PoHsIm plkiau v gotovini.
Pmumbm številk* stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 00; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedeš uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Štev. 2S.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
V Ljubljani, dne 20. junijn 1925.
III. Leto.
Gospodarsko posvetovanje.
Prihodnjo nedeljo 28. t. m. se bo vršilo v Ljubljani dvoje gospodarskih prireditev, ki pomenjata važen dogodek za cel delavski pokret Slovenije.
Dopoldne se bo vršil v dvorani mestnega magistrata občni zbor „Zveze gospodarskih zadrug za Slovenijo". Popoldne ob 2. uri se bo pa vršil istotam sestanek, na katerega so vabljene poleg številnih zadružno gospodarskih organizacij, tudi delavske strokovne in kulturne organizacije.
Občni zbor Zveze gospodarskih zadrug je že sam na sebi važen dogodek na gospodarskem polju. Kakor je za vse strokovne organizacije vrhoven reprezentant in vodja Glavni radnički savez in kakor je glavno vodstvo političnih organizacij glavni odbor SSJ, tako je Zveza gospodarskih zadrug vrhovna združitev in reprezentanca vseh delavskih gospodarskih zadrug v Sloveniji.
,.Zveza" je bila ustanovljena takoj po vojni. Vanjo so pristopile vse takrat obstoječe delavske zadruge. Zadnja leta se je pa osnovalo še celo vrsto novih zadrug, tako da je danes včlanjenih v Zvezi 43 raznih delavskih konzumnih, produktivnih in denarnih zadrug v Sloveniji.
Zveza je včlanjena v zadružni in-ternacijonali v Londonu in je s tem predstavnica celokupnega delavskega zadružništva v Jugoslaviji. Zveza pripravlja tudi primerno reorganizacijo, da razširi svoje poslovanje preko cele države in postane s tem tudi dejansko vrhovna centrala vseh zadružnih organizacij v državi.
Nedeljski občni zbor bo sklepal o bodočih smernicah gospodarskih organizacij. Iz vabila, ki so ga sprejele tudi strokovne in kulturne delavske organizacije je pa razvideti, da se gospodarske organizacije dovoljno zavedajo prednosti harmoničnega' sodelovanja z ostalimi panogami delavskega pokreta.
• #
Gospodarska posvetovanja, ki se bodo vršila v nedeljo popoldne ima-
jo pa v prvi vrsti namen določiti platformo za skupno delovanje vseh vrst delavskih institucij.
Dober razvoj zadružništva je v veliki meri odvisen od davčne in kreditne politike države. Ni treba posebej utemeljevati, da davčna in kreditna politika naše države, zadružništvu ni posebno naklonjena.
Že sam prometni davek je zadružnim organizacijam težek balast, ki jim ubija skoraj sleherno možnost socialnega delovanja in jih daleč zapostavlja za privatno trgovino.
Zadruge, kot javne institucije, v katerih poslovanje imajo vpogled vsi njihovi člani, vodijo o svojem prometu javne račune in celo javno statistiko. Davčna oblast ima pri takem poslovanju lahek posel, da obdavči sleherni gram prodanega blaga s svojim prometnim davkom.
Nasproti temu pa privatna trgovina vseh teh statistik ne' vodi in davčna oblast se zadovoljuje s povprečno napovedanim prometom. Tako se predpisuje privatni trgovini pavšalni prometni davek, ki znaša mnogokrat 10 krat manjšo obremenitev kakor oni, ki ki ga plačujejo zadruge, kot humanitarne institucije, ki ne zbirajo dobičkov, temveč imajo edini namen skupno nakupovati za svoje članstvo čim cenejše in solidnejše blago.
Mesto, da so tega davka popolnoma oproščene, kakor je to običaj v večini evropskih držav, so pa pri nas tembolj obdavčene, čim odkrito-srčnejše sestavljajo svoje bilance. Z drugimi besedami se pravi temu: naprtiti zadrugam za dobro delo hudo kazen!
Take in enake težkoče tarejo naše zadružništvo, zato je velepomembno, da si zadružništvo ob sodelovanju z ostalim delavskim, pokretom izvojuje one pozicije, ki jih po drugih državah že ima. S tega vidika je tudi nedeljski ssetanek važen korak, k zboljšanju današnjih razmer.
Pripravite se, da dostojno proslavimo zadružni dan.
Fašistovski kongres.
italijanska fašistična stranka je imela te dni svoj redni letni kongres. Da se je na tem kongresu veliko govorilo o zmagovitem in Italijo osrečujočem fašizmu, ni treba povedati. Vse bolj zanimiv je nagli, vedno brutalnejši preokret fašizma na desno. Še pred enim letom, so bili ljudje v fašistični stranki, ki so sanjarili celo o neki fašistični republiki in o neki fašistično sindikalistični zakonodaji, ki naj bi zagotovila delavcem del dobička pri podjetjih. Na tem kongresu so pa že soglasno kričali, da je fašistična stranka najbolj monarhistična, najbolj dinastična, najbolj nesocialna stranka, kar jih je kedaj bilo v Italiji. To je tudi točno. Le da bi morali v tem svojem iskrenem samoizpovedanju še korak dalje: priznati bi morali, da je fašistična stranka tudi najbolj brezglava stranka, kar jih je sploh na tem božjem svetu, da je ona le grda, svojevrstna reakcijonarna metoda, brez cilja in brez programa, in da je taka stranka že zaradi tega brez bodočnosti.
Fašisti se seveda za take malenkosti ne brigajo; glavno je, da je oblast trdno v njihovih rokah. Da jim oblast ne uide, so pridno na delu, da popolnoma pofašistirajo izmučeno Italijo, ne samo politično, marveč tudi upravno. Sprejeli so zakon, po katerem ne more več biti v državni službi, niti na višjih, niti na nižjih mestih, kdor ni obenem član fašistične stranke.
Fašisti imajo sedaj večino v parlamentu, imajo svojega vojnega ministra — Mussolinija samega — in s tem takorekoč fašistirano vojsko, fašistizirali so sedaj tudi državno upravo, fašistizirali so glavne zakone, zlasti v pogledu tiskovne in zbo-rovalne svobode itd., — no, kaj pa sedaj? Pa ne da bi lepega dne zahtevali, da se mora vpisati v fašistično stranko tudi italijanski kralj?
Fašisti posnemajo povsem diktatorske vzore Rusije, pozabljajo pa, da služi diktatura v Rusiji in vso njeno revolucionarno delovanje gotovemu socialno revolucionarnemu točno opredeljenemu programu in
cilju, ki stremi za osvoboditvijo celega sveta, medtem ko služi diktatura v Italiji le nadvladi in premoči ene stranke, pravzaprav ene osebe, brez višjega cilja, v nasprotju z razvojem in napredkom sveta, ki se je doslej vendarle pomikalo naprej in ne nazaj. Kar delajo fašisti ni samo brezglavo in nelogično in nečloveško, je naravnost protinaturno. Fašizem je noč, brez zore, brez dneva.
Kaj še manjka fašizmu, sedaj, ko ima vse v svojih rokah? Tri male stvari: Idejnost, pristanek javnega mnenja, pa duh časa. In ker mu manjka to, mu manjka vse.
Nagli preokret fašizma na desno in njegovo še rapidnejše izživljenje so n.ajsigurnejše znamenje njegovega bližajočega se izčrpanja.
Eden za vse, vsi za enega!
(ZADRUŽNI DAN 5. JULIJA.)
Kakor smo že poročali, se bo vršilo letošnje praznovanje zadružnega dneva pod geslom: Eden za vse, vsi za enega!
Iz poročil, ki jih dobivamo iz raznih krajev, je razvidno, da so priprave za praznovanje zadružnega dneva v polnem teku:
V LJUBLJANI
se je vršil pretekli četrtek sestanek zastopnikov zadružnih, strokovnih, kulturnih in delavskih političnih organizacij, kjer se je sklenilo skupno praznovanje zadružnega dneva. Podrobnosti bodo izšle na letaku in jih bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
PREVALJE
Kakor izgleda po pripravah bodo koroške podružnice Konzumnega društva za Slovenijo tudi pri proslavi zadružnega dneva odnesle prvenstvo.
Na proslavo se pripravljajo prav velikopotezno. Na predvečer zadružnega dneva bodo lepo okrasili in razsvetlili zadružne hiše in prodajalne
Na zadružni dan dopoldne ob 9. uri se bo vršil pred zadružnim domom na Prevaljah velik zadružni
LISTEK.
Stockholmska spomenica.
Spomladi 1. 1917. čutile so utrujenost vojujoče centralne države, a morda še bolj države sporazuma. Habsburžani so slutili, da se bliža njih zaslužena usoda, radi tega so iskali različna pota, da bi se približali državam sporazuma. Kot sredstvo naj bi bila med drugim služila social-demokratična internacionala. Socialistične stranke romanskih in angleške organizacije so bile misli mirovne socialistične konference v Stockholmu nasprotne, nemška in avstrijska pa sta bili pripravljeni posredovati, le da sta si hoteli zasigurati nekoliko vidnega uspeha. Stranka . bi prišla po njem do velikega ugleda in konečno je bil mir želja vsega človeštva.
Pogajanja med voditelji strank in vladami so se vršila z vso previdnostjo. Bilo bi sedaj po vojni zanimivo izvedeti o tem kaj natančnejšega, a zdi se, da tudi avstrijska socialde-mokratična stranka ne želi javnosti. Dr. Viktor Adler, glavni voditelj cele akcije, hotel je pač imeti od avstrijske vlade gotovih garancij za stranko, ter vsaj nekoliko sodelovanja so-
cialističnih strank sporazuma in ker ni mogel priti ne do enega, ne drugega, menda tudi avstrijska in nemška vlada nista bili voljni založiti dovolj denarnih sredstev za ogromne stroške konference, se je cela stvar razdrla.
Odbor jugoslovanske stranke tedaj v Trstu, odbral me je za delegata. Za konferenco sem se precej temeljito poučil iz že poprej nabranega gradiva, katero sem popolnil še na Dunaju iz takozvane vojne knjižnice, kamor sekn potom zaupnika dobil pristop. Našel sem ondi za vojne v inozemstvu izdane brošure, razprave, časopise in poročila angleška, francoska in italijanska, katera je bila tajna avstrijska policija vtihotapila potom svojih poizvedovalcev v Parizu, Londonu in Rimu in drugod. Kolikor je bilo mogoče v kratki dobi mojega bivanja na Dunaju izvleči iz tega, je zadoščalo, da sem dobil vpogled v položaj.
Najzanimivejše zame so bile raztresene vesti o aprilskih privatnih konferencah med zastopniki vlad in predstavitelji odborov slovanskih narodnosti v Londonu.
Ugotovil sem približno to-le:
Vlade sporazuma so bile spomladi 1. 1917. skoro obupale zlomiti
združene moči Nemčije in Avstrije, radi tega so jih hotele razcepiti ter razkrojiti Avstrijo, s pridobitvijo posameznih narodnostnih skupin, ki so stremele po svobodi: Poljakov, Cehov in Jugoslovenov. Sporazum je ponudil Poljakom Veliko Poljsko in Cehom Cehoslovaško. S Hrvati in Slovenci se italijanski zastopniki niso hoteli pogajati, ker so jih smatrali za nezanesljive in na poti svojim im-.perijalističnim težnjam. Italijani so priznali sebe vrednim le Srbe in pogajali so se Pašič, Orlando in Salan-dra. Sicer o strogo tajnih aprilskih londonskih konferencah ni bilo mogoče dognati polne vsebine ali toliko se mi je dalo sestaviti iz različnih poročil, da se je Pašič izrekel za polno desinteresacijo za Slovence in Hrvate in zastopal velesrbsko idejo, stremljenje Srbije po razširitvi na Banat in Solun, prepustivši Hrvate in Slovence njih usodi. Italijanska državnika pa sta temu nasprotno zatajevala vsako imperijalistično tendenco preko Adrije in povdarjala le željo Italije zasigurati si nacijonalne meje v Primorju.
Ker sem bil še izza časa svojega političnega delovanja na Goriškem vedno prijazno sprejet od bivšega namestnika princa Hohenlohe sem
tudi izvedel, da bi avstrijska vlada rada videla uspeh konference, izvedel pa tudi, da je avstrijska vlada takoj, ko je izvedela o londonski konferenci Poljakom, Cehom in Slovencem ponudila v okvirju lastne države samoupravne državne skupine. Razumel sem tako prosto agitacijo na Slovenskem od maja 1917 naprej za jugoslovansko idejo.
Čutil sem dolžnost, da sem obvestil v aprilskih konferencah istrskega poslanca dr. Laginja in takratnega skromnega tajnika dr. Koroščevega parlamentarnega kluba na Dunaju dr. Gregorja Žerjava. Dr. Laginja je bil docela siguren svoje stvari in je vzel vest glede pogajanja med Italijo in Srbijo skoraj malomarno na znanje; kaj je dr. Žerjav sporočil klubu ne vem. Gotov sem, da se ni storilo ničesar, ter se je tako že aprila 1917 zapečatila usoda slovenskega Primorja.
Radi nastopa na konferenci v Stockholmu sem se spravil v sklad s sodr. Pittonijem za Italijane in sodr. Grigorovici-jem za rumunsko social-demokratično stranko, ter smo sklenili, da ostanemo pri meritoričnem vprašanju, ali gremo v Stockholm ali ne, solidarni, edini smo bili v tem.
shod in po shodu slavnostna otvoritev zadružne razstave v zadružnem domu.
Razstava bo sicer v naglici prirejena, vendar se bodo videle prav zanimive stvari. Kar je pa glavno, je napravljen začetek, ki je pri vsaki stvari težak, kasneje ko bodo razstave skrbnejše sestavljene, bodo pa mnogo pripomogle za povzdigo zadružne ideje.
NA LESAH
se bo vršilo zadružno predavanje popoldne v rudniški restavraciji.
PTUJ.
V soboto pred zadružnim dnevom se bo okinčala prodajalna z zelenjem in rdečimi zastavicami.
Slavnostni shod se bo vršil na zadružni dan ob 10. uri dopoldne v gostilni „pri Pošti". — Popoldne izlet na posestvo zadružnika Šegule, kjer se bo vršila prosta zabava. Odbor podružnice Konz. društva za Slovenijo je sklenil razviti za proslavo čim živahnejšo agitacijo, pri delu mu pomagajo tudi politična, strokovna in druga društva.
TRŽIČ.
Na predvečer bodo dekorirali prodajalno in izložbe in razsvetlili delavski dom.
Naslednji dan ob 9. uri slavnostni shod v delavskem domu in obhod z napisnimi tablami.
Popoldne skupni izlet v prosto naravo. — Pri proslavi sodelujejo poleg podružnice Konz. društva za Slov. tudi ostale proletarske organizacije.
 JESENICE — SAVA.
Priprave za praznovanj« zadružnega dneva so v polnem teku. Razume se, da bodo- prodajalne že na prejšnji dan lepo okrašene z zelenjem in zastavicami.
Na zadružni dan dopoldne ob 9. uri bo javni zadružni shod z dnevnim redom:	Mednarodni	zadružni
dan. Popoldne izlet v naravo, kjer bo zopet kratko predavanje. Pri pro-
slavi sodelujejo vse proletarske organizacije, za shod in za popoldanski izlet bo naprošena za sodelovanje tudi delavstvu dobro poznana kovinarska godba.
PRAGERSKO.
Krajevni odbor Konz. društva za Slov. je sklenil proslaviti zadružni dan na sledeči način:
Prodajalna in izložbe se bodo lepo okrasile. Slavnostni shod se bo vršil ob 1U. uri dopoldne pred zadružno prodajalno. V slučaju slabega vremena pa pri g. Oprauš.
Vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti vseh poročil v današnji številki, temveč jih bomo priobčili v prihodnji.
Iz vseh poročil je pa razvideti, da bo letošnji zadružni dan lepa manifestacija zadružne misli.
Krajevni odbor Konz, društva za za Slovenijo, podr. Prevalje proslavi zadružni dan 5. julija na sledeči način: Dopoldan: 1. Ob 9. uri zadružni shod pred zadružnim domom na Prevaljah. 2. Slavnostna otvoritev zadružne razstave v zadružnem domu. Popoldan: 1. Zadružno predavanje v rudniški restavraciji na Lešah. — Vso zadruge, katere so bile pismeno naprošene, za sodelovanje, ponovno prosimo, da nam najkasneje do 30. t. m. odgovore dali bodo poslale zaprošene podatke ter iste naj nam pošljejo najkasneje do 3. julija t. 1. Vse one zadruge, ki pa niso dobile pismenega vabila, naj napi oproste in jih tem potom vabimo, naj tudi one pošljejo. svoje proizvode, članske statistike, izvlečke iz.jppslovnih knjig in sploh vse kar bi utegnilo zanimati naše zadrugarje. Razstava bo sicer skromna, a vendar korak naprej za naše še mlado zadružništvo. Ta razstava bo čisto gotovo trpela na velikem pomanjkanju podatkov, a upamo da ne bo zadnja in da bo prihodnja mnogo boljša.
Razstavni odbor.
Politične vesti.
Avstrijski problemi in avstrijtske metode.
Vprašanje politične in gospodarske konsolidacije v podonavskih državah stopa bolj in bolj v ospredje. V Avstriji se priključitveno gibanje k Nemčiji poostruje in intensificira. Da niso po sredi samo gospodarski razlogi, je jasno; nemški nacionalizem izrablja pač tudi težki položaj avstrijske republike v svoje namene. Vendar ne morejo zaradi tega tako-z Van e nasledstvene države meni nič tebi nič preko tega problema, zlasti, ker se ga s samo kategorično prepovedjo priključitve ne more spra-
viti s sveta. V zvezi z vprašanjem Avstrije je pa še nebroj drugih nič manj nevarnih in težkih zadev, ki tangirajo več ali manj skoro vse države na tem ozemlju. Da se ravno Češkoslovaška najživahneje interesi-ra za vse te probleme, je naravno. Saj je njen položaj baš vsled teh razmer zelo kritičen. Izgleda, da je češka prevzela inicijativo za neko trajnejšo ureditev gospodarskih in drugih odnošajev na omenjenem ozemlju ter v to svrho stopila v razgovore tudi s Poljsko. Kako naj bi se stvar uredila, da bi bil volk sit in koza cela, še ni natančno znano.
Vemo le, da gre češkemu zunanjemu ministru delo težko iz rok in da se je zaradi teli in enakih reči precej zameril svojim sodržavljanom in drugim. Po zadnjih vesteh je menda ponudil demisijo. S tem seveda ni rešil ničesar. Vendar pričajo ravno te vesti, kako neprijetni so ti posli. Saj so tudi ti problemi taki, da jih nobena ministrska ženijalnost ne more zlepa odpraviti, zlasti če se sodi o njih tako, kakor se sodi. Avstrija je razpadla, ostali so pa avstrijski problemi, in kar je'najhujše, tudi avstrijske metode reševanja.
Madžari za Habsburžane.
Madžarski aristokraciji se toži po Habsburški dinastiji. 2e ve zakaj. So bili pač lepi časi takrat, ko so kralj in njegovi plemiči z združenimi močmi pljačkali in pošiljali v krvavo vojno svoje presrečne narode. Takrat je moč svetoštefanske krone segala preko Madžarske in Hrvaške do Reke; pa tudi na Dunaju je bilo takrat za madžarske grofe kaj prijetno življenje. Ja, to so bili lepi časi. In gospodje grofje mislijo, da jih prikličejo spet nazaj, če posade znova na madžarski prestol najstarejšega sina blagopokojnega avstrijskega kralja, Otona I. Zato so te dni sklicali madžarski legitimisti demonstrativno zborovanje v Komornu, na katerem so se producirale s svojimi znamenitimi govorancami vse znane politične veličine iz prejšnjih Avstro-orgskih časov, od grofa Aponyja do grofa Andrassyja. Značilno je ipak, da je Aponyj trdil, da prava, na ljudskem soglasju zgrajena monarhija, ni nasprotnica demokracije, nasprotno, da se more uprav s pomočjo derridkracije ojačiti. S temi besedami je hotel Aponyj pdvedati gospodu H o litju, da niso njegove nasilne metode všeč niti njemu, staremu monarhistu. Sploh je imelo to zborovanje tudi prozoren demonstrativen značaj proti Hortyju in njegovim pretorijancem.
Kriza v francoski vladi.
Že zadnjič smo pisali, da je francoska vlada vsled njene finančne politike in vojne v Maroku, prišla v zelo težek položaj, in da so socialisti vsled Painlevejega preokreta na desno primorani revidirati svoje stališče napram njej. Socialistična stranka je medtem res pozvala svoje organizacije, da se o tem izjavijo. Predlog sodr. Comper-Morela, da se vladi odpove podporo sdcialističnih poslancev,?je bil sprejeta z večino glasov. Sdcialisti so sklenili pustiti vlado gospoda Painleveja svoji usodi tudi zato, ker se on pod pritiskom svojega finančnega ministra brani uvedbe davka na kapital, kakor to zahtevajo socialisti. Francoski frank je namreč v zadnjem času precej padel. Socialisti so mnenja, da bi mogle francoske finan-
ce priti v stalen položaj, če se uravnoteži državno bilanco, kar bi se lahko doseglo s tem, da obdavči veliki kapital. Caileaux pa meni, da bi to obdavčenje še bolj oslabilo, franc, frank, verjetnejše je pa, da se proti-vi obdavčenju, ker se noče zameriti velikemu kapitalu in njegovim strankam. S tem, da so socialisti odpovedali podporo vladi, je izgubila Pain-levejeva vlada večino v parlamentu. Ali bo podala demisijo, ali pa skušala pridobiti zase glasove desnice, ki je bila dosedaj v opoziciji, to se bo pokazalo v bližnjih dneh. Dejstvo, da je desnica zadnje čase nekoliko preveč hvalila to vlado, ki jo je prej srdito napadala, ne izključuje te poslednje možnosti. Jasno je pa že sedaj, da igra v Painlevejevi vladi finančni minister Caileaux, ki je mož velike energije in sposobnosti, pro-minentno vlogo. Njemu gre. menda bolj za glasove centruina in nekaterih skupin desnice, kakor pa za glasove levice. S tem sklepom francoskih sodrugov se je vsekakor otvo-rila na Francoskem doba prav resne vladne krize. Na stvar se še povrnemo.
Dinar, lire, franki in šterlingi.
Dinar raste, lira pada. Angleški funti šterlingi rastejo, belgijski franki tudi. Francoski franki pa kolebajo. Eni so zadovoljni, drugi pa jadikujejo. Tistim, ki gre pšenica v klasje, pravijo, da je naraščanje njihove valute v redu, tisti, ki so oškodovani, pa pravijo, da ni to oslabljetije njihovega denarja opravičeno, ker da tudi pri njih gre pšenica v klasje. Ne eni ne drugi pa ne povedo, da je eden glavnih vzrokov tega večnega nereda v valuti, kapitalistična in bankarska špekulacija in sploh ves sedanji gospodarski sistem. Ce hi rribgli to povedati, bi najbrže zaprli vse borze in ubili vsako špekulacijo in odstranili še marsikaj drugega. Ker pa tega ne morejo in nočejo storiti, zato tudi tega ne povedo.
V spomin MatteottijiL
(I. I.) V večni spomin na Giacomo Matteottija, kojega obletnico muče-niške smrti je ravnokar praznoval svetovni proletarijat, bodo ustanovili znanstveni institut za študiranje proletarskega gibanja, ki bo nosil naslov „Istituto Matteotti". Iniciativa je izšla od cele vrste znanih osebnosti, ki zastopajo vse smeri socialističnega in strokovnega gibanja Italije. Med njimi se nahajajo sodrugi Turati, d’ Aragona, Sacerdote, La-briola itd.
V pozivu, katerega so izdali povodom obletnice umora Matteottija za to ustanovo, se glasi:
„Medtem, ko traja še vedno zlo in sramota režima, ki je za umor v pol-
Z rabo „NeosaiT’ kreme se tr-pežnost obutve znatno poveča.
da se od nemške in avstrijske vlade ne bomo dajali zlorabiti.
Sestanek delegatov vseh avstrijskih socijaldemokratičnih sekcij, katerega je sklicala nemška centrala, ni mogel priti do enotnega mišljenja, ker se Poljaki sploh niso udeležili. Cehi pa so zavzeli svoje separatistično stališče, vsled tega smo se koneč-no brez rezultata razšli. Konferenca v Stockholmu je padla v vodo in moja spomenica ni prišla do uporabe. Ker jo pa smatram za dovolj zanimivo, dajem jo uredništvu ..Socialista" na razpolago. Marsikatera predvidena stvar se je že izpolnila ali pa se še izpolni.
Dr. H. Tuma.
Izvajanja delegacije Jngoslov. so-claldemokratii ne stranke za razprave na mirovnem kongresa v Stockholma.
Jugoslovanska socialdemokratič-na stranka zastopa interese slovenskega, hrvatskega in srbskega proletariata v avstrijskih provincah Koroško, Štajersko, Kranjsko, Goriško, Trst, Istra in Dalmacija s skupnim prebivalstvom 21/* miljona duš.
Stranka stoji odločno na stališču razrednega boja in skupne avstrijske organizacije po Hamburškem programu. Kot taka obsoja vsako vojno za razstezanje nacijonalne, gospodarske ali politične moči in priznava le boj za svobodo in samoodločbo proletarijata, to pa z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi, brez ozira na verstvo, narodnost in druge ideologije.
iz tega stališča presoja vojno 1914 ter iz nje nastajajoča mirovna vprašanja.
Jugoslovanska stranka sprejema geslo ruske revolucionarne delavske stranke:	,,Mir	brez	aneksij in
kontribucij — samoodločba narm; dov." V prvem delu tega gesla vidi edino garancijo miru brez odloga in dolgotrajnih pogajanj, v drugem delu garancijo za podlago trajnega miru in istočasno politični program internacionalne socialne demokracije vseh dežela. Jugoslovanska stranka tolmači geslo: brez aneksij in kontribucij po jasnem besedilu v smislu ruskih delavskih-vojaških sovjetov, t. j. mir po „ status quo ante bellum". Mir bodi izrecna manifestacija, da vojna in nasilje med modernimi državami ni več sredstvo, da se odlo-
čijo kakršnekoli bodi zahteve moči in prava med narodi.
Jugoslovanska stranka s tem nikakor še neče obiti vprašanja po vzrokih vojne in krivde. Ako se pribije geslo brez aneksij in kontribucij postane rešitev vprašanja po vzrokih in krivdi važno za drugi del mirovne formule: samoodločba narodov. Preiskava vzrokov vojne in krivde naj ravno pokaže, da je vojna nujna posledica organizacij razrednih držav in da morajo odgovarjati za krivdo vojne oni predstavitelji teh organizacij, kateri so v zavesti narodnega gospodstva in v svrho njega vzdržavanja vojno hotele, pripravljale in izvedle. Vzroki se morejo odpraviti ter krivda osvetiti le z premaganjem razrednih držav, z obnovitvijo v države kulture in blaginje potom samoodločbe narodov ter z odstranitvijo onih slojev v posameznih narodih, kateri smatrajo vodstvo države in narodov kot njih prirojena predpravica.
Samoodločba predpolaga osebnost sposobno volje in dejanja, torej državo. Med narodi moramo tedaj razumeti državne narode. Po mirovni formuli bi torej prihajale v poštev le države in njih dosedanji ofi-
cijelni zastopniki, kajti le države so opredeljene osebnosti, ki morejo sklepati pogodbe. Današnje države pa so historični produkti pod- in nadredja narodov.
Pojmi narod in narodnost in ljudstvo so se doslej po različnih državah v praksi in v vedi različno razlagali. V enotnih državah Anglije, Francije in Italije razume se pod narodom državno ljudstvo t. j. skupnost prebivalstva ne glede na jezik in posebni značaj. Temu nasproti pa na: rodnostne države imenujejo to skupnost državno ljudstvo, dočitn narod oni kolektivni individuum, katerega tvori skupna kultura in posebnost z zavestjo enotnih političnih ciljev pred vsem stremljenje po neodvisnosti in stvoritvi lastne države, na-cijonaliteto pa zavestno kulturno enoto.
„Nationalite c’est un groupement rationel des Stres humains suivant traditions, tendances et ideals de la vie" De Morgan. Essai sur les Natio-nalites." Pariš 1917. — Nation is an political term, people organised in Staate, nationlity a people not organised in Staate, as an aspiration to-ward united national existence. A Nation that depends on a Staate is
ni meri odgovoren, nameravajo preostali delavci in prosti duhovi Italije ime in delo socialističnega mučenika, ki simbolizira vse padle in mučenike te žalostne epohe v taki obliki počastiti, ki bo njega vredna.
Glavno načelo dela Giaconio Mat-teottija je bilo, da se ni nikdar posluževal v brambi delavskega razreda in razširjanja socialistične vede prazne retorike, ampak je temeljilo njegovo delo na dejstvih, dokumentih in opazovanjih. To delo naj se sedaj nadaljuje.
Društvo, ki naj tvori materielno podlago za ta novi institut, bo v juniju ustanovljeno.
Za organizacijo črnih delavcev.
(1. I.) Kakor poroča amerikanski socialistični tednik „New Leader", se je pred kratkim obdržala v Ne\v Yorku konferenca ob sodelovanju amerikanske strokovne zveze. Konferenca se je bavila s vprašanjem organiziranja črncev. Na podlagi zaključka konference se je ustanovil ..Strokovni komite za organizacijo črncev", ki bo imel nalogo širiti med črnce smisel za organizacijo.
Švicarska stranka in internacionala.
(1. 1.) Izvrševalni odbor socialno-demokratične stranke v Švici je sklenil, da se o priključitvi stranke k socialistični delavski internacijonali ne bo razpravljalo na letošnjem kongresu. S tem je vprašanje pristopa švicarske stranke k SD1 znova stavljeno z dnevnega reda.
Švicarska socialna-demokracija je kakor znano edina stranka, ki je bila na kongresu v Hamburgu zastopana pa ni izvršila pristopa k jSDl.
Švica je edina dežela v kateri nima SD1 nikake sekcije.
Gospodarska kriza na Angleškem.
VAngliji vlada že nekaj let huda brezposelnost. Ta brezposelnost se je zlasti v zadnjem času hudo poostrila. Vodijo se tudi velika mezdna gibanja. Lastniki rudnikov so vrh tega te dni sklenili, odpovedati v kratkem delo .večini zaposlenih rudarjev. Ce se ta sklep v resnici izvede, bo v tem letu brezposelnost na Angleškem tako velika, kakor ni bila še nikoli. Tudi se lansirajo vesti, da namerava angleška vlada uvesti zaščitno carino na produkte angleške industrije, da se tako izogne preteči še hujši krizi v angleškem gospodarstvu.
STOCKHOLMSKA SPOMENICA.
Z današnjo številko pričenjamo objavljati velevažen zgodovinski material o političnih razmerah med vojno in o stališču naše stranke glede vojne in miru.
Material je skrbno zbral s. dr. H. Tuma, tet ga dal na razpolago našemu uredništvu, za kar se mu na
tein mestu najprisrčnejše zahvaljujemo.
Ker bo ta popis dvignil marsikatero tajno zagrinjalo, opozarjamo naše čitatelje, naj zainteresirajo za stvar čim širši krog svojih prijateljev in znancev.
Uredništvo.
Bivša občinska kluba SSJ in NDS
sklicujeta za nedeljo 28. junija ob 10.
uri dop. v dvorano Mestnega doma
JAVNI PROTESTNI SHOD
proti gaženju občinske avtonomije; proti zavlačevanju občinskih volitev in z zahtevo, da sev vrše volitve na nedeljo, da se delavstvu omogoči udeležitev na volitvah.
Udeležite st* protestnega shoda v polnem številu!
STROKOVNO GIBANJE.
Strokovno gibanje v Avstriji v letu 1924.
1. G. B.) V letu 1924 je število članstva nazadovalo. Članstvo se je zmanjšalo za 68.765. Koncem leta 1923 je znašalo 896.763. Porazdeljeno je bilo na 47 zvez in 8 lokalnih društev s 3372 podružnicami, medtem ko je koncem 1. 1924. bilo 828.080 članov v 45 zvezah in 4 lokalnih društvih z 3119 podružnicami. Število članstva je padlo za 7.65 odstotkov. Od 53 organizacij jih je 21, pri katerih je število članstva naraslo, pri 32 pa padlo. Vzroki so iskati v propadanju gospodarskega življenja v republiki in na krizo, v kateri se nahaja industrija. Kot dokaz naj navedemo veliko število brezposelnih, kateril)qje bilo koncem 1. 1924. v državi, ki šteje 6.5 milijfijiov prebivalcev 18&771.	.(1i
Od 100 članov stfpkovnih organizacij je bilo 76.94 mqž in 23.06 žen.
Skupni dohodki vseh strokovnih organizacij so znašali skoro 15 mi-Ijonov šilingov (1 šiling 10 tisoč avstrijskih kron). Ta vsota znači kljub gospodarski krizi in pa zmanjšanju števila članstva porast za skoro polovico napram dohodkom v lanskem letu. Približno 70 odstotkov dohodkov je bilo izdanih. Med izdatki zavzema brezposelna podpora največje postavke.
Skupno premoženje avstrijskih strokovnih organizacij znaša koncem 1. 1924. 8 miljonov in 100 tisoč šilingov.
Strokovni tisk je iauatno naprc-.doval. otV 1. 1924. je izšel v nakladi 903.250, izvodov. Odi54 strokovnih listov ifcttajajo 4 tedensko, 6 14-dnev-no, 18 2 krat mesečno, 21 1 krat mesečno in 5 v daljših periodah.
DOPISI.
Trbovlje. Že dolgo se nismo nič oglasili v našem časopisu, tako da bodo mogoče naše organizacije in
njih člani mislili, bogve kako lahko stališče da imamo v naših bojih napram nasprotnikom. In vendar ni tako. Ako omenim samo naše ka-plančke. kako postopajo z našimi otroci, ki so pri „Svobodi“ v šoli, in izrabljajo šolo v svoje strankarske namene. V nedeljo, dne 17. majnika je napravila „Svoboda“ z vsemi svojimi člani iti naraščajem celodnevni izlet v Zagorje k otvoritvi tamoš-njega zadružnega doma. To pa gospodu kaplančku na Vodenski šoli ni bilo po volji, da mi vzgajamo našo mladino v naravi in v soc. smislu, kar je klerikom največji trn v peti, se je v svoji sveti jezi tako daleč spozabil, da je vse one dekleta, ki so pri naraščaju „Svobode“ kaznoval s tem, da jih je eno uro zaprl v šoli, z motivacijo, da niso bile na omenjeno nedeljo pri maši. Mi tem potom vprašamo -g. božje namestnike, s katerim zakonom in od ke-daj imajo katehetje pravico vmešavati se v stvari, ki se gode izven šole. Kaj poreče k temu kraj. šolski svet? Dobro se zavedamo, da Vas boli, ko prihaja v Svobodo mladina kar trumoma, vaše vrste so pa od dneva do dneva redkejše. Kljub vsemu terorju, ki ga izvajate nad našo mladino v $oli in na prižnici, kakor tudi v spovednici, prodira v mlada srca duh spoznanja in odpora proti politikujoči duhovščini.
Mežica. V nedeljo 21. julija se jc vršil tukaj ustanovni občni zbor kraj. org. SSJ, ki je lepo uspel. O pomenu organizacije in socializma je poročal sodr. Čebašek Franc. Po referatu so se vršile volitve odbora. V poudeljek se je vršila prva seja na kateri so bili izvoljeni za: predsednika, sodr. Logar Peter,"podpredsednik!^ s. Jereb Franc, tdjhik s. Čebašek Franc, blagajnik s. Pbgorevčnik Franc, na-mest. s. Lesnik Rudolf, rač. pregl. ss. Kasnik Leonard, Veidl Jožef, Reš Ferdo. Odbor: ss. Gostečnik Florijan, Pikov Franc, Pikale Ivan. Sodr. Logar in sodr. Čebašek sta h koncu seje pozvala funkcionarje naj se zaveda-
jo svoje dolžnosti, naj gredo na delo za razmah socializma.
Iz seje celjskega občinskega sveta.
Pod predsedstvom župana dr. Hrašovca se je vršila tajna seja, koje prvi^ del je bi! mestoma zelo živahen. Šlo se je za personalno poročilo, ki ga je podal g. prof. Mravljak. Šedanja večina, ki ima naslov N. B. si je vzela za princip, da izrablja sedanjo krizo na ta način, da meče, z izgovorom, da je potreba štediti, na cesto delavce in nameščence, ki so skozi celo vrsto let zvesto služili mestu. Zaman so bili vsi ugovori in protipredlogi soc. občinskega odbornika s. Korena. Enoten odgovor koaliranih meščanskih strank je bil, da morajo štediti. To štedenje morajo seveda plačati delavci in nameščenci, ki so bili po 20 let v mestni službi s brezposelnostjo na stara leta. Poznamo njihovo taktiko sedaj, ko je delavec izčrpan in izmozgan, pa hajd za plačilo na cesto. Na drugi strani se pa mnogo za-pralja in so vsi gospodje edini, da ie to potrebno. Na vsak opomin in ugovor odmeva: „Mi smo večina in mi odločujemo.1* Delavstvo se je skrčilo na skrajni minimum. Sedaj pridejo na vrsto njim neljubi nameščenci. V mdstni klavnici je bila nastavljena za knjigovodkinjo gdč. Dramšekova. Ona je 1. 1923. sama odpovedala službo, ker si je zasigurala kot slovenska korespondentinja boljše mesto. Takrat se ji je plačo povišalo, če odpoved prekliče. Sedaj pa ko je zaprosila za povišanje plače, medtem so bile povišane plače vsem drugim, se ji je pa služba enostavno odpovedala. Proti takšnemu reakcionarnemu postopanju z mestnimi uslužbenci je nastopil s. Koren. Med njegovim govorom je napravil laži nar. socialist dr. Dobovišek medklic, ta je nemčurka, zato mora iz službe. S. Koren ga nato vpraša: Ali je to Vaš socialistični program? Vi, ki sami ne znate dobro slovensko, akoravno ste jezični doktor! Ona je pošteno dekle, ki vzdržuje s svojo plačo
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG /AILO!
LATOROG
mistaking an 'organism for the life and soul of tliat organizem. ,,Nations make Staates not States nations'.** J. Holland Rose. — Nationality as a faktor in modem History. London 1916.“ (Narodnost je racijonelna skupina človeških bitij z enotno tradicijo, stremljenjem in življenskim idealom. — Narod je političen izraz t. j. ljudstvo organizirano v državi, narodnost pa je ljudstvo neorganizirano v državi s stremljenjem proti enotni narodni eksistenci. Narod, ki je odvisen od države je nesposoben za življenje in dušo tega organizma. Narodi delajo države, ne države narodov.)
Potemtakem so Avstrijci državno ljudstvo sestavljeno iz različnih narodov in narodnosti. Poljaki, Čehi, Hrvati so narodi, Malorusi, Slovaki m Slovenci so samo narodnosti.
Narodna država je država, katero tvori enotni narod, narodnostna država pa je skupljenost narodov in narodnosti.
Današnje države so razredne države. Zgodovinski so se stvorile kot države nasilja po vojni in zmagi enega naroda nad drugim in so organizacije zmagovalca v svrho gospodovanja in izkoriščanja premaganca ter intenzivnejšega lastnega razvo-
ja. S stopitvijo kultur so:	Romani,
Angleži in Nemci postali iz držav nasilja enotne narodne države, kjer pa so posamezne kulture premagancev ostale poleg one zmagovalcev, so narodnostne države: Avstrija in Rusija. S stopitvijo kulture v narodni državi ob pod- in nadredju slojev, nastala je čista razredna država. V narodnostni državi pa je država nasilja ostala poleg razredne države: Avstrija-Ogrska. Gonilne sile v razredni državi so'pred vsem gospodarski boji, zaradi tega so v narodnih državah strankarska stremljenja enotna, v narodnostnih državah pa gre v prvi vrsti boj politično in kul-turelno izžemanih proti gospodujočemu narodu, radi tega je razdrto strankarsko življenje. „Stvoritev novih narodnih držav iz obstoječih narodnosti pa je mogoča le potom nasilja. Zaradi tega internacijonalna socialdemokracija po načelu samoodločbe ne more delati sklepa, da je nacijonalna država edina oblika, ki jo udejstvuje. Ne le v praktičnem udejstvovanju, ampak tudi kot pro-granma točka se ne more obiti v gotovih razmerah poleg nacijonalne države tudi samostojna nacijonalna avtonomija, v okviru narodne države. Po drugi strani imelo se bo opra-
viti tudi v narodnih državah še dolgo z jezikovnimi otoki narodnostnih manjšin, katere se mora ščititi proti narodnemu posiljevanju.** Karl Kaut-zky.
Niti v čisti razredni narodni državi, še manj pa v narodnostni državi, moremo govoriti o samoodločbi narodov. V vseh vojujočih državah izvzemši Ruske ima danes odločujoči glas meščanska večina in ta predstavlja stranko, ki naj sklepa pogodbo in mir. V narodnostnih državah pa tvori stranka, ki bo sklepala pogodbo in mir, gospodujoči narod. V Nemčiji nastopa odločilno pruski junker v zvezi s težko industrijo, v Avstro-ogrski pa reakcijonarna visoka aristokracija s šovinistično j; vzgojenim meščanstvom. Samoodločba narodov tedaj bo edino le mogoča šele po osvojitvi državne moči t. j. po premaganju razredne in nasilne države potom internacionalnega delavstva.
Predpogoj samoodločbe narodov je torej obstoj intemacijonalne zveze bojujočega se delavstva vseh dežel sveta, katera bi bila usposobljena svojo voljo uveljaviti v posameznih državah. „Mir, ki je mogoč, more priti na svet le kot sočni plod nove internacionale socializma. Inter-
.nacijonala po svoji obliki pred vojno ni bila načelo akcije, ampak le enakomerni ubor enakega načelnega orijentiranja potom medsebojnih dogovorov in občih sklepov. Vsled vojne se ni podrla internacijonala, ampak oskodnost internacijonale. Dejstvo je, da je internacijonala obstojala le kot želja, ne kot dejstvo. Socializem ne zasleduje samo namenov v okviru države, marveč pre-ustrojitev meščanskega reda. Torišče socializma tudi ni omejeno na države in nje interese. Stockholmski mirovni kongres prestane svojo pre-iskušnjo le po globljem smislu velikega zahtevka komunističnega manifesta: proletarci vseh dežela združite se! Zahtevek, kateri postane naravnost odločilen, ne le za mogočnost miru, ampak tudi za usodo socializma samega. Sporazumljenje na enotno politiko proletarijata vseh dežela o vprašanju, kako naj se udejstvuje mirovni program, je odločilno. Kar je dosedaj bila šibkost socializma proti nacijonalizmu in im-perijalizmu je bilo to, da nobena stranka ni mogla delati svoje socialistične in mirovne politke z gotovostjo, ako se tudi v drugem taboru ni izvrševala.** Maks Adler.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 4
S O C 1 A L I S T
mater — in je v službi vestna in pridna. S. Koren je v nadaljnem svojem govoru zahteval, da se jo obdrži še nadalje v službi in da se ji poviša plača. G. referent prof. Mravljak je imel toliko predrznosti, da je grajal dotične uslužbence, ki so jo priznali kot dobro in vestno uslužbenko. Proti je govoril seveda tudi g. dr. Kalan, kateremu se je čudno zdelo, da s. Koren brani mestno uslužbenko. Župana so seveda napravljali medklici tako nervoznega, da je prepovedal napravljati medkli ce.
Končno se je moral oglasiti tudi g. Bizjak k besedi, ker drugače bi ne bila slika popolna. Pri sleherni priliki hoče pokazati kaj zna in kako je nacionalen, da zbriše vsako sled za seboj in njegovo nekdanjo inter-nacionalnostjo. Toda tudi pri tem ima smolo, ker njegova žena najrajše nemškutari. Takih imamo vse polno, ki so vse prej kakor narodni, ki se pa maščujejo nam proletarci z motivacijo, da so nemčurji in da jili je potreba vsled tega odsloviti iz službe.
S temi ptiči bo potreba odkritega boja, da jih pred javnostjo razgalimo in pokažemo v njihovi pravi obliki fn luči. Pri glasovanju je večina sklenila, da se knjigovodkinji služba odpove. Zaradi pomanjkanja prostora drugih stvari ne moremo priobčiti.
Iz Vrhnikfe. Na nedeljo dne 14. t. m. so se vršili po vsej državi protestni shodi vseh organizacij, ki so priključene Glavnemu radničkemu sa-vezu Jugoslavije, kateri so imeli namen protestirati proit 2% obdavčenju delavskih plač. Na poziv GRSJ je pokraj. odbor za Slovenijo (Strokovna komisija) pozvala tudi naše zaupnike naj skličejo tozadevni shod delavcev vseh obratov na Vrhniki. Ta shod pa na žalost ni bil tako sijajno obiskan, kot bi bilo za Vrhniko primerno, to pa po krivdi gotovih gospodov od Bernotove skupine, ki kraljujejo nad delavstvom v našem kraju. Pametnemu in zavednemu delavcu, ki pogleda svet tudi izven Vrhnike in Slovenije (ne tako kot Bernotovci) se mora dozdevati, da taki zastopniki, ki služijo in so v ozkih stikih z velekapitalom, ne morejo in ne smejo pripuščati, da se snujejo strokovne organizacije. Ker s tem ne zadovoljijo svojih gospodov kapitalistov, kateri pa jim milostno dovolijo, da smejo v kaki separatistični in brezpomembni organizaciji zavajati in slepiti delavstvo. To pa bo trajalo le toliko časa dokler delavstvo ne uvidi, kako daleč od njihovega cilja ga vodijo, taki, brezvestni demagogi. Nedeljski shod je imel pomen protestirati proti naj-krivičnejšemu obremenjenju delavskega razreda. Z 2% davkom poleg vseh ostalih tako se jemlje, delavstvu zadnji hošček kruha od ust. Pa se na Vrhniki najde delavski zastopnik, ki vsled bojazni^ pred svojim gospodarjem prepreči velepomem-. bno zborovanje s precej nesramnim izgovorom, češ, nimam časa in moram kopati vodnjak, ker ni vode. Dotični gospod naj si zapomni, da delavstvo na Vrhniki dobro razume, kaj pomeni kopati vodnjake med velevažnimi shodi, in bo skrbelo tudi za to, da bo v bodoče še manj vode v vodnjaku, če tudi bo globo-kejši. Delavstvo pa opozarjamo, da v bodoče ne naseda takim političnim demagogom. Zavedni delavec.
Uboje. Splošna delavska zveza Jugoslavije, podružnica porcelanskih delavcev v Libojah, pošta Petrovče (Savinjska dolina) vabi vse razredne Strokovne, kulturne, politične in gospodarske organizacije na proslavo 25-letnice, ki se bo vršila v nedeljo, dfte 16. avgusta 1925 v Petrovčah na slavnostnem prostoru pod milim nebom (v slučaju deževnega vremena pa v dvorani gostilne Vodenik, istotam). Na proslavi bodo sodelovale Del. telovadne in kulturne jed-note „Svobode“ iz Šoštanja, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, razni delavski pevski zbori ter rudarska godba. Obširen program objavimo prihodnjič. Vse dopise glede prireditve je nasloviti na: August Dosedla, Liboje Št. 1., pošta Petrovče v za-
devi vstopnic pa na: Anton Marinc, Dobriševas št. 24, p. Petrovče.
Črna. Na zadružni dan 5. julija, se bo vršil tukaj v prostorih g. Kru-lec-a, ustanovni občni zbor produktivne Lesnoindustrijske zadruge. Dnevni red:	Volitev načelstva in
nadzorstva, slučajnosti. Vsled izredne važnosti zadruge za delavca in kmeta, vabi načelstvo, v njih lastnem interesu vse, da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora!
Šoštanj. Kakor je bilo že v zadnjem »Socialistu*1 objavljeno, se je vršil pri nas protestni shod proti naj-novejšemu krivičnemu obdavčenju delavskih plač. Shod je bil nenavadno dobro obiskan. Zborovalci so zbrali za tiskovni sklad na blok št. 46 Din 54.50 brez bloka pa Din 23.75. — Govorniku s. Korenu se zahvaljujemo za njegov vsestransko podučili referat.
Bazno.
Debele ženske. V splošnem se čuti vsaka ženska razžaljeno, če ji porečeš, da je debela. Debelost je breme, ki ga nihče rad ne nosi, pa še manj prizna. Znana je stvar, da debele ženske mnogo obetajo, a tnalo dajo — v ljubezni namreč. Vendar se ženska debelost sem in tja tudi — izplača. Nedavno so ameriški listi pisali o debeli Američanki, ki je prekosila vse rekorde debelosti. Toda Francozom ta ameriški debeli rekord ni dal miru. Iskali so in iskali ter ugotovili, da je neka Francozinja še debelejša. Staro je dotično srečno žensko bitje 41 let in tehta samo 185 kilogramov. Debeluhinja je mati desetero zdravih otrok. Svojo debelost izkorišča tako, da potuje po svetu, se kaže v cirkusih in na sejmih ter pobira denar. Nedavno je sklenila za stalno stopiti v neki cirkus in je že podpisala pogodbo, katere pa na žalost ni mogla izpolniti, ker se ni mogla peljati z vlakom; vsaka vrata v kupejih so ji bila premajhna. Ni ji kazalo končno nič drugega, kakor da si je kupila ogromen voz in se z njim srečno pripeljala na svoje mesto.
Indijanski rokopis. Nedavno je neki misijonar pri indijanskem plemenu Guerrero ob obali Tihega oceana izsledil star indijanski rokopis, ki opisuje prihod Špancev v Mehiko. Misijonar, ki popolnoma obvlada indijanski jezik, je izprosil, da so mu v spremstvu dveh Indijancev dovolili rokopis odnesti v Ne\vyork, kjer so ga učenjaki proučili ;in nato zopet vrnili Indijancem. Rokopis je pisan na živalski koži in je star nad 400 let. Med mnogimi drobnimi slikami predstavlja ena Indijanca, ki ga trgajo psi. To je potrdilo zgodovinskega dejstva, da je španski osvojeva-lec Pedro de Albadore v svoji krvoločnosti dal Indijance v Mehiki preganjati z razbesnelimi psi. ' Najdeni indijanski rokopis bo o odkritju Mehike pojasnil še mnoge stvari, ki jih doslej vemo samo iz potvorjenih sanskih virov.
Okamenela okostja v Mongoliji.
Ruski raziskovalec profesor Kozlov, ki se je podal nedavno na znanstveno potovanje v Mongolijo, je v bližini Urge izkopal velikansko množino okamenelih okostnjakov do sedaj neznanih živali. Tudi te izkopine potrjujejo da je bila Mongolija zibelka človeka ter pričetek večine živalskega in rastlinskega sveta. Med okamenelimi kostmi, katere je učenjak do sedaj izkopal, je 25 okostnjakov neznanih živalskih vrst, 150 ptičev razne velikosti, 100 plazilcev, kač in rib ter več kot 100 zelo velikih žuželk. Tu naj bo pripomnjeno, da je profesor Kozlov že v juniju odkopal več zanimivih grobnic kitajskih cesarjev in princev, ki so vladali Mongoliji mnogo pred časom faraona Tutankamena v Egiptu. Kakor je znano, je ameriški raziskovalec profesor Andrews iz Newyorka že lansko leto našel v teh krajih gnezdo z jajci dinosavra. Mnogo večje važnosti kakor živalske in človeške kosti pa sta stisnjen čaj in pšenica, ki jo je Kozlov našel v eni kraljevskih grobnic. Pšenica je še popolnoma užitna, dasi se je nahajla v zemlji že
več tisoč let. V nekem drugem delu Mongolije je Kozlov izkopal grobnico neke plemenite žene, ki je imela poleg sebe več lepo izdelanih predmetov iz medi ter več svilnatih preprog z umetno vezanimi podobami jahalcev in konj. Ta odkritja so tako velike važnosti, da je profesor Kozlov sklenil ostati v Mongoliji dalje časa, da bo raziskoval pozabljeno mesto Karokoto (črno mesto), katero je nedavno odkopal.
Okfljsftjaj pMilžividi v puščivvi Gobi. Amerika se po vojni z v«o 'vnemo posveča zemljeslovju m je med drugim poslala družibo učenjakov pod vodstvom profesorja An\lrew-isa iz NewyoiJka v notranjo Azijo, kjer so po sklepanju na podlagi rze-niljesilovnih preiskav upali odkriti ostanke živali iz prač a so v. Ekspedicija je potovala preko Pekinga-Kalamga z avtomobili in dromedarji po puščavi (iofoi, dokler ni 'končno ob vznožju gorovja Altai ob robu puščave Gobi (Mongolija) v neki suhi rečni strugi naletela na prve okamenele ostanke kosti.
Nadaljnja kopanja so odkrila velikanski plen. Polog 70 posameznih lobanj iso našli 14 celotnih okostij od idinosaurijev in več kot tu-eat okamendlih jajec z deloma dobro ohranjenimi lupinami.
V jajcih iso ,se videla okostja di-nosaurijeviii embrijev, kd so se jasno po beli barvi razločevala od ostale rdeče okamenele snovi. Jajca so ležala samo nekaj1 centimetrov od ogromnega dino&aurijevega dkostja v isti 'zemeljski plasti. .S tem je prvikrat pod;m znanstveno neoporečni dokaz, da so se te ogromne pra-živali razplojevale iz jajec. \ eli-kost teh po geološki (zeinl-joslovni) cenitvi okrog' 10 milijonov let starih jajec znaša 20 cm pri 15 cm premera. Oblika je enako po dolga sta, 'kakor prevladuje še dandanes pri reptilijab. Lupine so 3 do 4 cm debele. Skupaj iz okostji različnih velikosti podajo te najdenine v Mongoliji popolno isliko razvoja dino-saurijev od jajca do doraščenega stvora, ki je dolg 25 metrov.
V neki mlajši ‘zemeljski plasti poleg so našli okamenele ostan'ke živali, ki je bila najbrže predhodnik današnjega nosoroga in 'kateri so dali ime baluhitorij (baluchithe-riurn). Ta žival, visoka 8 metrov, je največji doslej odkriti sesalec. (Starost tega okostja se ceni na 3 milijone let. Uživale pa so te živali le rastlinsko hrano, pri čemei- je |pač. obedi, 'ki je tehtal le nekaj' ton, bil neznaten zakusek. Danes pri današnjem rastlinstvu bi takšne živali ne mogle živeti. Saj je morala ena taka žival obgristi cele gozdove, da se je nasitila. Najdba tega okostja v Mongoliji pa dokazuje obenem, da so danes tako mrtve puščave nottranje Azije morale imeti takrat nad vse bujno rastlinstvo.
H koncu še omenjamo, da to živali niso naj večje od doslej odkritih. Nemci so že 1. 1912. odkrili v Te;ndaguru v Afriki okamenela okostja, med temi eno 35 metrov dolgega gigantosaura. Okostje večje praživali, nego je bila ta, doslej še ni najdeno.
Novo odkrito zamorsko pleme. Na svojem raziskovalnem potovanju po iztočni Afriki je odkril lansko leto angleški raziskovalec in pisatelj Aleksander Barns blizu ognjenika Kiliinandžara zamorsko pleme, katerega pripadniki so čokoladnorjave polti, imajo prilično pravilne poteze obraza in so jako razumni. Preživlja se to pleme večinoma z lovom, ki je v teh divjih in Evropejcem sko-ro popolnoma neznanih krajih precej izdaten. Kljub svojemu enostavnemu orožju, ki ga sami izdelujejo, so zelo pogumni in z veliko spretnostjo love razne divje živali, zlasti gorile, katerih je v tej pokrajini še precej. Angleškemu raziskovalcu se je posrečilo zlomiti nezaupljivost zamorskega plemena, pri katerem je potem dalje časa živel ter se udeleževal z najspretnejšimi njegovimi lovci lova na gorile.
SODRUGI! KAM PA V NEDELJO?
Kam neki! K Petriču v Rožno dolino! Tam nam bo naša stara znanka in mamica z dobro pijačo in raznovrstnimi jestvinami izborno postregla. Odirala nas ne bo, ker nas nikoli ni, pač pa nas bo vesela, če jo posetimo. Pravijo, da se bomo lahko tudi zavrteli, če je ta trditev resnična, bo najbolje dokazal ogled na licu mesta Cesta 1, št. 36.	65/1
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Ti9k J. Blasnika naaledL v Ljubljani.
%
tn
o
oa
c
W
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gasp ari & Vanninger
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
Kt>
-t
o
tn
*•
H. V1ELH9BER V M
agentura za žito in moko
Telefon štev. 5¥. Bfzo]. nasl.: INelhaber, Maribor.
Zastopnik »Narodne mlinske in gospo-darstvene industrije,, d. d. Zagreb in Bega-mlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin.
Zastopnik pne bmikt tiornln olja d. d. v Zagribo.