52. številka.
Maribor, ctoe 2. julija 1915.
Letnik YIL
Naročnina listu : —
Celo leto .	. K12 -
Pol leta . . „ 6'— Četrt leta .	.	„ 3 —
Mesečno . • „ 1*— Zunaj Avstrije : = Celo leto .	. K 17'—
Posamezne številke a 10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračaj a
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
4	*
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Rojaki !
Vojska z Italijo je prisilila tisoče obmejnih Slovencev, da so morali zapustiti rodno zemljo, domačijo in vse svoje imetje ter se preseliti v tujino. Veči-3ia si ni mogla rešiti drugega kot življenje. ,Ti živijo sedaj v naj večjem uboštvu in nimajo niti potrebne o-bleke. Lahtko si mislimo žalost teh naših beguncev, zlasti starišev, ki so morali bežati s svojimi še nepreskrbljenimi otroci.
Kar se je do sedaj storilo v pomoč tem. nesrečnim ljudem, je sicer že veliko, a ne zadostuje, zlasti, ker narašča število beguncev od dne do dne vedno bolj. Treba je, da jim priskočimo vsi z ljubeznijo in požrtvovalnostjo na pomoč. V ta namen se je osnoval poseben pomožni odbor, ki bo imel nalogo skrbeti za slovenske begunce. Slovenci smo požrtvovalno pomagali Poljakom iz tužne Galicije, prav tako in še v večji meri moramo pomagati sedaj slovenskemu narodu, ki ga je zadela ista strašna nesreča.
Podpisani odbor se torej obrača na vse Sloven’ ■ce in Slovane sploh, naj vsakdo kaj žrtvuje za svoje brate na skrajni južni meji. Darove sprejema: „Odbor za pomoč slovenskim beguncem“ v Gorici, Via Ponte Isonzo 28.
V Gorici, dne 24. junija 1915.
Odbor za pomoč slovenskim begun-
c e m.
V Gorici, Via Ponte Isonzo štev. 28.
*
* *
Opomba: Vsi slovenski listi so naprošeni, naj ta oidio ponatisnejo,
'Uporaba movoga žita. im moke.
Dne 23. junija je izšla cesarska naredba, ki prinaša potrebne odredbe za zagotovitev moke in kruha iz nove žetve. Cesarska naredba, se glasi:
Na podlagi § 14 državnega temeljnega zakona ■o državnem zastopstvu z dne 21. decembra 1807, drž. :zak. štev. 141, se odreja sledeče:
Zaplemba žita.
§4. Domače žito letošnje žetve in sicer: pšenica, pira, rž, ječmen, ajda, oves in koruza vseh vrst, se proglasi za zaseženo (zaplenjeno), v; trenotku, ko se loči od zemlje. Vsi ti pridelki se zaplenijo v korist države. Istotako je v korist države zaseženo vse staro žito gorej omenjenih vrst in moka vseh vrst, kar je še do dne 15. avgusta y zalogi. Izvzete so le tiste zaloge, ki so last vojaške uprave ali vojno-žitpo-pro-metnega zavoda. Posestniki zaseženega žita morajo •skrbeti, da se žito dobro ohraini.
§ 2. Zaplenjeno žito in moka (§ 1) se ne sme ne podelavati, niti porabljati, niti krmiti, niti prostovoljno, niti zasilno prodajati, v kolikor ta cesarska naredba ali posebne odredbe ne določajo drugače. Pravnoveljavme kupčije, M nasprotujejo tej prepovedi, izgubijo svojo veljavo.
§ 3. Ne glede na zaplembo smejo 1. lastniki poljedelskih obratov a) za preživljanje družine svojega gospodarstva vštevši vse delavce in nastavi,jence, katerim gre kot plačilo prosta hrana, moka ali žito, zaplenjene predmete porabljati in sicer v izmeri, kakor je to določeno v odredbi glede uporabe moke in žita, ’b) poljedelec sme potrebne množine žita uporabiti za seme. Najvišjo mero za seme namenjenega žita določijo oblasti; c) oves in zadnje žito, ki odpade že pri mlatvi in M ni porabno zla, mletev, se sme na podlar gi ^posebnih predpisov (§ 2) v določeni množini krmiti živini. 2. Mlini morajo žito, ki jim ga kmetje pripeljejo v zmletev (št. 1, lit. a), zamleti,
§ 4. Splošna določila o uporabi zaseženih predmetov izda minister notranjih zadev. On se za izvršitev teh odredb poslužuje vojno-žitno-prometnega zavoda, čegar pria,vda se morajo novim nalogam prila,-goditi. Uporaba žita in moke (otrobov in enakih reči) za krmo bo poljedelski minister uravnal sporazumno s soudeleženimi ministri.
§ 5. Zaseženo žito 1 bo prevzemal vojno-žitno-prometni zavod, kateri se bo pri izvršitvi svoje naloge v deželah in kraljestvih — zastopanih v avstrijskem drža,vnemi zbsru — posluževal svojih podružnic, katere se bodo ustanovile. Vojno-žitno-prometni zavod je obvezan, da mora žito, ki je sposobno za mletev in se mu ponudi v nakup, kupiti. Posestnik zaseženih predmetov je dolžan, te predmete, v kolikor mu na podlagi po cesarski odredbi izdanih posebnih predpisov ne ostanejo v lastno uporabo, prodati zaj določeno ceno vojno-žitno-prometnemu zavodu ali njegovim pooblaščencem (§ 6). Izkupiček (cena) se; mora takoj, ko se je blago prevzelo, izplačati v gotovini. Ako se blago takoj po sklenjeni kupčiji ne prevzame, se mora izplačati prodajalcu ara v višini 50 odstotkov prodajne svote. 'Ostanek pa se izplača, ko se vse blago prevzame.,
§ 6. Cene za žito in moko določa minister notranjih zadev sporazumno s poljedelskim, trgovskim in finančnim ministrom.
§ 7. Zaplemba žita in moke preneha:
1.	z dovoljeno uporabo ali prodajo (§ 2—5),
2. s prisiljenim odvzetjem (§ 24),
3. z zapadlostjo (§ 13).
Popisovanje zalog žita in moke.
§ 8. Minister za notranje zadeve lahko vsak Čais za, vse ali posamezne v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele odredi popisovanje zalog žita in moke. Kdor ima shranjeno žito in moko, je pri teh popisovanjih dolžan svoje zaloge ob določenih dnevih in do določenega roka, oblasti, v čegar okraju se zaloge nahajajo, naznaniti. Blago, ki je na dan, ki je
določen za popisovanje, na prevozu, mora prejemnik tekom treh dni po prejemu blaga naznaniti oblasti. Zaloge, ki se nahajajo v posesti vojaške uprave, so izvzete od naznanilne dolžnosti.
§ 9. Popisovanje se vrši po občinah z uradnimi nazbanilnimi listi. Te liste mora izpolniti ali lastnik zaloge žita ali pa po danih podatkih zaupnik, ki ga določi oblast. Z ozirom na razmere v posameznih o-krajtb, določi oblast, kako se naj pri popisovanju v posameznih občinah in delih občin postopa. Izpolnjene naznanilne pole se morajo predložiti oblasti ali pa oddati osebi, ki je zla sprejem teh listin pooblaščena.
§ 10. Oblast se mora na primeren način prepričati, ali so naznanilni listi pravilno izpolnjeni in če so vsi poetatici resnični ali ne. Ce se pokajžejo zoper resničnost in popolnost podatkov, najedenih v na-znanilnih listih, pomisleki, in če se ti pomisleki na dirugi način kot z novim popisovanjem ne dajo dognati, ima oblast pravico vsak čas v dotičnih obči-nlah odrediti novo popisovanje zalog žita in moke. O Dopisanih zalogah sestavi oblast za vsako posamezno občino pregledni seznam in iz občinskih preglednih seznamov končno okrajni pregledni seznam. Sestavo občinskega preglednega seznama se lahko ppveri tud? občini.
§ 11. Vsakdo je dolžan, ako se ga, oblastveno pozove, prevzeti službo zlaupnik^i. Zaupniki morajo sodelovali pri popisovanju zalog, pregledovanju in sestavi preglednih seznamov. Za osebe, ki so v javni službi, je treba za sodelovanje pri popisovanju prositi pri oblasti, v katere službi se dotična oseba nahaja. Zaupniki morajo pri popisovanju brez ozira na osebe in po najboljši vednosti in vesti postopati ter morajo tudi o zasebnih razmerah ali obrtnih tajnostih, v kolikor so o njih poučeni, molčati. Ako zaupnik ni javni uradnik, se mora glede izpolnjevanja teh dolžnosti zaobljubiti. Mesto zaupnika je častna služba. Od službe zaupnika se lahko oprostijo osebe le iz važnih razlogov.
§ 12. Oblast je opravičena« da sme v prostorih posameznih podjetij, skladiščih, shrambah in drugih rrostorih po posebnih pooblaščencih vsak čas izvršiti pregledovanje in popis zalog in gospodarskih ter obrtnih predmetov. Oblastvenim pooblaščencem se mora dovoliti vstop v dotične prostore in se jim morajo na zahtevo dati vsi potrebni podatki. Izdelovalci, trgovci, skladišča in prometna podjetja so posebno zavezana v svrho pregledovanja podanih naznanil, na oblastveni poziv rodati potrebna pojasnila in dokaze o zalogah in pošiljatvah.
§ 13. Zaloge, ki so podvržene naznanilni dolžnosti, a se niso naznanile, se od oblasti zaplenijo — zapadejo v korist države. Samo v posebnega uvaže-vanja vrednih slučajih lahko minister notranjih zadev zaplembo zalog • spregleda. Zaplenjene ali zapadle zaloge mora država uporabiti za preskrbo prebivalstva-
§ 14. Da se omogoči bodoči pregled o žitnih zalogah pri posameznih lastnikih poljedelskih obratov,
LISTEK.
Slovenski stotnik pokopan v
Galiciji,
Henrik Vollmaier iz Selnice ob Dravi, ki služi pri našem domačem pešpolku kot narednik, opisuje v pismu na svojo ženo smrt in pogreb slovenskega stotnika g. Ferd. Ornika. Pismo se glasi:
Bojišče, dne 14. junija.
Ljuba žena! Tvoje pismo sem dobil. Ni mi bilo mogoče prej pisati. Hvala Večnemu, jaz sem zdrav; torej se nič ne skrbi za mene. Zdaj že 14 dni neprenehoma noč in dan zasledujemo sovra;žnika, ker smo ga prisilili, da nam pokaže pete. Vrgli smo ga čez
reko D,., nekaj oddelkov se je pa vgnezdilo v selo
na tej strani reke. Dne 12. t, m, je 'dobil 4, bataljon našega polka povelje, v jutru selo iz. zahodne proti izhodni strani naskočiti. Naš 3, bataljon, pri katerem sem tudi ja», pa je dobil nalogo, ta naskok iz juga proti severu podpirati.
Ta dan je naši stotniji prinesel veliko nesrečo. In to hočem danes bolj obširno popisati. Ob pol 10. uri predpoldne se priplazimo v bližino sela na rob lepega borovega gozda. Med gozdom in selom je lepo, z žitom obsejano polje. Naš predobri gospod stotnik g, Ferd o O r n i k , doma iz lepih Slov. goric
(Jarenine), nam zapove, počasi naprej korakati. On, kakor zmiraj, prvi, je tudi tukaj šel pred stotnijo. Naenkrat dobimo iz desne strani strašanski ogenj iz sovražnih strojnih pušk. Sleherni se je zaril v zemljo, kolikor je pač bilo mogoče. Jaz sem bil nemiren, bal sem se za g. stotnika, ker ga ni bilo videti. Rečem svojemu tovarišu, da grem" iskat g, stotnika. On pravi, naj čakam, da ogenj pre.ielnp Jaz vstanem in grem sklonjen naprej.
Bil je strašno vrotoVfan ; tukaj že zelo dolgo ni deževalo. Pridem kakih 100 korakov naprej, pokanje je nehalo, vidim dva vojaka nekaj nesti. Polastila se me je zla slutnja in brzo jima hitm nasproti. Oh, kako sem se ustrašil! V resnici, bil je naš p.reljube-znjivi g. stotnik. Hipoma sem spoznal, da je m r t e v. V tem trenutku pride g. bataljonski poveljnik in mi naroči, naj stotniji naznanim, da je g. stotnik ranjen in ima g. nadporočnik prevzeti poveljstvo, A jaz naj g. stotnika dam prenesti nazaj v gozd k sanitetnemu oddelku. Zdravnik je konštatiral, da ie g. stotnik mrtev. Sovražna krogla mu je prestrelila njegovo dobro in plemenito srce.
Jaz se vrnem k stotniji. Vsi so me s trepetajočim glasom vprašali, ali je g. stotnik težko ranjen. Povedal sem resnico. Ne morem popisati žalosti stotnije, kajti vsi vojaki so. ga po otročje ljubili. Mene je pa ta udarec najbolj zadel. Bil mi je kakor oče, kakor brat, bil mi je vse. 'Občevala, sva kakor prava prijatelja. Zmiraj sem moral bitji vi njegovi bližini.
Kadar je čas pripuščal, sva se pogovarjala o vinarstvu in sploh o gospodarstvu. Imel je tudi svoj vinograd v Slov. goricah. Sam jako natančen, je strogo zahteval od vsakega natančnosti v svoji službi. Vsako povelje višje instance, Katero je pred stotnijo čital, je vsakokrat tudi v slovenskem jeziku raztolmačil, da so bili tudi Slovenci, o vsem poučeni. Vešč je bil tudi rusinskega in poljskega jezika. Pred 14 dnevi je dobil pohvalo od presvitlega cesarja za hrabrost in dobro vodstvo pred sovražnikom. Na večer me pokliče g. bataljonski poveljnik m mi naroči sledeče: „Ker smo tik pred sovražnikom, mi ni mogoče, dati k pogrebu več vojakbv. Naročil sem kmetu, ki pride z vozom po g. stotnika in ga pelje nazaj v selo P.... Vi imate pogreb nadzorovati in vam dum enega desetnika seboj, da vas podpira,“
Jako srečnega sem se čutil, da je bila v tem žalostnem položaju dana ravno meni priložnost, našemu dobremu g. stotniku storiti zadnjo uslugo. Naložili smo ga na voz in peljali V zjelo temni noči v selo. Tam smo rajnega zanesli vi neko boljšo kmetsko hišo. Kmet je napravil oder, kmetica je prinesla lepe snažne prte in položili smo rajnega na oder. Hipoma so se zbrali sosedje; vpraševali so me, ali je pan kapitan katolik. Ko rečem, da je bil, se nekaj kmetov odstrani, in čez nekaj časa prinesejo iz cerkve svečnike s svečami, postavijo okoli odra in prižgejo. Dekleta so sobo ovenčala. Celo noč je ljudstvo prihajalo iu
lahko deželnaTpolitična oblast zahteva ođ istih, da ji izročijo podatke o obsežnosti svojih njiv. Obenem se jim tudi lahko naroči, da vodijo sezname o uspehu žetve in mlatve.
Ureditev uporabe žita in moke.
§ 15. 'Minister notranjih zadev določa, na kateri podlagi se razpoložljive Zaloge izročajo prebivalstvu v vporabo. Sporazumno s poljedelskim in finančnim ministrom se določijo na podlagi trgovskega iz-r-ačunanja s priračunanjem vseh stroškov, prodajne cene, kjaterih se ima držati vojno-žitno-prometni zavod.
§ 16. Določbe, ki, so potrebne za uravnaivo uporabe žita in moke v deželi, izda deželna oblast. Za oskrbo teh opravil se lahko deželna oblast posluži svetovalstva .(odbora), katerega ona sama sestavi.
§ 17. Podrobne odredbe, ki so potrebne glede uravnave uporabe v posameznih občinah, se lahko prepustijo oblasti ali za občinski okoliš dotični občini. 'Ta opravila oskrbuje občina v prenešenem delokrogu.
§ 18. Za izvrševanje teh opravil se lahko oblast posluži stalnega posvetovlalnega odbora ali strokovnjakov... A,ko se uravnava uporabe odstopi občini, tedaj lahko občinski zastop z uporabo zvezana oprar vila oskrbi s posebnim odsekom za preskrbo ljudstvla z živili (aprovizaeijski odsek).
Za člane svetovalstva (odbora) ali aprovizacijs-kega odseklai, kakor za strokovnjaške izvedence veljajo 'določila § 11.' Ce bi občina glede ureditve uporabe ne mogla izvršiti svoje naloge, ji lahko oblast v-sak čas odtegne ta .posel.
§ 19. Politična deželna oblast in od nje : pooblaščena oblast ali občina, ki ima nalogo, 'da mora uravnati uporabo, mora določiti ceno pri prodaji na drobno ?n lahko nadalje določi in uravna:	1. oddajo
kruha in mlinskih izdelkov v gotovi množini, na gotovih mestih in gotovih urah, bodisi proti izkazu, ali na drug način. 2.. Da odredi, da se peče povsod enoten kruh. S. Izdelovanje in prodaja kruha in peciva v okvirju obstoječih splošnih določil.
Zmlatitev, shramba In zmlete v.
§ 20. Lastnik žita ima dolžnost, oskrbeti, da se žito zmlati (luščenje koruze). Oblast lahko za to določi gotov rok in po brezuspešnem poteku tega roka da lahko zmlatiti žito ga stroške lastnika. Pri tem sme se oblast posluževati prostorov in sredstev lastnika-Prazna, slajma se ne zapleni..
§ 21. Na poziv oblasti je dolžnost mlinov, da shranijo žito in je zmeljejo. Pristojbino za shranjevanje in za zmletev žita lahko določi oblast.
§ 22.. Osebe, ki so od vojno-žitno-prometnega u-rada 'določene za nakupovanje zaplenjenih predmetov, smejo z nakupljenimi predmeti razpolagati le v okvirju določil in navodil, katera so prejeli od vojno-žitno-prometnega urada. Istotako sq mlini, ki prevzamejo žito od vojno-žitno-prometnega urada, ali od tistega, ki je za to določen od tega urada, zavezani, da morajo ravnati s tem žitom in z izdelki (meko) iz tega žita tako, kakor določa vojno-žitno-prometni u-rad in sicer za slučaj, če posebne odredbe ne določajo kaj drugega. Mlini, ud meljejo (§ 3) žito za samostojna kmečka gospodarstva, morajo imeti od dne 1. julija naprej knjigo, v katero morajo zapisovati ime in bivališče lastnika žita, vrsto in množino žifa ter vrsto moke, ki se je zmlela iz tega žita. Iz knjige še mora biti razviden tudi datum, kedaj je bila dotična moka izročena stranki. Oblast more tudi1 prisiliti mli-
narje, da imajo natančne zapiske o z mletju in oddaji žita, oziroma moke; oblasti bodo vse te zapiske in sezname nadzorovale. Deželna politična oblast lahko določi vzorec, po katerem morajo biti napravljeni ti zapiski.
§ 23. Oblast more zahtevati in določevati prostore za shranjevanje žita in moke proti odškodnini, katero bo odločila oblast sama.
Lastniki mlinov, prostorov za shranjev/anje žita in moke ter lastniki naprav za sušenje žita in moke so dolžni, da morajo vsak čas dovoliti zastopnikom oblasti vstop in vpogled v te prostore in jim dar jati potrebna pojasnila.
Prisilne odredbe.
§ 24, Ce se brani lastnik prodati svojo zaplenjene zaloge žita m moke vojno-žitno-prometnemu zavodu (§ 5), ali pa če ni znana oseba in bivališče dotrč-nega lastnika, ima oblast pravico, prisilnim potom odvzeti dotično zalogo žita ali moke. Razsodba je veljavna za vsakega, ki je lastnik ali ima pravico do zalog.
§ 25. V slučaju, če se morajo lastniku žita ali moke odvzeti prisilnim potom dolične množine, se odbije od kupne cene (§ 6) 10 odstotkov. Ce ni znana o-seba ali bivališče lastnika, s©1 dotična kupna svota naloži pri sodniji, ali pa se uporabi za odplačilo kakega lastnikovega 'dolga.
Splošna določila.
§ 26. Lastnik zaloge žita ali moke mora te zaloge še tudi potem, ko so bile že prodane vojnd-žitno-prometnemu zavodu, brezplačno shranjevati tako dolgo in za nje imeti skrb, dokler jih oblast ne prevzame.
§•27. 'Železnice ali parniki smejo moko in žito le tedaj prevažati, če je dotični pošiljaj!Vi prilbženo dovolilo za prevažanje, katero sme izgotoviti, izključno le samo ofcjijastj Tozadevni vzorec za uradno dovoljenje sme določiti notranji minister.
§ 28. Dolžnost občin je, da sodelujejo pri izvršitvi te cesarske naredbe.
§ 29. Pod označbo „oblast“ brez vsake druge natančnejše označbe je razumeti v tej cesarski naredbi cesarsko okrajno politično oblast, v občinah z lastno upravo pa občinska oblast,, če namreč deželna politična oblast ne izvršuje sama ali deloma ta posel, ali pa, Če ga poveri kaki dragi oblasti.
§ 30. Zoper določila, odredbe in odloke, ki boario izdani na podlagi te cesarske naredbe, ni dopuščen noben pfriziv, le politična deželna oblast in notranji minister sta upravičena,, nadzorovati tozadevne odredbe in odloke,
§31, Ce bi nujno zahtevali slučaji sile kakšno izjemno odredbo, da se preskrbi prebivalstvo z moko, ima politična okrajna oblast ali- politična deželna o-blast pravico, izdati tozadevne odredbe in jih istočasno javiti vojno-žitno-prometnemu zavodu. V slučaju potrebe more izdati take odredbe tudi notranji minister.
Kazenske določbe.
§ 32. 1. Kdor namenoma utajji oblasti kakšno zalogo žita ali moke,
2,	kdor zaplenjene zaloge žita ali moke poškoduje ali uniči, odstrani, brez dovoljenja proda ali polaga živini,
3.	kdor žita, ki je določeno za setev, ne uporabi v ta namen,
je sodnijsko kaznovan zaradi prestopka z zaporom od
ene g a tedna d o 6 m e s o e v. Vbhutega zapade še denarni globi do 20 0 0 kron,
4:> Kdor zakrivi enega teh označenih prestopkov in če znaša vrednost več kakor 5 0 0 kron, se ga kaznuje s strogim zaporam od 1 mesca do l ieta. Vrhutega Še pa tudi zapade; denarni globi do
2	0.00 0 kron.
§ 33. 1. Kdor ne poda oblasti v označenem in zahtevanem roku podatkov o svoji 'zalogi žita in moke, ali kdor se brani:dati oblasti natančnih podatkov in odgovora na. vprašanja, ali par ako poda napačne podatke,
2.	kdor zastopnikom oblasti, zabranjuje vstop v prostore svojega obrata, kdor zabranjuje vpogled v knjige in zapiske, ali pa bavette napačne podatke, je ■ sodnijsko kaznovan zaradi prestopka z zaporom od
3	dni do 3 mescev, ali z denarno globo od 20 k r o n d o 2 0 0 0 k r o n, Razven kazni zapora se ga more kaznovati tudi še z denarno globo do 2 00 0 kron. V takih slučajih sme sodišče izdati kazenska določila (po § 460 kaz. zale.), če je določilo kazen zapora do enega tedna ali denarno globo 100 kron.
§ 34, 1, Kdor se brani brez utemeljenega vzroka prevzeti posel zaupnika, izvedenca ali člana svetovalstva ali aprovizaoijskega odseka (§ 11 in 18) in isti. posel izvrševati,
2.	kdor v svoji lastnosti kot zaupnik, izjvedeneo ali Član svetovalstva ali aprovi&aoijskega odseka ne- , : opravičeno spravi v javnost trgovske tajnosti lasltnl- , ; ka zalog ali njegove zasebne razmere, ga kaznuje o-: blast (§ 290 z denarno globo* do 5 0 0 0 kron ali z zaporom do 6 m e s c o v,
§ 35. Vse druge prestopke te cesarske naredbe-ali odredb, ki bodo izdane na podlagi te cesarske na*, redbe, kaznuje (§ 29) oblast adoriamo globo do 2 0 0 Os kron ali z zaporom do 3 m e s c e v , pod obtežilni-mi okoliščinami pa z denarno globo do 5 0 0 0«k r o n ali z zaporom do 6 m e s c e v,
§ 36. Ce je obsojenec obsojen po § 32 in 35, se mu more odvzeti tudi dovoljenje za izvrševanje svoje obrti.
§ 37. Glede prestopkov, ki spadajo v delokrog političnih oblasti, so poslednje upravičene izdati po določilih ministrske odredbe z dne 1, marca 1915 dr. zak., list št, 49 kazenske odredbe, ne da bi se od njih zahtevjalo .uvođenje kazenskega postopanja.
Sklepčna določila.
§ 38. Vlada je pooblaščena, da sme spremeniti, ari izpopolniti, ali na drugačen -način razširiti s posebnimi odredbami določila te cesarske naredbe. Vlada je najdalje pooblaščena,, da sme to cesarsko naredbo, bodisi deloma, bodisi v polnem obsegu uveljaviti ali v posameznih avstrijskih kraljestvih in krono’ vinah zastopanih v drž, zbora, ali pa v celi 'tostranski državni polovici.
§ 39, Ta cesarska naredba postane pravomoč-na z dnevom, ;ko se razglasi. Cesarska naredba od. 21. februarja 191|5, drž. zak. Štev, 41 izgubi veljavo*, dne 15. avgusta 1915. Na podlagi te cesarske naredbe izdane ministrske odredbe z dne 27. februarja 1915, drž. zak. št. 47, z dne* 1. marca 1915, drž. zak. štev. 49, z dne 26. marca 1915, drž. zak. štev, 75 in z dne, il. maja 1915 drž. zak. štev: 116 ostanejo v veljavi tudi nadalje. V § 2 ministrske odredbe z dne 31. marca 1910 drž. zak. 'štelv, 91 določena prepoved glede nakupovanja in prodaje žita ostane v veljavi od 30, junija 1915 notri do dobe, ko je izvršena zaplemba žita in moke.
§ 40. Izvršitev te cesarske naredbe je pov er jetri a notranjemu ministru sporazumno s prizadetimi, ministrstvi.
na glas molilo. Med vožnjo v selo sem videl pri eni izmed hiš vojaško stražo. Grem tja in vprašam vojaka, katero poveljstvo je tukaj. fO’n mi pove, da je poveljstvo madžarskega črno voj niškega irtorgbataljona Št. Poveljnik je g. stotnik Ruti ray, in ako kaj želim, da Še ne spi. Potrkam in vstopim v, sobo: bilo je več častnikov navzočih. 'Javil sem se g. stotniku lcot narednik 47. pešpolka, povedal, v kateri zadevi sem tu in ga prosil za nekaj vojakov, da bi mi pomagali. Dal mi je cel pionirski oddelek na razpolago. Vsi Častniki so šli z menoj, se pred odrom odkrili in molili.
G, stotnik Hutiray me je vprašal, ako jaz razmere g. stotnika poznam. Povedal sem mu, da je edini sin, ker je brat, kateri je doma prevzel posestvo, že umrl. Da s anno maina še živi. 'On da je bil 32 let star, neoženjen, in blizu Mairibora doma, Potem sem kupil les za rakev in križ in že so bili pionirji na delu, Sest pionirjev sem poslal na pokopališče, da izkopljejo dva groba. Poslal sem namreč kmeta z vozom nazaj k sanitetnemu oddelku še po tri mrtve, kateri so tudi v istem času padli kakor naš g. stotnik. Isti dan smo imeli tudi več težko in lahko rain j enih. V jutro na dan sv. Antona ob 4. uri so prinesli pionirji rakev. Prišlo je okoli 30 deklet, katera so pletla vence, Rakev so opletla, da je bila kakor en sam velik veneo. Tudi oskrbnik kneza Ljubomirskega je dabrova] lep svež venec. Napis na križu sem dal pri kovaču vžgati. Vprašal sem kmeta, ali je kateri duhovnik doma. Rekel je, da se je rimsko-katoliški službeno nekam odpeljal, da pa je gršfco-katoliški doma. O-brnem se torej do njega. Prav ljubeznjivo me je sprejel in z veseljem je obljubil, da se bo pogreba udeležil. Določila sva pogreb na 8. uro predpoldne. Javil
sem g, stotniku Eutiray-u čas pogreba in ga prosil, da bi njegovi vojaki nosili krsto, kar je seveda hitro obljubil.
Že ob /47, uri je bilo dvorišče in spredaj cesta polna ljudstva, katero je čakalo na pogreb, 'Ob 8. uri pride duhovnik in gg, častniki, na čelu g. stotnik Hu-, tiray. Prišlo je šest nosačev in ©na četa kot častna straža. Kmetje so prinesli vsa bandiera, kar jih je cerkev, imela. Opravile so se mrtvaške molitve in počasi se je sprevod pomikal k cerkvi. Bilo je videti, kakor procesija na dan sv, Rešnjega Telesa. 'Med potom je ljudstvo glasno molilo in odpevalo, Pridemo do cerkve. Rakev se je zanesla v cerkev in se* posta* vila v sredi na tla. Vsi smo dobili v cerkvi goreče sveče. Molilo se je pol ure. Potem gremo proti pokopališču, Ko je č. gospod dokončal molitve in se: je ra* kev spustila v grob, se je vse na glas jokalo. Tudi solnce se je zarilo pod črne oblake, tudi ono je bilo žalostno. Topovi so gromeli na vseh gričih, kakor da bi hoteli izkazati rajnemu zadnjo čast, a v resnici so le iskali novih žrtev. Potem so pionirji grob zagrebli. G. nadporočnik se je glasno v madžarskem jeziku prekrižal in molil naprej več očenašev. Vsi Častniki in vojaki za njim,. Tudi častniki so imeli solzne oči. Zdaj smo šli vsi k sveti maši. Po sv. opravilu grem h duhovniku prosit za račun; a v moje začudenje mi je rekel, da je storil vse iz ljubezni do bližnjega in da ne vzame niti vinarja. Prav prisrčno sem se mu zahvalil in smehljaje me je spremljal do ceste. Z desetnikom še grema enkrat h grobu in sva molila za dušo rajnega. Težko, težko, sva se poslovila od našega nepozabnega, dobrega ih hrabrega g. stotnika. Vidiš, ljuba žena, tako smo pokopali daleč, daleč od doma dobrega našega sokristjana, zavednega našega
rojaka in dobrega poveljnika naše stotnije. Res je u_ mrl, a ne za zmiraj, ker upanje naše še živi, da se vidimo nad zvezdami. Vprašam se, 'kateri pa pride zdaj prvi na vrsto; mogoče jaz? Naj se zgodi po božji volji!
Mogoče Te to dolgo pisano ne bo Zanimalo, a jaz sem moral dati duška svojemu srcu, 'Zdi se mi sedaj naša stotnija kakor čreda brezi pastirja. Sicer je g. nadporočnik jako dober poveljnik, a na g. stotnika Ornik-a ne bom pozabil nikdar. Se isti večer po pogrebu je prišla dopisnica za g. stotnika od njegove mame. Pisala jo med drugim, da se srečno čuti, ker je on zmiraj zdrav in da ga je v molitvi preljubemu Bogu priporočila, da bi se zdrav vrnil nazaj. Kakor vidiš, je ljubi Bog drugače ukrenil. Res, je Bog; poslal ljubi mamici velik kelih grenkosti, iOn ji bo pa tudi dal moč, da bo ta kelih do dna izpraznila, Dobro vem, da bo v svoji žalosti pa tudi ponosna, da je njen dobri sin dal za našega sivolasega presvi tl oga cesarja in za našo ljubo domovino svoje življenje.
Kako še kaj doma? Že kosite? Je Hinko zmiraj priden v šoli? Li Mimika že zna moliti? Ali se Makrina in Irmina še spominjate; na aleja. fOh, kako rad bi. "že videl svoje ljube otročiče ! Le zaupajmo v Boga. Vojska bo še gotovo dolgo trajala, a enkrat mora vendar biti koneo.
A ti zahrbtni Lahi so naš morali napasti! A gorje jim, ako nas cesar pošlje na jug. Prepričan sem, da nas bodo respektirali, kakor zdaj gospodje Rusi. Polente jim ne bo treba veliko jesti, ker jih bomo že mi s svincem nasitili, in ta gotovo bolj izda, kakor polenta.
Bodite mi vsi pozdravljeni! Pozdravi mi vse sorodnike in znance! Z Bogom!, Vaš ate.
Velik plen: 194.000 Rusov, 93 topov. — Tarlow in Zamosz v naših rokah. — Tudi Rohatyn naš. — Na celi fronti napredovanje, le pri Pflanzer-Baltinu še mir. — Hindenburg ujel mesca junija 25000 mož, 7 topov,
Maribor, 2. julija.
Nevzdržno naprej ! S temi besedami se da kratico označiti naš položaj na ruskem bojišču. Naše čete neverjetno naglo napredujejo. Po današnjih poročilih stojimo tako-le:
Armada nadvojvode JoželaFerdinanda je zasedla vse višine severno od reke Tamew ter stoji na črti Tarlow—Zamosz.
Armada generala, M a c k e n s e n a zasleduje bežeče Ruse na črti Zamosz—Belai—Krystynopol—Ka-mionka—Strumilowa.
Armajda Böhm-Ermolli napreduje izhodno od Lvova in je med Zadworcarni in Klodzienkom predrla rusko fronto.
Tudi armada Linsingen je sedlaj v živahni ofenzivi. Na treh točkah je ob 'Gnili Lipi predrla rusko fronto, zavzela Rohatyn ter južno od Rohaityna prekoračila Gnilo Lipo.
Armada Pflanzer-Baltin,
, ima sedaj absoluten mir ter čaka na povelje, da bo v danem trenotku začela. ofenzivo.
Tem uspehom primeren je tudi naš plen. V mescu juniju smo ujeli Rusom 194.000 mož, 93 topov, 364 strojnih pušk, 78 municijskih vozov, 100 vozov za poljsko železnico itd.
Dal Bog dalje blagoslov našim četam!
Naše izgube.
'S.eznami izgub naše armade, ki jih izdaje naše vojno ministrstvo, izkazujejo v štev. 1 do 200 naslednje izgube: Častnikov je padlo 4373, ranjenih je 14.434, ujetih 2413; moštva] je padlo 83.4017, ranjenih 424.289, ujetih 109.334, mož. Dosedaj izkazane skupne izgube znašajo 638.250 mož.
Ruski upi.
Milanski list „Secolo“ priobčuje sledeči pogovor z nekim ruskim ajktivnim generalom: Mi Rusi imamo utemeljeno upanje, da se bomo mogli v teikju mesca julija temeljito preskrbeti z vojnim gradivom. Iz neusahljivega človeškega materijala bo nato sestavila Rusija noivo armajdo in bo začela] vnovič napadati. V ruskih tovarnah se izdeluje noč in dan strelivo. In vrhu tega se pa uvažajo čez Archangelsk in Wladiwostok neprestano vojne potrebščine y Rusijo. Razpoloženje ruskegaj ljudstva je sicer nekoliko pobito, kar se sicer ne more tajiti, toda mi končno upamo, tako je končal ruski general, da bo končna zmaga le na naši strani.
Sestreljen ruski zrakoplov.
Iz vojnega Časnikarskega urada se poroča:
Ruski zrakoplov je dne 28. junija priplul čez našo bojno črto in je odplul v smeri proti Kolom® ji. Na naši strani se je spustil takoj v zrak avstrijski aeroplan, da napade sovražnika. Ko je Rus videl, da ga hoče Avstrijec napasti, je plul vedno višje in se je obračal dedno dalje proti izhodu. Naši zrakoplov, v katerem sta bila nadporočnik Froreich in zrakoplo-vee Huzsaln., sta zasledovala Rusa preko Horodenke do 20 km severno od Zaleščikija ležeče nižine. V višini 200 m sta Avstrijca s streli iz strojne puške sovražnika. sestrelila na tla. Naš zrakoplov se je srečno vrnil.
Dogodki na Ruskem.
Potrjuje se, da je dosedanji ruski vojni minister Suchomlinov odstopil in da je general pehote Poliwanow imenovan vojnim ministrom.
Delavski nemiri v Petrogradu, Moskvi in Kie-wu se nadaljujejo. Težko je reči, ali so nemiri bolj .socijalnega značaja, ali pa veljajo agitaciji za mir. Ruska poročila seveda trdijo, da se gre le za mezdna vprašanja,
Notranji boji v Rusiji.
O predznakih groznih viharnih Časov, tik pred katerimi se sedaj nahaja Rusija, se poroča iz Stockholma: V Petrogradu in Moskvi so priredile v zadnjem času razne politične skupine celo vrsto sej, v katerih se je razmotrival sedanji položaj Rusije. Na teh zborovanjih se je izrekel osrednji odbor polreak-eionarne in oktobristiČne stranke, da se takoj skliče ruska zbornica v svrho sestave odgovornega ministrstva, kakor tudi, da se preustroji ves sedanji vladni sestav.
'Slični sklepi so bili storjeni tudi od raznih drugih strani. Pred par dnevi so se zbrali pod predsedstvom Rodzjanskoga vsi člani ruske zbornice, ki se nahajajo v Petrogradu, v zborničnih prostorih. Tudi v teh krogih vlada slično razpoloženje, da se nahaja najmreč Rusija tik pred katastrofo, če se nebo d o izvršile v n-a j-k r ajšemčasu temeljite spremembe. Na jasnem so si vsi o tem, da bi bilo nesmiselno, če bi se dalo vladi zelo dalekosežnih pooblastil in če bi se opustila sleherna opozicija. Armadi primanjkuje artilerije in streliva. Brez vsake koristi se žrtvujejo cele množice ljudstva in bolniki so brez zadostne o-skrbe. Nekaterim vrstam čet manjka opreme, ki je neobhodno potrebna. Vsak general, ki izgubi kako bitko, si ohladi svojo jezo nad Židi tistega okraja. Izgnali so že na tisoče in tisoče Židov. Svoj posel o oravljajo izzivači in ogleduhi, ki spravijo na stotine judov na vislice. Poročilo se glasi sklepčno: Razmere so take, da kličejo nestrpno še celo meščanske stranke po temeljiti spremembi in po parlamentarični vladi.	1
istä&ä
i vos Asa
Večkratni italijanski napadi na črti Zagrad-Tržič popolnoma odbiti. — Italijani imajo velikanske izgube. — Na italijanski
fronti artilerijski boji.
Maribor, 2. julij,ai.
Dočim so se dosedaj na laški fronti najhujši i-talijansld napadi obračali proti našim postojankam pri Plavah, so zadnje dni poskusili Italijani z velikansko vehemenco svjojo srečo na črti med Z a -gradom in (Tržičem. Seveda je bila ta črtat tudi že prej izpostavljena več manjšim sovražnim napadom, ki pfa so bili vsi brezuspešni.
Prvi splošen napiad med Zagpadom in Tržičem se je izvršil v noči od 29, do 30. junija (od torka na sredo). Naše uradno poročilo pravi : [Tudi ta napad je bil povsod odbit. Topniški boji trajajo na v$ej južno-zahodni črti dalje in so posebno pri Soči zelo silni.
Drugi splošen napad med Zagradom in Tržičem se je izvršil dne 30. junija (v sredo) popoldan. Na dveh krajih, pri Selcah in Vermeglianu, se je p^očetkoma posrečilo Italijanom, da so se polar stili naših prednjih strelskih jarkov. Toda naša pehota je naredila protinapad ter 'vrgla sovražnika iz naših jarkov ,v dolino. Najhujše so trpeli Italijani pri ’Monte Cosich, kjer je pobočje p'pkrito s tisoči italijanskih mrlščev. (Glej naj novejše avstrijsko uradno poročilo!)
Razpoloženje na južni fronti.
„Kölnische Zeitung“ poroča iz vojnotiskovnega stana: Odšedši iz Trstah sem obiskal z majhno skupino vojnotiskovnega stana našo fronto ob Soči. Celokupni vtisk, ki smo ga dobili, je kar najugodnejši. Na celi fronti se naše pozicije vsled dosedanjih napadov Italijanov niso nfti najmanj omajale. Kjer je sovražnik prodrl čez naše meje, gre vfedno za vojaško neugodno ležeče kraje, ki jih nismo nameravali braniti. Čeprav Italifapi čestokrat z veliko premočjo napadajo, se pritisk te premoči komaj opazi, tako velike prednosti nudi našim četam nele ozemlje, marveč 'red vsem tudi njihovo bojno navdušenje in dosedaj dobljene izkušnje.
Artilerijo sovražnikovo smatrajo za zelo dobro. Naši vojaiKi, ki so si močno napadno bojevanje dosedaj nekoliko drugače predstavljali, so v najbolišem razpoloženju, posebno ker so življenjske razmere na mžnozahodnem bojišču mnogo prijetnejše nego v Galiciji in se vse dovažanje navzlic zemeljskim težko-čam vrši brezhibno. Za zmage armad v Galiciji na jugu hitro izvedo in vzbujajo tukaj brezkončno navdušenje.
Krvavi boji pri Plavah.
Boji, ki se bijejo pri Plavah, so silno krvtavi. Na italijanski strani se borijo pri Plavah sami Pije-montezarji, rojaki kralja Viktor Emanuelai	Sovraž-
nik ima na tem prostoru celo 250 topov.
Dne 7. junija so se sovražne čete. k so se v-gnjez/clile pri Plavah na iznodnem bregu Soče, pomnožile za cele tri brigade. Bila je to brigada Ravena s polki štev. 43, 44 in 32. Mobilna milična brigada Spezia s polki 125 in 126. Četrta brigada s polki 128 in 129 je ostala v rezervi. Malo poprej je kralj Viktor Emanuel bil pri svojih pijemonteških rojakih, in jih s posebnim nagovorom pozval, naj delajo in o-hranijo svoji domovini staro vojaško slavo in naj v-zamejo predležečo višino, Pijemontezarji so presenetili prednjo avstrijsko poljsko striažo, ki je obstojala iz praporščaka in desetero mož, naskočili so naprej potisnjeno stotnijo in so tako junaško napadli strmo višino, da je njih najbolj junaški nasprotnik, major Turudija, pozneje sam priznal: „Popolen rešpekt, I-talijani so se dobro držali!“
Sicer pa to junaštvo Italijanov n! mnogo pomenilo, ker je major Turudija navkreber plezajoče roj-ne vrste hladnokrvno pustil, da so se na šest korakov približale kamenitim kritjam naših čet. Se le po-* tem je zapovedal ogenj. In med’ prasketanjem pušk, pokanjem strojnih pušk, ročnih granat in manjših topov se je slišalo kričeče ropotanje bobna in vedno že bolj hripavo kričanje „EvWüval“ in „Coraggio“ <— to je klicelv italijanskih vojakov. Ves ta krik in vik se ;e vmešal med stokanje in klicanje na pomoč, ki se je vedno bolj slišalo iz naskakujočih italijanskih čet. In ko je prihajala in prodirala linija za linijo in so se nastale vrzeli v italijanskih vrstah vjedno znova trdneje sklenile, žareče vroče cevi avstrijskih pušk in strojnih pušk niso bile več v stanu kljubovati silnemu sovražnemu pritisku. Avstrijski' bataljon je bil z višine 383 potisnjen na nižji vrh gore Paljevo in tam ojačen z rezervami, ki so stale v ozadju. Bataljon je skupno z rezervami ojačen zopet naskočil izgubljeno višino. Z veliko italijansko premočjo so se borili naši junaki na ozkem prostoru. Puške in topovi so molčali, le Častniški revolverji so pokali in slišalo se je psovanje in kričanje sovražnih vojakov, ki' so drug krugega s kopiti in bajoneti obdelovali. Mnogi so sploh pometali puške proč in so zgrabili mož za moža ter se obdelovali s pestmi in zobovi. Lobanje so se rajzbijale, ušesa Izpulila, oni pa, ki so ležali na, tleh, so bili do smrti poteptani. Višji častniki so v sredi rojne vrste navduševali bojevniKe. Nekemu avstrijskemu generalnemu majorju je bila kapa prestreljena. Italijanski brigadni poveljnik, generalmajor Airenti, se je težko ranjen zvrnil po tleli. Vojaki so ga naložili na nosilnice in so ga zanesli iz bojne vrste. Ujetniki so pozneje pripovedoval!, da je general med potjo umrl. Vsem bojevnikom se je videlo, da jih žene v boj nahujskano sovraštvo ljudstva proti ljudstvu. Srdita jeza, katero so naši tekom jed-najst mescev, kar vojna traja, zadrževali napram verolomnemu zatv/ezniku, se je v bitki ob Soči razvila v najstrašnejše prizore in najbolj krvave ure. Italijar-ne je ta bitka stala 3000 mrtvih in 7000 ranjenih. Avstrijci so vrgli Italijane z gore in le edino lastne žičnate ograje so zabranile, da jih niso mogli zasledovati čisto do Soče. Italijanska 'artilerija, ki je ob tem izredno krvavem boju deloma prišla svojcem na pomoč, se je zopet skrila v skalnate luknje.
Ob Soči.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Dočim ovirajo na primorskem visokem gorovju Krna silni viharji, skorodane tako, kakor v zimskem času, p odvzetja sovražnika, in morajo naše čete vstrajalti v snegu, megli in y mrzlem dežju, postaja sovražnik na bojni Črti ob spodnjem toku reke Soče vedno bolj živahen. Po dnevu so naše postojanke izpostavljene hudemu sovražnemu artilerijskemu, ognju. Da italijanski artilerijski ogenj ne učinkuje posebno, dokazu,-je dejstvo, dh je bilo dne 29. junija na celi bojni črti ob Soči komaj 57 ranjenih avstrijskih vojakov. Napadi italijanske infanterie po noči na raznih krajih, zlasti pri Zagradu, so pa bili še veliko manj učinkujoči, kakor italijanski, artilerijski ogenj. Težišče vseh italijanskih napfadov so še vedno Plave, kjer so bili vnovič krvavo odbiti sovražni napadi. Tj lepi uspehi naših hrabrih čet upravičujejo v polni meri naše zaupanje.
Major Turudija.
V poročilih, ki opisujejo boje proti Lahom, se sedaj velikokrat imenuje major Tlurudija. Prej je bil na srbskem bojišču in je bil tudi tam ljubljenec našega vojaštva, o kjaterem je šel glas, da je pogosto-ma na najdrznejši način vznemirjal Srbe. Vsak vojak je bil ponosen, ki se je smel vojevali pod stotnikom — začetkoma vojske še je bil stotnik — Turudi-
ja. Srbi so se ga bali kot „tega hudega“, kajti vedeli so, da kjer je Turudija, tam bo se nekaj takega^ zgodilo, česar nihče ne bi pričakoval. Zato so Srbi večkrat iz strelskih jarkov našim klicali: „Gdje je Turudija?“ Major Turudija je dalmatinski Hrvat pravoslavnega veroizpovedanja. Eden izmed njegovih bratov se kot' veleizdajalec bori v, srbski armadi v činu stotnika, 'Major Turudija kajpada izborno govori tudi italijanski.
Podminirano polje pri Gradiški.
Pod gornjim naslovom pišejo „Reiohspost“, Graver Volksbiatt“, celovške „Pr, Stimmen in drugi listi:
Gradiška, nekdanja trdnjava, je že davno porušena, ali tam čez Sočo na višinah pri St. Mihelu in Smartinu, na gorskih grebenih in pobočjih za Tržičem in za Gorico stoje, pred sovražnikom prav dobro skriti, v varnih kritjih težke avstrijske baterije vseh kalibrov in obvladujejo s svojimi krogljami 'široko soško nižino skoro do italijanske meje. Ravnina pri Gradiški je pa močno podminrana, tako da kljubuje vsakemu sovražniku.
Nato nadaljuje:
Naenkrat se je pa odprla zemlja na različnih frontah pod Italijani. Prst, kamenje in razvaline so zletele v zrak in pokopajte na Stotine in stotine sovražnikov. Avstrijski vojaki so zažgali mine na poljih pri Gradiški, Gorici in Tržiču.,
Sledil je krik, jok in stoik., V divjem begu so se razpršili preživeli Italijani — več kot cela divizija pehote in trije kavalerijski polki — pustivši orožje, topove in ranjence.
Uspehi avstrijskega zrakoplova.
Uradno se dne 28. junija razglašfa: Avstrijski mornariški zrakoplov je dne 27. junija obstreljeval pri Villa Vicentini italijanski zrakoplov in ga prisilil, da se je moral spustiti na tla. Dne 28. junija je vrgel v sredino italijanske artilerije v Škocjanu eno težko bombo, ki je imela uničujoč uspeh, nato je pri Sdobbi z bombo tako težko poškodoval italijanski
parnik, da se je nagnil prednji Idei parnika pod vodo,
*
* *
Villa Vicentina je železniška postaja ob progi Tlržič— Cervinjan. Škocjan (S. Ganciano) se nahaja v sodnijskem okraju Tržič. Sdobba se pa imenuje izliv reke Soče v Jlaidransko morje.
„Zmaga” italijanskega zrakoplova pri Divači.
„JGrazer Tagblatt“ priobčuje sledeče poročilo budimpeštanskoga lista ;„[A Nap“ : Kakor že znano, je priplul v noči od 16. na 17. junija italijanski zrakoplov nad Divaičo, kjer se odcepi od proge južne železnice železniška proga Divača—Pulj in je vrgel tamkaj več bomb. Uradno italijansko vojno poročilo dne
19.	junija pa ve razven o izmišljenih italijanskih u-spehih na suhem in na morju še tudi poročati o veliki zmagi italijanskega zrakoplova pri Divači. Uradno italijansko poročilo namreč pravi:	„Bombe naših
zrakoplovov so uspešno obstreljevale Dšvjačo, Naše zračno brodovje je priplulo nad železniško postajo v Divači in je uničilo tamošnje poslopje železniške postaje in več železniških vlakov.“
To italijansko zmago opisuje poročevalec lista „A Nap“ sledeče: Dne 17. junija opoldne in sicer .12 ur pozneje, ko so vrgli italijanski zrakoplovi baje u-spešno bombe pri Divači, sem se podal na lice mesta, da se osebno prepričam o resničnosti italijanskega uradnega poročila. Železniška postaja, kamor je nemoteno privozil avstrijski vlak, je popolnoma nepoškodovana. Nikjer ni bilo opaziti niti najmanjšega sledu o riazbobnanem italijanskem uspešnem obstreljevanju. Poslopje železniške postaje, železniški tir, kakor tudi železniški vlaki, ki so se ravnokar nahajali na postaji, so b?li v popolnem redu. Govoril sem tudi s postajenačelnikom, ki mi je o tem pripovedoval sledeče: Danes ponoči Od 16. na 17, junija in sicer natančno ob 12. uri 45 minut, sta vzbudila našo pozornost dva votlo doneča udarca, ki se jih je slišalo kakor gromenje topov iz daljave. Na to smo slišali prasketanje pušk. Hiteli smo nato proti tistemu krar ju in smo videli sledeče: V višin? 800 do 400 metrov je plul velikanski zrakoplov, ki je s svojimi močnimi žarkometi očividno iskal vlak, katerega je že del j časa zasledoval in katerega je zgrešil. Vsled več strelov, katere so oddali naši orožniki na zrakoplov, se je dvignil sovražni zrakoplov nekoliko višje in je vrgel 4 bombe na zemljo, ki pa niso povzročile nobene Škode. Vodja tovornega vlaka, katerega je zasledoval sovražni zrakoplov, je takoj ugasnil vse luči na, vlaku in je vozil nazaj, namesto naprej, kakor je bilo to določeno. Vlaka ni zadela niti ena italijanska bomba. Vse italijanske bombe so padle kakih 400 do 500 korakov proč od vlaka na travnik, nat katerem so napravile nekaj — večjih lukenj.
Angleži o Italiji.
Londonski „Daily Mail“ piše: Italija še ni pričela. Ali je njena ofenziva sploh kaj vredna, se šele mora pokazati.
Velike italijanske Izgube v Libiji.
Nizozemski potniki so izvedeli v Egiptu, da so izgubili Italijani na svojem umikanju iz Libije 1600 mrtvih in 3000 do 4000 ranjenih vojakov.
»STRI 2 A.“
MWmsfta
Strašni boji za Arras.
Že več tednov trajajo siloviti boji severno od Arrasa. Vedno nanovo se zaganjajo francoske čete v nemške postojanke, da bi sovražnika iz njih pregnali in predrli nemško fronto. Generalisimus 'Joff re je pri Arrasu zbral velike množice, da bi prebil Nemcem fronto in izsilil, da se umaknejo iz severne Francije. Toda' dosedaj ni prišel na svoj račun, majjhni uspehi, ki so se pridobili s strašnimi izgubami, so pa le postranskega pomena.
Boji za Dardanele.
Dne 28. junija so bili zopet pri Ari Burnuju in Seddil-Bahru hudi boji. Turško uradno poročilo pravi,- da so sovražniki naskakovali brez uspeha in da so bili vsi naskoki z velikanskimi izgubami odbiti.
Rumunija.
Za sedanje razpoloženje v Rumuniji je značilen ta-le dogodek: Kralj Ferdinand je sprejel tajnika rumunske znanstvene akademije v avdijenoi, ki: je v-prašal Kralja, ali sedaj lahko za nekoliko časa odpotuje v inozemstvo. Kralj mu odgqvori: „Lahko mirno odpotujete.“
* •
Žetev v Rumuniji.
Gospodarski krogi v Rumuniji, se prav pridno pečajo z prihodnjo žetvijo, katera obeta biti zelo u-godna. Velik del žetve je določen za prodajo v inozemstvo. Svota, ki pride pri trgovini z žitom vsako leto v Rumunijo, je zelo velika in znaša povprečno pol milijarde frankov. IT a svota je za Rtumunijo izredno velike važnosti. Podpredsednik narodne banke Bibisciu se je v nekem strokovnem -listu izjavil z- veliko skrbjo o vprašanju nove žetve. Bibisou se namreč boji, kaj bo z novo žetvijo v očigled dosedanje gospodarske politike, ki ovira izvoz. 'On priporoča stavbo skladišč, v katerih bi se naj nova žetev shranjevala in bi, se naj posestniku na njegovo željo na račun prodajne svote izplačal gotovi znesek. Seveda so pri takih odredbah ' potrebne visoke svete, Radi tega je neki drugi v bukareških krogih zelo spoštovan Rumun, veleindustrij ec Assam, proglasil Bibis-cujev predlog kot nepopolen in tako tudi nezadosten, Assan piše med drugim v listu „(Universal“ : Državi je nemogoče staviti skladišča, da bi tako zadovoljila vse kmetovalce, V skladišča M se zabilo ali investira-ralo, toliko kapitala, ki M glede- visokosti bil enak skoro tretjini vrednosti vsega žita v Rumuniji. Najbolj pameten način, ki bi bil za vse ugoden, bi bil, ako se izvažanje žita olajša, a žita ne spravlja v sklar d?šča. Pridelovianje žita ima namen, dai se pridelki izvažajo in se denar spravi v promet, ne pa, da bi se blago spravilo v skladišča in nakopičilo na korist bank in špekulantov, D očim, ko ima Rusija samo osmi del svojih pridelkov na ra-zpol^go za izviažanjje, pridela Rumunija toliko žita, da lahko polovico svojega žita izvozi iz dežele. Letošnji žitni prebitek je v Rumuniji talco velik, da ga lahko uporabi Rumunija za prehrano prebivalstva za celo leto, Ce se splošno računa vse letošnje žito, se dobi istega toliko, da se z eno žetvijo lahko preredi rumunske prebivalstvo cello dve leti, ne da bi bilo treba k temu pritegniti one žitne zaloge, ki so preostale od rezerv v trgovini prejšnjih let. Rumunija plača z denarjem, ki ga dobiva za žito 80 odstotkov vsega uvažajmega blaga in javnih dolgov. Ce Rumunija ne bi izvažala žita, bi se vsak dan kljub ogromnim žitnim preostankom, bližala svojemu banker Otu.
Grčija in Italija.
Grški listi so polni izpadov proti Italiji ter navajajo žalitve, ki jih je Italija zadala Grčiji, Italija noče pripoznati grških pravic do Dodekaneza, temveč jih tepta z nogami. Italija hoče odtrgati severni E-pinqd materine dežele (Grčije), je zasedla Valono, da bi si kedaj lažje pridobila celo Albanijo, in hoče zar sesti tudi otok Chios, da bi položila svojo roko na grški del Male Azije.
• »
Albanija.
Poluradni „Fremdenblatt“ izvaja, da je Avstrija sicer Italiji ponudila pri zadnjih pogajanjih svoj desinteressement glede Albanije, da pa seveda sedaj, v polnem obsegu vzdržuje svoje pravice kot velesila, ki se je udeležila londonskih sklepov. Pri končni m-
reditvi albanskega vprašanja bo tudi [Avstrija zraven.
Sedaj je v nekdanji ’Albaniji pet gospodarjev: Esad paša v Tirani in okrožju, Črnogorci v Skadru» Srbi y Draču, Grki v. severnem Epiru in Italijani v Valoni.
Italija na Balkanu.
Italijansko časopisje1 besni, da so Črnogorci zart-sedli Skader in Srbi Drač., Iz Rima se poroča, da je • Italija zaradi okupacije albanskega ozemlja vložila, v: Cetinju in Nišu resne ugovore.
Crnogorci zasedli Skader.
Listu „Giornale d’Italia“ se poroča iz Skadra; dne 27. junija: Crnogorci so zasedli Lješ, malisors-. ko vasi S ciac in Kemal in so vkorakali v Skader. Zasedenje Skadra je bilo dogovorjeno med črnogorskim konzulom Martinčičem in Bib Dodo. Danes v jutro je izdala mestna uprava Skadra poziv na vse prebivalstvo, da slovesno sprejme črnogorsko vojaštvo in da mu gre nasproti, Črnogorci so vkorakali v mesto dne 27. junija opoldne. Na čelu vojaštva sta se peljala konzul in general. Nato je sledilo 1000 mož raznovrstnih čet, srbski pravoslavni duhovniki z z astavami in s križem, in končno glav,na črnogorska armada in albanski četaši. Črnogorski generalni štab se je naselil v konalcu in je naznanil mestnim zastopnikom, da se nahaja odslej naprej Skader pod; črnogorsko upravo in le črnogorske postave so veljiaV-ne za Skader. Oddelek črnogorskih čet je zasedet beneško-utrdbo ih je tamkaj oddal od samega veselja nekaj salv.
Bolgarija in Turčija.
Med Bolgarijo in Turčijo se vršijo zelo« resna pogajanja, ki ugodno uspevajo. Vendar še poročilo, da je turška posadka že odrin?la iz O dr in a,, ne odgovarja dejstvom.
Švica in Vatikan.
Kakor Anglija in Nizozemska, bo tudi Švica v najkrajšem času ustanovila svoje poslaništvo pri Vatikanu.
*
* *
Špansko in Portugalsko.
Na Španskem in Portugalskem postaja agitacija prostozidarskih elementov, da bi se državi udeležili svetovne vojske ob strani četverozveze, vedno sd-nejša. Vladi se držita še korektno. Povsod so brezverci najhujši hujskači za vojsko proti nam.
Razpoloženje v Angliji.
V	angleški spodnji zbornici je dne 30. junija u-gledni unionist Houston izvajal: Da nam primanjkuje topov in streliva, to je skrajno nečastno. Vojno ministrstvo menda misli, da. bomo zavlačevali vojsko, kakor nasproti Burom, toda današnji položaj je popolnoma drugačen. Nikdar v, naši zgodovini ni bil naš položaj talko obupen, kakor danes. Prejšnja vlada je storila vse, da bi s samozavestnimi poročili —* kloroformirala deželo. Nova vlada mora povedati celo in polno resnico. Sedanji položaj na bojišču je neodločen. Ne izgleda, kakor da bi bili Nemci na iztoku poraženi. Ako se jim posreči, da vržejo Ruse na-« zaj, lahko pošljejo čete na zahodno fronto, izpadejo proti Calaisu, odtod s težkimi topovi obstreljujejo Dover in Folkestown ter pod kritjem topov (v zraku ali po morju vpadejo v Angiljo. Govori se, da nas ščiti brodovje. Galipoli je pokazal, kaj mornarica lahno stori, kaj ne.
Anglija in Amerika.
V	Zveznih državah Severne Amerike je nastala velika agitacija, naj se Anglija prisili, da smejo Amerikanci tudi z Nemčijo prosto trgovati. Angleška blokada Nemčije se naj omeji. Nekateri so mnenja* da bo amerikanska vlada pri Angliji tudi v tem smislu posredovala.
Amerika orožarna za čet v erosporazum.
Pariški list s,Temps“ objavlja pogodbe, kjpjtere je sklenil četverosporiazuin z raznimi ameriškimi lir-
«nami, dg ;zaltigaijo z orožjem in z 'drugimi vojaškimi potrebščinami òetverosporazum. V,mescu maju je nar ročil òetverosporazum v Ameriki Za 400,000.000 'dol. ■orožja in streliva in Za 500,000.000 dolarjev drugih vojaških potrebščin, kot konj, avtomobilov itd.. Prvo-xrat je naročil òetverosporazum v Ameriki 5,000.000 Šrapnelov v vrednosti 83,000.000 (dolarjev, Rusija je pa naročila v Ameriki 30.000 avtomobilov.
Tajna mirovna pogajanja v Parizu.
Listu „Brüsseler Anzeiger“ se poroča 'dne 30. junija iz Pariza: Pariška policija je razpustila tajno mirovno posvetovanje, ki se je vršilo v mestni hiši v Parizu. Hajno mirovno posvetovanje so sklicali zar stopniki Pariza.
Raznoterosti.
Drugo polletje se je pričelo, a mnogi naši naročniki še niso obnovili naročnine, oziroma niso poravnali dolžne naročnine. Upamo, da bodo cenjeni naročniki upoštevali, da je izdajanje časopisov v vojski-nem času združeno z. velikimi iežkočami. Druga podjetja so ustavila vse liste, ker so se zbala stroškov. Mi se nismo zbali stroškov, ker slovensko ljudjstvo ravno sedaj potrebuje zanesljivega časopisja.. Zaradi tega prosimo vse cenj. naročnike, da blagovolijo naročnino točno poravnati, da jim ne bo treba lista u. staviti. Ob tej priliki vabimo tudi vse 'domoljubne Slovence in Slovenke, da se naročijo na naš list, ki se je kljub kratkemu obstoju že povspel do splošnega ugleda. „Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Naslov za naročila: Upravništvo lista „Straža“, Maribor,
Ustavljeno sodno postopanje. Proti uglednemu mariborskemu zdravniku dr, Iv., iTfuršiču se je radi pomanjkanja kažnjivoga gradiva popolnoma ustavilo vsako nadaljno sodno postopanje.
Iz pošte. Poštni prajktikantinji Amalija Žiyko in Antonija Kolarič sta imenovani za poštni olicijan-tinji in sicer prva za Eisenerz in druga za Marijino Celje. '
Sekovški knezoškof dr. Schuster bo obhajal 9. julija ČOletnico duhovništvia.
f Ivan Sinčič. V Gorici je na tifusu umrl me-dicinec Ivan Sinčič, član katoliškega akajdemičnega društva „panica.“ Sinčič je bil kot praporščak ranjen na severnem bojišču, Ko je ozdravil,' je bil dodeljen sanitetnemu oddelku v Gorici.
Poročnik Elsbacher padel. V bojih pri Tolminu je padel finančni tajnik štajerskega 'deželnega finančnega ravnateljstva, poročnik Viktor Elsbacher. Padli je bil Član znane slovenske trgovske rodbine v Haškem trgu. Kot poročnik je bil prideljen artileriji. Star je bil 44 let.
Strokovni učitelj Zidanšek ranjen. V bojih pri Okni v Bukovini je bil dne 21. junija ranjen v desni bok strokovni učitelj Josip Zidanšek,
Grof Sternberg težko ranjen. Z Dunaja se poroča, da je bil prejšnji 'državni poslanec češki grof Sternberg na južnem bojišču težko ranjen.
CrnovojnlM letnikov 1878 do 1886 vpoklicani šele 16. avgusta. Domobransko ministrstvo razglaša, da se je za 15. julij določeni vpoklic avstrijskih črnovojnikov, rojenih v letih 1878 do 1886, ki so bili pri naknadnih prebiranjih spoznani za sposobne, preložil na 16. avgust. Torej tem črnovojnikom ni treba vstopiti v vojaško službo 15. julija, kakor je fcilo z razglasom dne 12. junija 'določeno, ampak šele
16.	avgusta. Istotako tudi bosapsko-hercegovins(kjm črnojVojnikom teh letnikov ni treba vstopiti v vojaško službo 'dne 15. julija, ampak se Šele dne 16. avgusta priglasiti pri istem dopolnilnem okrajnem poveljstvu, h kateremu spada kraj njihovega bivališča. Uradni razglasi o preložitvi teh črnovojnišlkih vpoklicanj se bodo prihodnjič javno nabili. Vsled te preložitve bo mogoče, da se letošnja žetev pravočasno spravi pod streho. — Ta odredba domobranskega ministrstva je z ozirom maj veliko pomanjkanje: delavskih moči in z ozirom na važnost spravljanja letošnje žetve velike važnosti in jo toplo pozdravljamo.
* Dva sina in 14 vnukev v vojni. Kmet Gam-penrieder pri Bolcanu ima dva sinova in 14 vnukov v vojni,. Gampenriedor je 9i31etni starček in bi bil šel rad sam v vojno, kar pa seveda ni mogoče, a zelo ga veseli, da sta šla njegova dva sinova, ki sta . tudi že priletna, v vojno proti staremu sovražniku* Dva vnuka sta na bojnem polju že padla junaške smrti,
O goriškem deželnem odboru se je ponovno poročalo, 'da se nahaja na Dunaju. Na Dunaju so: deželni glavar dr, Eaidutti, deželna odbornika dr, Pina-včig in dr, Flego, deželni tajnik dr. Grusovin in računski ravnatelj Evgen Kavčič,. V Lipnici pri Gradcu, kamor se pošiljajo begunci iz Gorice, sta deželna uradnika Karol Cigoj In Mongoli, drugi uradniki so •v Gorici in uradujejo dalje, kaikor navadno.
Sv. Gore pri Gorici, Požar je uničil samostan in romarsko cerkev pri Sveti Gori. V- (svetogorski cerkvi je pokopan naš rojak kardinal Missia*
Hrabri D’Annunzio! Je že šel na trimesečni dopust ! iTa žid je bil pred vojsko z jezikom najhrab-rejši. Potem se je hotel vojskovati kot priprost pomorščak za „mare nostro.“ A se je zbal mokre vode in se oglasil za pehoto. Tloda v fronto ni šel, ampak čakal, da je imenovjan poročnikom. In sedaj ko ima poročnikovo plačo zagotovljeno, je šel ne na fronto, ampak na — dopust!
Italijani so odpeljali grofico Latour, ki se je
nahajala na svojem goriškem gradu Riusič. Grofica Latour ima tudi na Koroškem posestva.
Lahi na Dunaju. Vojna z Italijo je povzročila tudi v dunajskih ulicah mnogo izprememb. Na Dunaju je bilo mnogo takozvanih lajških restavracij, kjer se je prodajalo italijansko vino. Mnoge izmed teh restavracij so imele italijanske napise, ki so zdaj izginili in kar čez noč so postale iz teh italijanskih restavracij španske restavracije, M prodajajo „,pristno špiansko vino.“ Mnogi italijanski trgovci, ki imajo i-taiijanska imena, imajo pri vhodu vidno označbo, da so 'dobri avstrijski podaniki.
Pred dobrimi sto leti je francoski cesar Napoleon peljal veliko armado na Rusko 3,n v tej armadi so bili tudi slovenski vojaki, kajti takrat je bil večji del slovenskih dežel pod Jrancosküpi gospodstvom. Zdaj čitamo v nemških listih zanimiv spomin na tisto vojno. Pri Smolienskju je bilo treba napraviti juriš. Na razpolaganje sta bili dve brigadi, ena neapolitan-ska in ena ilirska, to je slovenska. Napoleon je tedaj rekel: „Na Neapolitance pihnem — Ilirci naj jurišaj o,“ Tako je torej Napoleon cenil italijanske :n slovenske vojake.
Določitev cen za koruzno moko. Štajersko cesarsko namestništvo nam naznanja: Na podlagi v ministrski odredbi danega pooblastila je štajersko namestništvo določilo, da se pri zmlotvi koruze „činjkva-tin“ (koruza „jčinkvatih“ je drobnozrnata in ima med ; vsemi koruznimi vrstami najbolj övrsjto zrno) zmleti j sme iz nje k večjemu 12.% zdroba. lOd 100 kg koruze „činkvatin“ se torej sme dobiti samo 12 kg zdroba, o-stalo pa se mora zmleti za moko, in sioer 45% kot izvleček za polento in žganoe, ostala moka pa se napravi kot navadna moka, pripravna za mešanje k krušni moki. Dovoljeno pa selveda je, da se sme tudi večje množine moke, določene za mešanje k krušni moki, izmleti iz koruze. Pri zmlotvi bele koruze sme se k večjemu 41% vzeti za zdrob. Za navadno koruzo pa velja 8% kot najvišja mera za pridobitev zdroba, Istočasno je namestnija, kakor svoječasno za pšenično, rženo in ječmeno moko v veletrgovini določila za koruzno moko sledeče najvišje cene: za „ölnkvatin“i-jzdrob 70 K 80 v, moko za polento iz „činkvatina“ 64 K 86 v, navadna moka iz „činkvatina“ 48 K 85 v, zdrob iz bele koruze 70 K 80 v, navadna moka iz bele koruze 53 K 60 v. Za moko in zdrob iz navadne koruze velja cena 48 K 85 v. Za pšenični zdrob je določena ista cena, ki je bila svoj čas določena za fino pšenično moko za peko, t. j, 73 K 30 v. Cene veljajo za 100 kg čiste teže in smer pri mlinih. Za drobno prodajo se k go-rej omenjenim oenam pridenejo sSroški pri prevozu, drugi stroški in dobiček, ki je v trgovstvu običaj eh. Ako so mlinarji svoj čas koruze na 'Ogrskem kupili za višjo oeno, smejo do 10. julija moko iz isfte koruze prodajati za ceno, ki odgovarja nakupni oeni koruze s pridatkom stroškov in običajnega trgovskega dobička. Od 1,0. julija naprej se v nobenem slučaju ne s m o j a za vse vrste koruznih izdelkov zahtevati višje cene, kot j e uradno 'določeno. Uporabi označb moke, ki so različne od gorej imenovanih, je nedovoljena. Politične oblasti I, instance imajo naročeno., da strogo pazijo na natanko izvršitev te odredbe.
Poraba moke In kruha. Zopet opozarjamo, da je ministrstvo notranjih del izdalo novo n'aređbo, s katero premin j a sedaj veljavne določbe o porabi moke in kruha za tiste, ki so zaposleni pri žetvi in sploh za ljudi, ki opravljajo težka dela. Za ljudi, ki delajo pri žetvi, je bilo doslej določeno, da smejo porabiti 300 gramov žita na dan, odslej bodo do 1. septembra smeli porabiti 500 gramov žita ali 400 gramov moke na dan. Drugi ljudje, ki opravljajo težka dela, so smeli doslej porabiti približno 200 graipov moke na dan, odslej bodo smeli porabiti na dan 300 gramov.
Vagon pšenične moke zaplenjen. V Eggenber-gu pri Gradcu je uradna komisija zaplenila v neki trgovini vagon bele pšenične moke. V trgovini so prodajali moko 1 kg po 2 K 40 v.	>
Promet za klavno živino na Štajerskem. C. kr. ptujsko okrajno glavarstvo jo poslalo vsem občinskim predstojništvom, poveljstviom orožniških postaj in ži-vinozdlravnikom sledeče navodilo, ki ima veljavo za celo Štajersko: Izvedelo se je, da mnogi živinski trgovci ne vodijo nobenih zabeležnio, v katere se v smislu § 3 ministrskega ukaza z Sne 8. maja 1915, drž. zak. Štev. 115, morajo vpisati vsi kupi in p'a vse prodaje z navedbo plačane in dosegle cene. Občinskim predstojništvdm in orožništvu se torej dodatno k tuuradnemu ukazu z dne 31. maja 1935, štev. 17064, naroča, da naj strožje nadzorujejo izvršitev imenovar nega ukaza sploh in posebno glede pisanja v zabe-ležnice, ker le s tem se lahko z vso močjo 'deluje proti pretiranim cenam. Ob tej priliki se v smislu uka-
za namestništva z dne 5. junija 1915, štev. 12 487— 103, zadevajoč promet za klavno živino na Štajerskem, odredi, 'da se bo v bodoče na živinskih potnih listih od strani občinskeg(a urada izdanih listov zar zjnamovala približna teža in kupna, oziroma prodajna .cena.
Izvoz živine iz Koroške prepovedan. Da se za-slgurajo potrebščine za armado in da se stanje živine na Koroškem ne zmajša, je koroška deželna vlada iz-. dala odredbo, s katero se prepoveduje izvoz goveje živine in svinj iz Koroške. Županom je odvzeta oblast izdajati živinske potne liste. Odslej naprej bodo izdajale le politične okrajne oblasti živinske potne liste na Koroškem. Izvzeta od te naredbe je goveja živina, ki je namenjena za vojaštvo, kar se pa mora dokazati.
Jajca za Nemčijo. Za meso je pri nas Čedalje
težje in bo še težje. Glavni vzrok temu pomanjkanju, iz katerega je nastala huda draginja, je pač ta, da se je v prvih mescih vojne silno mnogo živine in pa prašičev izvozilo iz naših krajev. Tako se je zgodilo, da so n. pr, v Monaikovem klali kranjsko živino in se je tam meso cenejo dobilo, kakor pri nas doma. A zdaj poročajo listi, da je sklenjen dogoivor, vsled katerega pojde vsak mesec 150 vagonov jajc iz Avstrije in Ogrske v Nemčijo.
Ustavljen brzojavni promet na štajerskih poštah. Iz vojaških ozirov je ustavljen od dne 1., julija t. 1. nadalje do preklica ves zasebni brzojavni promet na sledečih štajerskih poštnih uratdih:	Pišece,-
Sv. Jurij ob Taboru, Studena., Séewiesen in na več drugih srednje- in gornještajerskih poštnih uradih.
Za vse, ki Imajo opraviti s pošto. Dd 2,% junija 1915 dalje so vse poštne pošiljale, ki se pošiljajo na Kranjsko ali se od tam pošiljajo v druge dežele, podvržene vojaški cenzuri, To se daje z naslednjimi ukazih obče na znanje: 1. Pisma in denarna pisma se morajo odprta oddajati na pošto; 2. na vsakem pismu ali denarnem pismu, kakor tudi na vsaki poštni dopisnici morajo biti razločno zaznamovani ime in priimek in natančna adresa stanovanja dotičnoga odpor šiljatelja ; pomanjkljivo opremljena pisma se ne razpošiljajo; 3. strogo je prepovedano komu pisati o vojaških predmetih, če so tudi navidezno nedolžne vsebine, kakor: o dohodu in odhodu častnikov, o izvršeni nastanitvi vojakov itd. Razširjevaloem takih novic preti strogo kaznovanje tudi takrat, kadar te novice nimajo nobenega hudega namena; ovoji se morajo odprto oddajati, tako, da se poštni, oziroma cenzurni u-radnik, more takoj o vsebini prepričati* Te ovoje za-pro stranke v njegovi navzočnosti. Ovojem in denarnim pismom se nikakor ne smejo pridevati pismena naznanila. 5. Odrezki poštnih spremnic in poštnih nakaznic ne smejo obsegati nobenih pismenih naznanil, tudi zategadelj, da se stranke obvarujejo škode in kaznovanja, se nujno priporoča izpolnjevanje predsto-ječih predpisov. — Enaka določila bodo menda v krat. kem stopila v veljavo tudi za Štajersko.
Oddaja pridobninskih izjav za dobo 1916-1917. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo nam je poslalo sledeči razglas' radi oddaje pridobninskih izjav za ptriretdbeno dobo 1916—1917, Vsakdo, ki je podvržen občni pridobnini, ima vložiti za vsako pridobitno podjetje ali na dobiček mereče opravilo, katero izvršuje, tekom mesca julija 1915 pridobninsjco izjavo. Pridobili n ske izjatve je pismeno vložiti posluževaje se uradnih obrazcev ali ustmeno na zapisnik podati v Grar dcu pri c. kr* davčni administraciji, izven Gradca pri c. z:r. okrajnem glavarstvu ali pri c. kr. davčni oblasti. Uradni obrazci in navodilo za sestavo pridobninskih izjav se dobijo brezplačno pri davčnih ob-lajstih in davčnih uradih, Ustmene izjave naj se podajo kolikor mogoče v prvi polovici mescsi julija. V pridobninski izjavi se naznanijo obratne razmere v času od 1, julija 1914 do 30. junija 1915; ako obrat še ni obstojal eno leto, naznanijo se obratne razmere v cash obstanka z ozirom na spremembe, ki se pričakujejo v prihodnjem letu, Kdor naznani vedoma neresnične podatke ali zamolči bistvene obratne znake, se kaznuje.
Ruski častnik ušel s pomočjo graških bolniških strežnic. Nemški avstrijski listi poročajo: Pred par dnevi je ušel iz Knittelfelda ruski nadporočnik Vladimir Liebermann. K temu se poroča: Poizvedovanja so dognala, da je pri begu sodelovalo več dam. Častnik se je bil zdravil v Gradcu kot ranjenec, in ko je bil zdrav, so ga spravili v častniški ujetniški tabor v Wasserbergu. Zdi se, da so se vršile priprave za njegov beg že za časa, ko je bil v Gradcu v bolnišnici, in sioer s sodelovanjem več prostovoljnih strežnic, med katerimi so se nahajale tudi v Gradec dospele begunke. Načrt za beg je odkril neki višji štabni zdravnik, a bilo je že prepozno. Prizadeto strežnice so odpustili iz strežniške službe.
Ujeti Kotšild grabi seno. „Bayerische Kurir“ poroča: Med vojnimi ujetniki v ujetniškem taborišču je tudi eden izmed pariških RotŠildov, ki je zašel s svojfcn avtomobilom v nemško ujetništvo. Ta gospod dobiva vsajk dan po več zavojev 'delikates,- sladkjarij, konjaka, finega vina (označen kot mazilo za lase in ustna voda). Za tega „Visokega gosta“ je interveniralo celo špansko poslaništvo, toda s takim uspehom, da je moral takoj naslednjega dne, ob štirih zjutraj, iti z drugimi ujetniki vred seno grabit, vsekjafkor na zdravo, čeprav zanj penaVaidno delo!
* C. f M. f B. Pri prodiranju zavezniških čet mesca maja v Galiciji so opazovali' vojaki, kako poljski in rusinski kmetje hite pisati na hišna vrata začetnice treh kraljev Gagparja. Mihe in Boltažarja____
2t julija- IMS's
„STRAŽA.“
hišnih patronov in varuhov, kar je bito pod rusko vlado iz neznanih vzrokov prepovedano. Nemški vojaki, ki te navade ne poznajo, so začudeno vpraševali, kaj naj črke C, M in B pomenijo. Naši fantje so jim odgovorili z dobrim in značilnim dovtipom: „O, kmetje pišejo ime t a gaiiških patronov C = Conrad-Hötzen-dorf M = Mackensen in B = Boroevič.“' Ti trije vojskovodje so postali res pravi varuhi in rešitelji Ga-
ličijo.	.	.
* Od kod izvira „komis“? ’Oče ..komisa“ m nihče drugi, nego slavpi vojskovodja iz BOletne vojne Wallenstein. Ko je leta 1628 taboril pred Strassbur-gom, je prisilil občine, v katerih njegova armada ni bila nastanjena, da so kot nadomestilo dobavljali kruh za armado. Da bi se dobave pravilno razdeljevale, so ustanovili komisijo, ki je sprejemala moko ter nadzorovala pečenje kruha. Ker so kruh dobavljali vojaki od te komisije, so ga imenovali komisni kruh alü komis.
Odkrito priznanje. Neke alzaške obmejne vasi v Vogezih, ki so jo bili zasedli Francozi, so se zopet polastili nemški vojaki. Po svoji navadi so bili Francozi odpeljali župnika, učitelja in župana kot talee neznano kam. Pred šolsko poslopje prijezdi nemški čaistnik, M je imel opravilo pri ondi nastanjenem poveljstvu. Šolska mladina se je veselo gnetla tam okoli. Urno skoči živahen deček k častniku, dia bi mu konja držal. Zia plačilo je dobil lep kos kruha, ki ga je v V,asi itak bilo že zelo malo. Postrežljiv-i deček je častniku marsikaj povedal o francoskih vojakih. „De povej mi po pravici“, vpraša slednjič častnik, ,*koga imate vi dečki rajši, ali Nemce ali Francoze ?“ — „D, d’ Franzose“ (gotovo Francoze), se odreže deček. — „Kako pia to?“ — „He, di han doch nnsern Herrn Lehrer mit flirt gnumme!“ (Ker so nam odpeljali u-
čitelja.)	, v
Zanimiv pojav bolòzni. Iz Iniomosta poročajo: Profesor Karol Mayer, predstojnik psihiatrične kli-I! be inomoške univerzitete je predstavil znanstveni družbi zdravnikov nekega vojaka, ki je po mnenju
zdravnikov iz strahu vsled eksplodiranja neke granate zaspal. Vojak je iz Bosne ter so ga iz severnega bojišča prepeljali najprvo v Boloan, pozneje pa v Inomost mesca marca. Nahaja se v vednem spanju, je jako suh ter ga morajo le umetno živiti. Z vodnim e-lektriziranjem se namerava ta pojav odstranita Doseglo se ie s’ tem že močnejše požiranje. Proti vbodli ajem s šivanko v nos, roke, konec prstov in posebno na hrbtu je ta speči vojak popolnoma neobčutljiv.
Maribor. Cela varnostna, služba mesta Maribor je izročena mariborskemu okrajnemu glavarstvu.
Maribor. V krvavih bojih pri Plavah na italijanskem bojišču je padel v Mariboru dobro znani 'stotnik Dürr, ki se je posebno odlikoval. Dürr je bil pri svojem opazovalniku na važni višini,, odkoder je opazoval potek bojev med našimi in Italijani. Sovra-ž lik ga je izsledil in poslal proti njemu 4000 strelov. Dürr je bil še pred smrtjo brzojavno obveščen, da mu je cesar v znak njegove izredne hrabrosti podelil vir šoki red železne kjrone.
Maribor. Gališki begunci v Mariboru in okolici so priredili v soboto, dne 26. junija predpoldne, v frančiškanski cerkvi v Mariboru slovesno zahvalno službo božjo s pridigo v poljskem jeziku povodom za-sedenja Lvova, gališkega glav(nega mesta. Pridigoval in službo božjo je opravil rimsklo-ikatoliški katehet Dominik Chvvojka iz Kachisz. Sklepčno po pridigi so zaklicali v cerkvi zbrani poljski katoličani navdušene slava-klice na Njega cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo, na zavezniške armalde in^na skorajšnjo popolno očiščenje Galicije od sovražnika. Po službi božji se je podala deputacija poljskih beguncev na mariborsko okrajno glavarstvo ter prosila vodjo okrajnega glavarstva, da sporoči pred prestol Njegovega Veličanstva izraz čuvstev majudanejšega in neomejenega spoštovanja ter je zajedno izrekla tudi najudianejšo zahvalo za dobrote in naklonjenost, katere so udeležni gališki begunci zlasti v mariborskem političnem okraju vsled dobrosrčnosti eks. grofa Clary, cesarskega namestnika Štajerske. Zajedno je deputacija predložila brzojavko, v kateri je prosila, ‘da se sporoči za rešitev poljskega glavnega mesta iz rok dednega sovralžnika Poljakov, Njegovi cesarski Visokosti feldmaršalu nadvojvodi Frideriku najudarnejša zahvala. Nato je došla dne 29. junija sledeča brzojavka na mariborsko okrajno glstvarstvo :	„jNje-
gova presvitla cesarska Visokost gospod feldmaršal nadvojvoda Friderik se kar najbolje zahvaljuje poljskim beguncem, nastanjenim v mariborskem političnem okraju, za predloženo patrijotično poklonstvo in upa, da se bo moglo to težko preskušeno prebivalstvo kmalu vrniti na svoje domove. Na visoko povelje krilni pribočnik podpolkovnik pl. Lorx.“
* Maribor. Dne 25. junija je tukaj umrl izdelo; valeč dežnikov Franc Petrossi, star 84 let. — V Rei-serjevi ulici je pri stavbi tamošnjega šolskega poslopja padel z zidarskega odra 471etni dninar Andrej Vogrin. Zlomil si je spodnjo stegno. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Sv. Jurij ob Pesnici. Semkaj je dne 12. junija došlo 100 ruskih vojnih ujetnikov, ki pridno delajo v vinogradih in na poljih. Z našimi ljudmi se prav dobro razumejo in posebno rado vse posluša njihovo petje, najbolj pa še skupno večerno molitev - tudi popevano — z očenašem in češčenomarijo ; za sklep nalv/adno zapojejo svojo himno. Dne 18. junija je prišlo še 50 drugih ujetnikov, ki so pa sami Tatari: ne pojo nič, a kakšni bodo zh delo, se bo še le videlo. Vkljub tem 150 delavskim močem jih je Še premalo,
vsi so oddani. — Dva Rusa sta zbolela na sumljivih znakih pegastega legarja. O enem je malo upanja,
da bi okreval.	.	,,
Ljutomer. , Konjereja v Ljutomeru je že zebo stara. Zadnjih sedem let deluje za povzdigo konjereje posebna, zadruga, ki vodi poseben rodovnik, ureja in omejuje prodajo posebno dobrih kobil izven zadružnega okoliša, dovoljuje posojila za nakup kobil za pleme, prireja*dirke itd. Kako dobre uspeva la reja, se vidi — ne glede na ugodne cene — že iz tega, da so j rnečki posestniki zadnja leta povprečno prejeli za 9 t soč kron premij samo pri dirkah, V okolišu zadruge ie porazdeljenih ' 20 žrebcev. 'Tudi pri dunajskih dir. kah so bili ljutomerski konji že večkrat odlikovani Pred šestimi let) se je ustanovila še posebna zadru ga za vzrej o žrebet; njen naimen je osobito skrbeti za umno rejo mladih živali z napravo posebnega dvora in sicer pred vsem v interesu remonltiran.ia. Doslej je imelo remontiranje jako povoljne uspehe; konjerejcem se plačujejo triletne in štiriletne živali v o zelo ugodnih cenah. Dvor za žrebeta se je bil priredil že pred šestimi leti čisto priprosto kot poletni na-šnik s hlevom za silo. Sedaj pa je zadruga zgra-( ila nov, modernim zahtevam ustrezajoč hlev za okoli 100 žrebet. Zadruga ima okoli 30 hektarjev sveta i za pašo.
I	št. Lovrenc na Dravskem polju. Iz vojnega u
et lištva na Ruskem se je oglasil praporščak 55. pešpolka Stanko S or n, sin nadučitelja pri Sv, Lovrencu na Dravskem polju. Nekako do srede aprila je služil pri 27, domobranskem polku m vsled bolezni blizu 4 mesce v Ljubljani, dne 11. aprila pa je zopet odrinil v Karpate; tam so ga premestili k 55. pešpolku, kjer e primanjkovalo častnikov, zmožnih kakega slovanskega jezika, ker so v polku sami Poljaki. Pogrešan ;e bil že od 29. aprila. Pravi, da mu gre dobro.
Ponikva ob južni žel. Tukaj se je začasno naselilo več slovenskih rodbin z Nabrežine in s Trsta.. Prebivalstvo je svoje slovenske rojake z jadranske obali prav prijaizno sprejelo.
Celje. Mestni urad razglaša, da se mora v svrho zabranitve razširjenja kužnih bolezni muhe kolikor mogoče uničevati. Gnojne jame in greznice se morajo tako skrbno in natanko pokriti s pokrovom, da ne more skoz nobeno špranjo mušja zalega, Gornje plasti gnoja se morajo vsak teden enkrat z apnenim beležem ali zredčeno surovo klalrbolovo kislino politi. Hlevi, posebno stene v hlevih se morajo najdalje do dne 1. avgusta, z apnenim beležem pobeliti, V-zeti se mora 5 kg ugašenega apna na 100 litrov vo-I de. Kdor se teh uradnih navadil ne bo držal, se pa lahko kaznuje z globo 200 K ali z zaporom 14 dni
Celje. Dne 29. junija ie umrl upokojeni učitelj tukajšnje mestne deške šole, Jakob Gorjup., v 63 letu svoje starosti,
Celje. Voiaško poveljstvo v Celju naznanja, da ne bo v soboto'dne 3. julija potom licitacije prodalo 43 tovornih živali. Prodaja se bo vršila na slavnostnem travniku. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Mozirje. Tu se je naselila čevljarska zadruga iz Mirna pri Gorici. Delavci stanujejo vi bližini Vrbovca,
Ves plen zavezniških čet, ki se bojujejo na s*e~ veru-izhodu pod avstrijskim poveljstvom, znaša mesca unija: ,521 è a s t n Uk o M , 1 Did,® 0 0 m p ž . 93: lopov, 3 6 4 s troj n i h pušk, 78 mu niči j-skih vozov, 1 Oiffi poljskih žie le z nji Ši;k:iib vozov i, t. d.
Zadnja poročila došla o petih dne l julija.
Papež in vojska.
Framaisonstvo je s tem veliko doseglo, da je neposreden stik med Vatikanom in katoličani izven Italije pretrgan, Sedaj smo navezani v prvem treno t Ikj u le mai poročila framasonSkih listov. Tako je bilo glede interviewa, ki ga je imel s papežem časnikar Latapie, sotrudnik lista „Liberto.“ Toda sedaj prinašajo listi zopet poročilo, da je državni tajnik Gaspari označil Latapijeivo poročilo kot netočno, tuin-tam potvarjeno. Zato je treba skrajne previdnosi glede vsega, kar se sedaj piše o papežu. Gaspari je nadalje izjavil, da je bil Latapie zadnji časnikar, ka-teregfei je papež v sedanji vojski sprejel. To je pri j sedanjih prometnih razmerah gotovo najboljše.
Vaj novejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša dne 1. julija:
Rusko bojišče.
V izhodni Galiciji se nadaljujejo boji ob Gnili Lipi in na ozemlju i z ho d n o od L v o va. Naše čete so prodirale ha več mestih na višinah izhodno od Gnile Lipe in udrle v s oi v r a ž n o postojanko. Istotako se je posrečilo zavezniškim četam, zasesti po hudih bojih nizdol R o o h a t y n a izhodni
breg.	#
Ob Dnjestru vlada popolen mir.
Na ozemlju ob izvirku Wieprza so zasedle naše j čete Z amo s c. Zasedle so istotako vse višine, ki se i nahajajo na severni strani nižine T anew: a.
' Zahodno od Visle so naše čete zasledovale u-i. likaj oče se Ruse notri do T ar l-o w a.
Italijansko bojišče.
Včeraj dne 30, junija popoldne ponovljeni splošni napad več sovražnih infanferijsikih divizij na naše pos ojanke ob robu gorske planote Doberda je bil povsod odbit, pri čemur so imeli Italijani težke izgube Glavni sovražni sunek je bil naperjen proti bojni črti Zagrad-Monte Cosich (severno-ižhodno od Tržiča). Pri Selcah in Vermeglianu so udrli Italijani: v a še prednje strelske jarke. Protinapad naše hrabre infanterie je pa zopet pognal sovražnika nazaj v dolino.
Obronki gore Monte Cosich sei pokriti s padlimi Italijani. Sunek,. M so ga napravili Italijani zvečer na višine izhodno od Tržiča, napad severno-izhodno od Zagrada in več manjših sunkov na mostno utrdbo, pri Gorici je bilo istotako odbitih.
Po teh porazih sovražnika je zavladal mir. S polnim zaupanjem so naše neoniajljive čete, v trdni posesti vseh svojih postojank, pripravljene z». nove boje.
Na severnem ozemlju reke- Soče in ob koroški meji se nadaljujejo art Ieri j ski boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl, Höfer.
podmarŠaL
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Iz velikega vojnega starna se dne 1. julija poroča:
V srditem boju so čete generala pl. Linsingena včeraj, dne 30. .junija, zavzele z naskokom rusko postojanko izhodno od Gnile Lipe med Kunisze in Lusoynee in severno od R o c h a t i n a (leži ob reki Gnili Lipi). Ujetih je bilo 30 častnikov in 2328 mož, zaplenjenih o strojnih pušk.
Tudi izhodno? od Lvova so udrle avstrijske čete v sovražno postojanko.
Armade gen er alf ehlm arš ala pl. Mackensen nadaljujejo svoje prodiranje med rekama Bug in Vislo. Tudi na zahodni strani se Rusi umikajo po bojih, Id so na nekaterih mestih srditi. Zavezniške čete prodirajo na obeh straneh reke Kamiene za umikajočimi se Rusi.
Ves plen zavezniških čet generala pl. Linsingena, feldmaršala pl. Mackensena in generala Woyr-scba znaša mesca junija: Ujetih 4 09 ruskih častnikov in 14 0.6 50 mož, zaplenjenih 80 topovi tn 268 strojnih pušk.
Italijanska ofenziva izjalovljena.
V rotterdamskem listu „Nieuwe R. Courant“ o-pisuje vojaški sotrudnik lista, general 'Schneider, po-'ožaj Italije sledeče: Italijani ne pridejo nikamur. V >rvem mescu vojne mso dosegli nobenih uspehov, pač pa so imeli le samo izgube. Zdi se pa, da računa italijansko armadno vodstvo še z nadaljnimi težkimi izgubami. Ce bo Italija, ne da bd se izpostavila velikanskim izgubam, v stanu, si izvojevati v poznejšem Čar su, uspehov, je zelo dvomljivo. Avstrija že prenaša bremena vojske eno celo leto, toda njena vojaška moč je ravno tako neoslabljena, kakor pred vojska.
Italijani so sicer zasedli nezavarovano avstrijsko ozemlje, toda o kakem nadaljnem prodiranju se sploh ne more govoriti. Italijansko napad airi o prodiranje- seje — o t e In naj nihče ne dvomi — i z j alo v, i, 1 o. Vojska Italije z Avstrijo ne bo prav niič upliviala na splošni) etviropski vojni položaj. Pretveza, češ, Italija se je spustila nepripravljena v vojsko, je neutemeljena.
Spraviti Trst v svojo oblast, je glavni strate-gični smoter Italije. Tukaj bi moral general Cadorna Marci z velikansko močjo. Ako pa tega ne bo mogel izvesti, bodo začele avstrijske armade prodirati, v Be-: ečijo in njene zastave bodo zavih rale v staroslavnih Benetkah,
Car govori.
Car je izdal na ljudstvo oklic, s katerim zatrjuje, da bo se vojska nadaljeviala, dokler ni sovražnik poražen. Poživlja vse stanoive, posebno industrijo, da sodeluje (municije manjka!). 'Obeta, da se bo skrbelo za apirovizacijo in da se avgusta mesca skliče duma-Te obljube so znamenje, da je ljudstvo nezadovoljno.
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
*	„Iz dni skrbi In žalosti.“ Slovenski mladini in pripro-
stemu ljudstvu v pouk in zabavo. Napisal Anton Kosi v bojnem letu 1914-1915. Cena 45 vinarjev. Izdal in založil pisatelj v Središču. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ta knjižica obsega igrokaz „Po mobilizaciji doma“, M se je pisatelju dobro posrečil, ker ni samo prijetno razvedrilo čitatelju, marveč tudi v koristen pouk, ki je v sedanjem času zelai potreben, zlasti v dvojnem oziru:	navdušuje namreč za pridno delo otrok in pos-
lov, upošteva pa tudi versko čustvo (Molimo za našega dobrega .cesarja, prosimo Boga za srečen izid vojske, molimo za naše vojake . . .). „Dva ujetnika — rešena“ svari pred žganjem, V prvem delu se opisujejo Slovenske gorice“, v drugom, pa, kako je vojna rešila moža iz roke žganjepitja. „Domača zemlja“ uči ljubezen do rodne grude., Knjižico toplo priporočamo šolam in izobraževalnim društvom !
Z/a, katehete In pridgarje. Z dovoljenjem kn.-šk. ordinariata lavantinskega je izšel v založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru življenjepis novega papeža, pod naslovom: „Sv. Oče Benn< dikt XV.“ Priredilo je spis zelo zanimivo in uporabno uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Čeprav obsega knjižica dve poli, 36 strani, vendar se ji je nastavila malenkostna cena 10 vin. za izvod, po pošti 13 Hdn., koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah na tiskarno. A tudi kdor ni katehet ali pridgar, naj sl oskrbi lepo knjižico, ker je dosedlaj edini slovenski življenjepis novega papeža.
*	Tretji natis „Nemščine brez učitelja.“ I. del: Nemška
slovnica za samouke. Že di-ugi natis te knjige se je vsestransko tako prikupil, da se ga Sniso posluževali le samouki, temveč se je jel bolj in bolj širiti tudi v šolah, kjer je nudila knjiga, kot najpriročnejša za pouk nemščine, učiteljem izdatno pomoč, Tako se jo pokazala silno hitro potreba tretjega natisa, M je ravnokar izšel. Ta natis je še neprimerno boljši od drugega, tudi je za 24 strap! pomnožen. Cena pa je ostala nespremenjena in znaša K 1.20 za broširan izvod. Drugi in tretji natis te knjige je izdal spreten veščak na podlagi dolgoletnih skušenj. Dobi se tudi še drugi del „Nemščine brez učitelja“, M je bolj praktičnega pomena in obsega siovensko^nemške razgovore za razne stanove, prilike in potrebe; tudi drugi del veljb, broširan K 1.20. Oba dela skupaj vezana v celo platno pa veljata samo K 2.80.	—
Dobiva se v Tiskarni sv,. Cirila v Mariboru.
*	„Sv. Križev pot za vojni čas.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej aH pa v snamkjah.
Maribor. Od dne 23. junija se je na progi južne železnice upeljal zopet stari vozni red, kakor v mirnem času. I z -M aribora proti Gradcu vozijo naslednji osebni vlaki: ob 5.23 zjutraj, 9.47 dopoldne, 1.02 in 4,14 popoldne ter ob 8.05 zvečer, brzovlaka vozita ob 2.44 popoldne in 3.15 zjutraj. — Iz Maribora proti Ljubljani osebni vlaki: 8.13 zjutraj, 7.30 in 12.00 po noči, birzovlakfej ob) 3.03 zjutraj in 2.28 popoldne. — Iz Maribora proti Celovcu osebni vlaki: 3.25 zjutraj, 10.14 dopoldne in 7,55 zvečer ter brzovlak 1.50 zjutraj, - Iz G f a d o a pripeljejo v Maribor osebni vlaki: ob 7.39 zjutraj, 9.56 dopoldne, 12.30 opoldne, 7,06 in 11.09 po noči ter brzovlaka 2.42 zjutraj in 2.20 popoldne. — Iz Ljubljane v Maribor osebni vlaki : 4.59 zjutraj, 9,09 dopoldne in 7.41 zvečer ter brzovlaka 2.53 zjutraj in 2.36 popoldne. — Iž Celovca v Maribor ob 3.07 zjutraj in 11.18 dopoldne. — I z Maribor a v Ptuj ob 7.45 zjutraj in 1.15 popoldne. — Iz Ptuja v M laj r i b o r ob 6.57 zjutraj in 12.10 opoldne. (Navedeni čas odhoda in dohoda vlakov velja za 'Maribor.)
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
p® najviiiih cenali
Ant. Birkmaler
Maribor, Meljski sesta 29 (Meiiingerstr.)
Dimnikarski učenec
se sprejme pri dimnikarskem mojstru J. Jaričko v Mariboru.
4 čevljarske po-
molnike za vojaško delo sprejme takoj Valentin Glušič, čevljarski mojster, Maribor, Tegetthoffstr, štev. 32.
SedlarsisTobrT
v večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe-Ijana, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v upravništvu »Straže«.
Tesarje
sprejme Ivan Špes,
načelnik Zadruge tesarjev v Mariboru in po sestnik parnega mlina in parne žage v Windenauerstrasse št. 26, Ma ribor. Tesarji zaslužijo po kakovosti dela po 50, 60 in 70 vinarjev na uro, stanovanje prosto, živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem.
Ure! Ure!
¥ veliki iziiiri in po nizkih cenih.
Srebrne ure za fante od 7 S Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Preeirijske ure, Schafhansen, Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
pggjg Bureš M——
forar, zlatomer in ©Salar,
TsgttMn cesti 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
za ženske, moške in S otroke, kakor tudi krila, II vrhne jope, bluze, zim- gl ske moške suknje in W raglane, se dobijo v ä velikanski izbiri in po 1| najnižjih cenah v ve-
letrgovini Ji
A. STERHECKI f V CEUU it. 301 g
Pišite po cenik. fp
MM satop v, immt sesti, srMu ia Bpfea peči pa mM mL
Tudi na obroka. - Ihratr. eepJk zastonj. - Gramofoni 20—23© K
Nikleata remoKt-nra K Prietaa «rebrna ura K T— Original omega ara K 24'— Kuhinjska ara	K	NT—
Budilka niklasta K 8"— Poročni prstani	K	2•—
Srebrne verižice K 3•— Večletno jamstvo.
NasL Dipinger
TM. FsMscli
n rap in ašaliF
IMM Easpaslsi iUS
Kupujem zlatnine in srebro.
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. fg| in kralj, apostolskega Veličanstva
31 c. kr. državna loterija
za skupne voj&ško-dobrodelne namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
15. jul, 1915. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzo javnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupee srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek Ta dobrodelne loterije).
STRAŽA
SL GOSPODAR
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V	Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.	,
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hofova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža).
» v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthofovi ulici (g. Žifko,
blizu glavnega kolodvora).	■;
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.	■
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob iuž. šel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Luže v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežmaa
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J. Vaj aceri, Veliko vška cesta 5.
GuŠtanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Veržej :
Trgovina gosp. Koroša.
Kozje :	[
Trgovina gospoda Druškoviča.
Opomba: Će kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
SlROLDTRocbe"
Prsne Mesni, oslovski kašelj, n&duha,po influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vsak ki trpin* fr*jnem kašlju.	i 1 Vddužljivi, katerim Slroflr» xnafnc
•	■	olahča naduho-
i Skrofuzni of roci, pri ka ferii» uči n kuje Sirot «n z ugodnim vspehom na splošni pocufek.
Se debi v « vseh lekarnah ó K.**--.—
la£jc j« obvarovali m bolaznUago jo zdravi«. X Oseba ® kroničnim Katarom bronkijav, ki a Strollnom o zdrav®.
Kuharica,
Vajena vstalega (Jela in gospodarstva tudi na velikem posestvu. 'Je že veliko let služila v župnišču, si želi službo spremeniti. Naslov pove upravništvo tega lista.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in posode
Maribor Pf arrhofg<3
se priporočam prečastiti duhovščini zà naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
SCniigsrna, umetnina In «nusikeliie.
Goričar & Leskovšek
... Celie------------
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Z® g@3fiiniiarfe: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič
• *
Maribor,
Gosposka ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo sastonj.
Pozor kmetovalci 1
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthnor, ki se dobivajo pri £2 domači tvrdki
I. RÄYNIKÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
pg- Solidna in ločna postrežba. a^P3
Edina šfalerska steklarska narodna trgovin«*
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI
Graška cesta
•	9 •
•	90
CELJE
priporoča po najnlžjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnejjša in točna postrežba.
Spodnještaj.ljudska posojilnica v Mariboru r
.Lza«i.
VldTšfFO ®* *Pr$)e“im.0 Od vrakegn m so obrestujejo: navadno po 4*/,%, proti trimesečni odpovedi po 4’///». Obresti se pripisujejo k ja muim	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj
Z* nalaganje po poiti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Uradne lire S \Tde "a č#trtek °* 9- do la- Br* dopoldn« in vsako soboto wd 8. do 12. ure dopoldne izvzemi! prašnike. V uradnih arah se sprejo»
!POJasnila se dafa jo 511 pr0ifflJe Pr«i6m*J« TBak delavnik od 8. do 12. turo dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
PIP* Posojilnica ima tudi na razpolago domača hranilna nabiralnika.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Uudska hranilnica in posojilnica v Celju
resistrovgüi sadruga s	saveso
Obrestuje hrsiniine vloge po II ©
12 I©
od dneva vloga do dneva vzdiga
Rentni davek plaèa posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav© vrednostnih iistin pod zel© ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradna ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike.
i lastni hiši (Hotel .Pri belem volu’) ¥ Celju, drsite'casta 9, l.nad«tr
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.*1
Odgovorni urednik: Franto 2ebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora«