Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Tečaj VI srédo 19. maliya travna 1848. List 16 nalívala Njih Veličastvu našimu presvitlimu in po očetovo dobrimu Cesarju o HTjili rojstiiim tliievu v E NI* SREVJVO OB AR VI Z HABSB w RSK1GA RO DV ROIENIGA SINA A STR ANSKIGA ESAR1A FER Dl NAN1/A PER VI GA • hise perviga nemškiga Cesarja in korenine še zdej lepó cvetéče Avstrijanske ni svojim podložnikam toliko dobrot skazal, kakor si Ti premili Vladar Avstrije Ferdinand I. svoje Nobèuvnukov Rudolfa, grofa Habsburškima zvéste z konstisucijo razveselil > TORE PRA VII Ot »TEB sLaVa !" 4) s. V Fr* Cuk aródi v grobu so ležali, Tamota jih je pokrivala, Verig se mertvi niso bali, Sej sužnost le jih je vezala, In kaj če mertvim ta storiti, Kér smert ne da jim nič čutiti? Aleluj a! Devétnajstimu Malitravnu 1848 Velika noc, cas ti vstajenja. So vpili združeni narodi Cas upanja in hrepenjenja, Izpolnjen kmalo , kmalo bódi Zatři jih rabeljne Zatři jih, ki več niso za-te! 5 rogate ) i In Ferdinand z narodi vjeti Se kot svobodě zvezda mila Na nebu Avstrije posveti, ? Ki v jéči solze je toeila In Aleluja, Aleluja Skropljena je vsa truma ptuja ? Opředeni ko od pajka mulie V omréžji strupa so viseli Do konca so v možgane suhe, Nezmóžni grizli se in véli Oh , strašno tako je živéti, > Ne umréti in življenje kleti! In kot trobenta zabučéča Ki mertve iz černili Telébi z vpitjem mila sreća ? grobov kliče ? Med gluhe rodov zdaj beriče p In od naroda do naroda, Zanese ojstri glas osoda f Svobodě duh varh čiste sréče Pihljá zdaj blagor med narode ? Prižgane so umnosti svece, In spravljena je serd osodej In Aleluja iz serca poje, Kar čuti v persih serce ^voje » Malavašič i 3 4 Ravno danes, 19. malitravna — kjer pa cerkev ta teden nobeniga veselja ne obliaja — bo še le spomin rojstniga dnéva Njih Veličastva Cesarja Ferdinanda I. v mestih 20. tega mesca, na deželi pa na bélo nedeljo praznovan. Kaže številko tekočiga léta. „ a - . * • ' / ' Kaže léta vladařstva Njih Veličastva Cesarja Ferdinanda I Kaže léto konstitucije Avstrijanskiga cesarstva. Kaže léta starosti Njih Veličastva Cesarja Ferdinanda I, > Zelja Sloveiicov. »V zemlji slovenski, v predragi deželi, Ki si jo Ijúbil presérčno vès ćas5 V kteri očćtje so naši sloveli, Ktera zdaj ima grob komej za nas!« Dr. Prcšerin. Tako je zdihoval naš slavni pevic, prepričan iz svoje in svojih rojakov skušnje, kterim v domaći deželi nikakor sonce prijazno ni zasijalo, ki so le zaterti po ternovih potih hodili in prosili majhin grižlej kruha iz ptujih rok v svoji domovini ! — Prikazala se je zarja v poslednjih dneh vsim narodam, vsaka deržava je zadobila pravico, ra-zodeti svoje želje odkritoserčno — odgerniti zagri-nalo, ktero je serene rane pred obličjem mogoč-nikov zakrivalo in tako stopiti v red prostih samo-svojih ljudstev, de vživa sad umne prostosti, po /volji božji in po zasluženji človeškiga pokliča. — Ptice žvergolć po zelenih germičih, kader prijazna spomlad njih želje obudi— vsaka le po ma-terno prepéva — in le v kletki zaperti kanarček se mora po orgeljcah učiti. Kako bomo mi Slovenci prepevali zdaj, ko so se vrata naših kletek odper-le? Ali ne bomo z edinim glasam v maternim jeziku zadonéli: Slava, Slava preljubimu ťesarju! Bog živi Dunaj ča ne, ki so verige avstrijanskih narodov razsuli! — Vidim vas bratje sicer radovoljno usta odpi-rati — pojemate — pa glasii — glasu — domorodniga ni! Saj ste se le ptujiga jezika vadili, domorodniga pa zatčrali, zató, de je ptujic čez vas gospodo-val! — Izobraženi Slovenci, omikani mestnjani! bili ste podložni ptujcam, neznani pa svojim sorojakam po deželi, kterih luč izobraženja dotekla ni. — Kaj čuda, de se je naš kmet gospoda ogibal! — saj mu je bii neznan. Kaj čuda, de je naš kmet omikani-ga sorojaka pisano glédal, kér njegoviga jezika ni razumel! — Le po deželskih šolah se je do zdaj domorodni jezik učil — in h kakimu priđu je bil? — Kake molitevske bukvice in kako sveto pismo ste znali brati. Pràv je, de se člověk za věčnost pripravlja, ali če hoče to storiti, mora posvetno v pravim redu obraniti. Za posvetne potrébe pa do zdaj prave podpore ni bilo. Po kancelijah so vas po slovensko vpraševali, in velikokrat jiii niste razumeli, — po nemško so pa pisali, de niste vedili koga — oterp-njeni ste stali, kakor de bi vam bila megla pred očmi igrala. Svoje pravice in vse druge spiske ste le po nemško zaćerkane v roke dobivali — in nihče jih razumel ni ! Ako ste hotli ta ali uni sostavik zvediti, ste mogli po kancelijah od mize do mize tavati, in kér imajo kancelirji po deželi zmirej dosti opraviti, ste se večkrat domu vernili, brez de bi bili svoje opravke opravili. Tako ste prišli kakimu postránskimu goljufu v roke, de vam je pisma raz-lagal, napčino obračal, vas oslépil, ob denarje pri-pravil, v pravde zaplédel ali pa zoper gosposke podkuril. Le beseda od serca do serca séga, in de edi-nost izvari, mora sama edina biti ! Pomanjkanje edinosti med gospodo in kmetam v naših krajih pa gotovo tudi iz poptujćevanja domorodniga jezika izvira; in pomanjkanje edinosti se je v nekterih krajih naše dežele v gerdim raz-bojništvu razodévalo. — De ne bomo v domaći deželi ptujci, de ne bomo v domaći deželi iz ptujih rok kruha prosili, tako zavpimo z donéčim glasam: de naj se pervič naš materni jezik razširi; — de naj se vpelje v šolah in v pisarnica!), saj v t i s t i h po kmetili; de naj nas verli domorodci vladajo : de naj nam naše pravice v maternim jeziku na svitlo dajejo, in sploh de naj se Slovenec po slovensko obrača; in po tém bomo peli : »Na zemlji slovenski, v domaći deželi, Ki jo je ljubil Slovenec vès čas$ V kteri očetje so naši sloveli, Ta bo iméla svét raj zdaj za nas.« Ambroš. Odperto pismice krajnskih poslancov vsim Slovencam. Od nedelje do pétka popoldne (od 9. do 14. maliga travna) smo 11a Dunaji vse opravila dokončali, ktere smo — po izgledu poslancov druzih deželá — tudi mi prevzeli. Bili smo pri presvitlimu Cesarju, pri svitlimu nadvajvodu Franců Karinu, pri svitlimu nadvajvodu Janezu, pri ministru Pillersdorfu, poslednjič pa. smo tudi obiskali izbor m est nj a 110 v v hiši mestne gospóske in pa sois ko mladost v Dunajskim vseuče-lišu, kamor so nas naši verli domorodci z veliko veliko častjo spremili. Povsod smo bili prav serčno in prijazno sprejeti in dopolnjenje naših prošinj v kmetijskih, narodnih in druzih zadevah, ktere so po sklepu Ljubljanskiga deželniga zbora našim bravcam iz 15. lista Novic (na 58. in 59. strani) znane, nam je — kar koli bo mogoče — obljubljeno. Obiskali smo tudi veliko svojih domorodcov, ki na Dunaji prebivajo, in soznanili smo se z mnozimi druzi mi možmi slovanskiga naroda. Pogovarjali smo se vsak dan s svojimi domorodci: kaj je zdej naši domovini za-stran narodnosti nar bolj in nar poprej potreba? Le ena misel je bila nas vsih, de je treba narodnost krepko povzdigniti in uterditi — ali v tem, kako se ima to storiti, de bi se lepi namen gotovo dosegei, nismo bili vsi enacih misel. Nekteri naših domorodcov so vsi uiieti za slavo in povzdigo naše narodnosti, kar je prav lepo in častno, pa ne poznajo našiga sedanjiga stanu, naše se danje dušné moči in terjajo, de bi dřevo v enim mahljeji padio. Veliko druzih domorodcov pa je tudi na Dunaji, ki so tudi vsi goreči za slavo in povzdigo naše narodnosti in ki so že v delih pokazali, de so praví prijatli svoje domovine, ki pa oziraje se na se danji stan in r.a sedanjo dušno moč slovenskih deželá, z na mi vred le to želíjo, kar je zdej moč v prid domovine izpeljati in so s poglavitnimi prošnjami deželniga krajnskiga zbora (15. list Novic) edinih misel. Na-mesto več druzih tacih verlih domorodcov imenujem le slavniga gosp. Dr. Miklošiča in mnogospoštovaniga gosp. Dr. Dolenca, ki sta goreča, pa praktiška Slovenca. Nekteri za povzdigo naše narodnosti vneti Slovenci želé, de bi se krajnska dežela, slovenski del ko-roške in štajarske dežele, slovensko Istrijansko in Go liško v en narod zedinili. Mi smo te želje ne-kimu presvitlimu Gospodu na Dunaji razodéli, ki so jih pravične poterdili in pohvalili, pa le eno samo tode poglavitno reč so pristavili, namreč: de ni nikakor dovelj, de take vošila le itelifei'i iskreni domorodci na znanje dajo, ampak te vošila morajo eclhii gias \slîi tistih ljudstev biti, ki imajo v tako novo zavezo stopiti. Ljudstvo mora govoriti, mora želje na znanje dati, de se ne sili h kaki reci, h kteri morebiti nagnjenja nima. Krajnci bojo — po mojih mislih — slovenskim bratam Štajarskiga, Koroškiga, Istrijanskiga, Goriškiga s serčnim veseljem roko podali in se z njimi zedinili, de bi bila Ljubljana sredica slovenskih deželá — kaj pa k temu ljudstvo na Koroškim, Stajarskim, Istrijanskim , Go-riškim pravi? Ali si tudi to želi? Ali tudi to terja ? Nihče nima pravice v imenu celiga naroda govoriti, če ne more skazati, de vsaka soseska to želi. rec j To skazati je zdej perva, nar potrefmiši Bratje Slovenci po Krajnski, brez ktere je vse drugo besedovanje, vse tišanje v, • • . . • , v . in gnanje— ki se ne vpira na zelje ljudstva le prisiljena rec! V tako važnih recéh pa ne velja sila nic. Dr. Bleiweis. Poslušajte 7 kaj se zdaj na l^tuiaji Milostljivi stva. kakor ste že odi. Cesar so vsim odam avstrijanski slisali, konstitucij to j h svojih podložnih brez razločka i de-oda ležnost vsi in stanu pri in dovoljenji potrebnih deželskih potroškov in več drugih anji deželskih postav, pri prevdarjenji važnih V f dovolili. Dozdanj vladanje, velikrat v okah terdoserčnih, iakomnih, prevzetnih osrečenje bližnj merzlih velikanov, žlahtnikov in namesto njih bodo nastopili možjé iz in priliznjencov je nehalo ? ljudstva , vneti za nje pravim brezse in dežele srečo ktei kraj Pr , .v.vW imajo serce m glavo v takim vladanji se ne bode bati, de bi ezserene spake v svoji prevzetíi deležniki vladařstva postali, in nedolžne hudobno zatirali, kakor se je meni odilo. Cas — to — zadnji cas je bil, de so verli Dunajča njušili cvet hudobnežev prekucnili. Preljubi moji y V mi nje na« iz med nas bodo prihodnjič možjé vstajali, še več sami jih bodemo. zmed nas volili, kterim bo zročeno razsoditi, kakošno vladanje nas bo k nar veči sreči peljalo, mir in edinost med sabo in našimi sosedi prihranilo, in naše domorodstvo, kar tiče razjašnjenje ljudstva in zboljsanje zemljíš, v versto bor prebrisanih in po Dvoj lepših dežela vpeljalo razjašnjenih glav, ečidel od vas in po vašim pametnim previdu izvoljenih bo že to léto vkup poklican, ki bo vaše in celiga cesarstva potrebe prevdaroval, in sklenil, kar bo k vašimu in cele dežele priđu. Kmalo bo tudi sojeno, po čim in na kakoši kakor se kaže raz • v se bo zamogel kmet osposki za vecne case desetine, tlake in vse svoje in svoji g . ■ / m ■ i i podložnosti proti nji odkupiti, de bo za gosposko za nje prav S tem odkupljenjem bodo nehale vse zaveze med rajšaki in kmeti ; grajšak in kmet bota imela po tem enake pravice vsih druzih stanov našiga mogocni © stva, enake postave, enake sodbe, enako vravnanje razsodbe pravd. Žlahtni stan ne bo prihod samo jasne s pridob-glave bodo iskane, njic imel nobenih posebnih pravic; ljenimi učenostmi obilno založene vrata do časti in vredniga zaslužka odperte našle, z veliko oblastjo in častjó obdane službo dosegle. Taki dragi bratje, bodo z vami kot s svo jimi brati íto mozje > vorili in se posvetovali slovenšino umeti, kdor bo med nami službo iskal to zlasti kér bo mogel vsakteri HH tem takim se nam ne bode treba sramovati sam mater jezik met marv si bo vsakteri verli Slovenec s tem ponositi zamogel, de bo vse svoje misli v čistim s ptujmi besedami nezbloj maternim jeziku bodi z besedo ali s pisanjem na znanje dati znal. Ali ne bo to pràv in bolje kot do daj Y otroci se bodo po solah branja in pisanja miliga materniga jezika narpred učili dri i in v tem oj um . Cesarske postave in povelja nam bojo v maternim jeziku oznanjene j pri sodbah (Gerichte) bodo vaše tožbe v vašim jeziku vsiga teg ravnane. Iz prihodnjič mi ne bomo b r at j e lahko in očitno spoznamo ? de bnik naših nemških sosedov ampak prost de tedej oni ne mislij ? j vec z nami ravnati, kot maćeha s svojimi pasterki ampak kot mati s svojimi pravimi otroci. Ljubezen ne pa oblast bode zanaprej z veza Slovencov z Nemci Te perve besede eniga svojih poslancov prejmíte v znam- nje neizgovorljive sreče, ktere bomo vsi skupej v krat* kim deležni. Verjemite mi, de nas vse pràv vesele reci čakajo ! Na Dunaji 14. maliga travna 184S J. O roski in Stajarski dezeli Ta vesela braternija ne bo nikdar doli i Krajnsko-štajarska Lepo ime bratec! zdaj se dežela tega ne privoli f napij ? f Tako si poje štajarski Slovenec okoli žarečega vinčka in misli na zavez lepi, s kterim je združen s krajnskim Slovencam. Lepo je ime bratec, res lepo, — bratec zdaj se napij zdaj se napij slovenski bratec, pa ne z vinam pijanšine in nemérnosti, temoč z vinam nadusenj CB geisterung), z vinam ljubezni do domo svoje in svo nje odu de tako okrepčan premišljuješ in deluj prid za moc nje za slavo Slovenšine ? za in Slovenstva. Odperli so nam presvitli Cesar ocetovsko svoje y pa Slovenec bi ne imel ničesar prositi takošnimu ? kteri bi to le misliti utegnil gorje Dosti nam je treba, pa nihce se ne gane kteri bi bil mogoč z glavo sercam, z dušno in telesno (materialno) močjo cesar se poprijet Vsi odi avstrijanskiga Cesarstva, vsaki grad m gradić hiti pred prestolje Cesarja ljubezniviga, samo tri to1 poldru vsake potrebšine pismi, ali to je milijon Slovencov je tiho ? ko iba v vodi brez Nekteri goreči Slovenci abij * s preslabo, dokler se v imenu naroda kak mogočen in imeniten na cêlo ne postavi. Krajnska de žela ima domorodne žlahtnike grofove in barone, viso ko poštovane škofe in drugo hvale vredno visji duhov ništvo, belaLjublj ? ali bolje rečemo ljubljena Ljublj bogato schaft) V se slovensko cr to rajanstvo (mesijanstvo Biirg ? uradnike visokopostavlj ? pa ne bi se iz teh odbor povzdignil, kteri bi nase prošnje preci lice svitlig Cesarja nesel Dobrotljivi oce zelijo, oti pa pr siti nečejo, pozneje pa bomo spet gondrali, kadar boj drugi jedli pšenicnjek, mi pa ovsenjek Slovenci ki veste, kaj m manjka, ce ne veste, tak razpišite skup ščino v belo Ljublj pokličite vse domorodne du V in čuli bote mile tožbe, in bolečine, ki nas pečejo in vidili rane skeleče. Gosp. Matija Maj ? edni naš do morodec v Celovcu, so v nase kraje poslali nekoliko ta-košnih resnično potrebnih ne prenapetih prošinj, de bi ? jih podpírali s podpisi, pa koliko več bi imele važnosti de bi se natiskane razpošiljale med narod, in na čelu imele imenovani odbor ^komité). Krajnski narod, in posebno ti glava in serce na- oda, krajnsko hvale duhovništvo, adresiraj stališe ilirskiga kraljestva, naj se lotijo svetiga posla tudi naše želje v vaš snopić, Zvežite nas stajarske Slovence f kterih narodna samostalnost je slabejši ko Vaša. Vi ste hiti i nas tlači in stiskuje, veste tudi za mast Pa i hiti mi tako zadnji pridemo , vse dežele so že bile na Dunaji, ali Slovenca se ni! —Zdaj ali nikdar Gorjé ř nam ? 7 ,, VPPP v če zavolj naše nemaršine pade naša narod nost. V Ptuji 12. maliga travna 1848 D a vor in T e rs te n j a k, mestne in velike fare kaplan Meka j zastran narodne straže. Dunajské novice od nesej o • * ojím 12. tega mesca Nr. 103 pri- tega bravcam sledeče oznanílo od 10 mesca, ktero tudi mi tukaj na znanje damo: S serčnim veseljem dam tukaj na znanje ravno od Nj. eksc. ministra notranjih oprav, barona Pillersdorfa přejete pravila osnove nárc de bodo te dobro prevdarj dne straže, terdno pripričan naprave > k i zgo to vije nju našiga občniga naména pripomogle Naródna straža, ena nar terdnejsih ustavnih naprav, zamore samo po postavi, ki se bo iz posvetovanja zbra- stanovitno usnovati. nih poslancov vsih deržáv naredila > Ta nagovor je bil očitno poprej pisan, predin so Krajnski deželni stanovi svoje prošnje Cesarju razodeli in predin so se poslanci iz Ljubljane na Dunaj podali. Vredništvo. 6§ Do tistihmal se pa sledéči sklepi, de se djavnost te narodne naprave po okoljšinah razširi, postavijo: voriti) 9 dila, kteriga je kar ga je mati Evropa poro-tavžente lét v svojim prostornim telésu kér ni še dolgo, 1. Namen narodne straže avstrijanskiga césar- varno nosila 9 de bi ga dobro ugodnila; rodila namree stva je: ustavniga cesarja braniti, ustavo in postave ga je, ko so nam rajnki svitli césar Franc na Ljubljan hraniti, pokoj in red v dezeli vesolniga cesarstva varovati, niku od zunaj v bran postaviti. i svobodo in celost skim ucelisu slovensko solo vterdili in ko so nase drage tedaj se vsakimu sovraž- kmetijske Novice na dan prišle. Porojeni decik sicer čversto raste in se dobro redi in veliko upanja obéta 9 2. V narodno stražo so dolzni stopiti vsi deze- ce ga kaka bolezen ali druga nesreća ne zadéne 9 de Ijáki, ki imajo stanovitne prebivališa, v starosti od spol- bi pa ze zdaj Vskancelijah sam kraljeval in gospodaril njeniga 19. do spolnjeniga 50. léta, če niso rokodélski je še premlad; je treba še nekoliko druž nik i (Gesellen) , posli ali taki, ki se z zaslužkam 9 poterpeti, de odra 9 v • 9 se uzori in še bolje omíka in olíka in se dobro že dneva ali tedna prezivijo ste pameti zavé. Toraj pomislite in povejte nam kaj pri Možki med 50. in 60. létám in čez ne , ki so za pravnejšiga in za zdaj potrebnejšiga, kar hoćemo svojim opravljanje službe še dovolj mocni, smejo ako imajo voljo , v narodno stražo stopiti. Učenci vikših šol in oboroženi mestnjani stojijo z narodno stražo vred pod enim vikšim vodstvam ; pervi prihodnjim poslanikam na Dunaj naročiti, za nas govoriti. Lozice 4. malitravna 1848. J. Podrebernicki. loKiija po železnici imajo pa, kar njih vladbo in osnovo utiče, posebne pravila. je v podobi današnjimu listu pridjana. Namenili smo pri ljati a. b. c. 3. Iz dolžnosti, službo v narodni straži oprav so izjéti : Duhovni, ktere vére kóli Vojaki in v vojaško službo poklicani brambovci Vsi plačani finančarji, beriči in sódni hlapci brez razločka, nej so v službi cesarski ali sosésk. Možki, kteri zavoljo telésne postave ali hirosti službe opravljati ne zamorejo. . 4. V narodno stražo vzéti ne smejo biti možki zavoljo kakiga hudodelstva v kazin obsojeni bili. 9 9 9 ki so tudi kazni oznaniti, ktere ti priliki kaj več od zeleznice govoriti, nje veliko ko ristnost natanjko dokazati, pa............. „—.«».v«. brez milosti tistiga zadenejo, ki na ti cesarski cesti kaj poškodva. Pa danes nam ni moč obširniši sostavek v ti reci v natis dati, kér nam je popis druzih imenitnih godb prostor zmanjšal. Torej danes le to povémo, de pri iz podobe, ktero je gosp. Blaznik Novicam priložiti dal 9 bojo tišti bravci, kteri še železnice nikdar niso vi 9 Narodna straža je podložna deželni gosposki o. dili, saj poverhni zapopadek dobili od hlapona ali og- njeniga konja, ki vse druge vozove za ljudi, blago in živino vlece. Pred vozovi in sicer v nar vikšim vodstvu ministru notranjih oprav in vriskam po železnici 6. Narodna straža je v sosesknih ustavah vsta- se kmetu, ki tikama železnice a A . -mm. M / novljena in ima tadaj po soseskah osnovana biti. 7. Za zdaj se zamore narodna straža samo v kjer je več kakor 1000 pre- pa, kteri s puham, ropotam derčijo, se vidi podoba. orje , kako k o nj i splašijo, de mu uidejo in on na tla pade. Malar ni brez vzroka to prigodbo pred železnico izrisal, zakaj spervi>; - -t ... .. i' • • ' t • >£>. « v af # 4 r r v:- JVnttsruen^ 0 HamttotůlW Tfl^.