, ki še nimajo potrebnih sekiric, naj se blagovolijo za nje čim hitreje pri odboru v Ptuju oglasiti. Na dan koncerta pa prosimo naj vsaka pevka, oziroma pevec, sekirice seboj prinese. Ravnokar je odbor začel razpošiljati na biralne pole; uljudno prosimo gg. poverjenike, naj blagovolijo skrbeti za t6, da se število društvenikov v njih okrajih množi, ali vsaj ne krči, in da nam vsaj do 5. junija t. 1. letne doneske vpošljejo. Dan slavnosti se objavi v kratkem. Po § 1 in 3 društvenih pravil ima društvo namen, gojiti petje in glasbo. Naslanjaje se na te dve točki se je sprožila v odboru misel, naj bi se skrbelo za t6, da bi pri velikih koncertih društveniki, ki so dobri godbeniki, razškropljeni po vsej slovenski zemljl, sešli se nalik pevcem ter spremljali posamezne pesmi z godali. Tako bi bilo mogoče osiguriti pevskemu društvu tudi lastno godbo. Sekirice bi se jim — seveda poslale prej nego pevcem. Ta ideja se letos še ne more izveršiti, pa prihodnje leto bi se lahko uresničila. Razglasili smo gori navedeno že zdaj, ker nam je na tem, prositi društva, da svoje veselice tako uredijo, da se jim bode mogoče udeležiti te slavnosti. Od Velike Nedelje. (Zopet »fajerber«). Vsi, ki čutijo iskrico ljubezni do slovenskega rodu in jezika, so že zapustili to nečastno društvo. Kateri še ste zraven, hočete-li svojo narodnost prodati tujcem, še niste prišli do prepričanja, da sami sebe zaničujete, ako zaničujete svoj slovenski jezik ? V velikih mestih v Zagrebu, v Ljubljani itd., kjer so velika gospoda zraven, pa imajo slovensko povelje, mi prosti kmetje pa naj zavržemo svoj jezik ? Ne! Nikdar ne! Mi kot Slovenci moramo imeti slovensko povelje, lahko pa se učimo tudi nemško. V obče se misli, da je g. Nadler najbolj za nemško komando, biležim torej, da je gosp. Nadler kot trd Nemec o neki priliki rekel: »Meni je pač vse jedno, ali je povelje slovensko ali nemško, samo da se osnuje požarno društvo, ker je potrebno!« S tem je pripoznal, da je tukaj slovenska zemlja. Kdo je torej isti, ki je navodil naše ljudi na tako početje? Gujte, to sta naša rojaka, sinova slovenske matere, g. J. Škvore, trgovec, in g. Meško, obč. predstojnik. Kar svet stoji, je ta prvi predstojnik pri Veliki nedelji, ki se je pridružil nemčurjem. Ta dva sta^ torej zavrgla naš slovenski jezik in to v prvi vrsti g. Škvorc. On je od nas obogatel, živi od nas Sloveneev, mi pri njem kupujemo in mu dajemo sami orožje v roke, ker mu nosimo naš trdo zasluženi denar. Plačuje pa nam s tem, da zavrže naš slovenski jezik in se klanja tujcem. Zapomnimo si to dragi rojaki velikonedeljske fare! Ako izostanemo od takih trgovcev in gostilničarjev, ki naš rod zaničujejo, bode jih kmalu pamet srečala; in to bomo storili, kdor našega jezika ne ljubi, tudi naših denarjev vreden ni! Trgoviška občina nam bodi v zgled! Tam so se takoj odločno proti postavili, tem se pridružimo vsi Velikonedeljčani in imeli bomo slovensko požarno društvo! Torej proč od nemškega društva! Vsi pravi prijatelji vas rotijo, da odstopite, da ne postanete izdajalci lastnega rodu! Strela udari iz višine Izdajalca domovine! lz Dobove. (Sejmišče; vprašanje.) Po dolgem prizadevanju se nam je vendar posrečilo v Dobovi dobiti lepo sejmišče. G. g. župnik so dali nekaj cerkvenih njiv za 15 let v najem sedmerim občinam, ki so se zavezale, pogojeno svoto redno plačevati, a delile si bodo tudi dobiček, katerega bodo imele od tega. Prostor je res lep, od vseh krajev se sejmišče pregleda, tako, da se ti prvi hip prikupi. Jože Cvetkovič iz Velikega Obreža, znani spretni tesarski in mizarski mojster, ki je ludi v Ameriki bil in se marsičesa naučil, je prevzel omenjeno delo za 350 gld. in je tudi v pohvalo in zadovoljnost izvršil. — V nedeljo, 28. aprila je prišla v našo župno cerkev neka sirota, Jeriea Geršak, iz šentpeterske župnije pod Sv. gorarai. Med drugim sv. opravilom jo vrže bbžjast na tla. Strašno začne upiti — vsi ljudje so prestrašeni, zlasti otroci. Hiteti jamejo iz cerkve, a kmalu se vsi povrnejo v cerkev in se potolažijo. Lahko bi se bila primerila kaka nesreča. In to se je v naši cerkvi zgodilo že tlrugič. Prašamo tem potom: zakaj pusti omenjena občina Sv. Peter pod Sv. gorami tako siroto po svetu? Ali ne bi bilo bolj umestno, da bi omenjeno siroto spravili v varen kraj pod nadzorstvo, da se ji ne bode treba klatiti po svetu?