Razprava o vrhunskem  športu
Člani sveta za telesno kulturo pri OK SZDL, komisija za vriiunski šport pri ZTKO in predstav-niki osnovnih telesnokulturnih organizadj v obd-ni, ki gojijo vrhunski šport so razpravljali o vr-hunskem športu v Sloveniji.
Svojo razpravo so osredotočili na vprašanje kako usmeriti mladino v vrhunski šport in kako je s temeljnimi selekcijami. Starši naj bi dali svoje-mu otroku osnovno športno izobrazbo, v osnovni šoli naj bi šolska športna društva zajemala najšir-šo populacijo mladih, kjer naj bi bila le splošna športna izobrazba, v višjih razredih osnovne šole in pri prehodu v srednjo šolo naj bi za mladega športnika poskrbeli že klubi, selekcija naj bi se izvedla na osnovi testov in ne na podlagi inter-esov, ker vsak mlad človek ima veliko interesov, ob tem ga vsak klub želi pridobiti zase, po tem pa navadno ostane sam s povprečnimi rezultati.
Razpravljalci so menili da se vrhunski šport
začne pri človeku takrat, ko vsaj štiri ure dnevno vadi. Tekmovalni sistem naj bi s svojim delom prispevali, da se mlade ne bi vzgajalo le za vrhun-ski šport. Vrhunski šport bi bilo potrebno kvalita-tivno opredeliti prav tako rekreacijo, saj športna vzgoja v osnovni šoli ni rekreacija. Mogoče bi bilo smiselno uvesti kategorijo mladinski šport. Vzgojno varstvene organiaz^ije naj bi izboljšale materialne in kadrovske pogoje dela, ker bi na podlagi dobro izdelanih programov lahko iz mno-žic izstopali sposobnejši.
Profesionalizem v športu naj bi bil le za določen čas, dokler športnik dosega najboljše rezultate, potem pa naj se vrne nazaj na delovno mesto. Da pa bi pravilno ovrednotili vrhunski šport so raz-pravljalci zahtevali naj se doseženi rezultati pri-merjajo z rezultati v drugih državah, in se na podlagi le teh odloči kaj je že vrhunski dosežek. DARJA ERHATIČ