S'aptctoa d. ctJL1, Na svitlobo krajnske kmetijske dražbe. — Tečaj v. srédo 23. rozniga cveta 1847. List Hvalezin sporni n na dan sv. Alojzja Njih Ekscelencii milostljivimu Gospodu Gospodu WQ)WW li svitlimu Knezu in Škofu Ljubljanskimu ? dobrotljivimu začetniku Alojzjeviša za mládenče, i. t. d. i. t. d. s potnim celám svitlo žerno Po zlatonosní strugi póle; On vé, de je oko solzilo, Če iz peští v vodico černo Je zèrnce samo se zgubilo. Enaka zvezda nam med brati Na Poljskim žarno je sijala: Bil síněk je že mehke leta Permóran se terdó bojvati, De zgúbil ni kreposti cveta: Kér , ce nebés svitlé píanjave Ce gledam zemlje vse lepote , Naj ličniši se zdi očešu, ? Ak duša lepa brez hinjave Prebiva v lepimu telesu. Kdor s trudno roko izrocuje V naročje zemlji upno seme On kakó ga serce žali ve, €e liuda ura sad obsuje, Ce slana vžiga mehke kali > Alojzija in Stanislava Letá dva mladim pcrporočaš, De vsak — doseci srečo časno In věčno — naj se ogledava Vse dní v podobo njú prejasno O blagor Ti , začetnik delà. Doklèr bo delo Tvoje stalo ? Molitev za Te skoz oblake Iz ust nedolžnih bo puhtela Ki varjes cvet lepote take. In kómur dano je ovčice Po hladu támnih lógov pasti; On vé, kakó bolí. če êna , vv, v,«.«, ene sestrice Zgubivši Pohaja v begu zapušena ? Namèn ta varniši doseci, Alojzi! v čast Alojzju vzdignil Alojzjevše si z lastnim trudam ? Pomoci cerkvi k vikši sreci In k vikši čcdnosť njenim udam Puhtí že zdaj vsak dan z oltarja Cez dvajset krépkih serc hvaležnih; > In On , ki je blažil milence Z rokó perjazno blagodánja S Teboj vred ljubljene rejence In čedo kdor imá v oblasti; On vé, kakó sercé ga vnema, Dajáť le take ji stražaje, Ki mika jih, zvestó jo pasti, samém brez Pred njó hodíť graje: V tim hramu bodo mlade kali Za dobro slednje dojemljive j ? Se v znanstvu, v čednosti vterdile Ne bodo dvomi jih majali, Ne zlobne strasti upognile. > Tud blagor vsim ? ki ste deležni Z darljivo roko, alj z besedo Pri bogoljubni ti napravi : Pomnili vas bodo hvaležrti Alojzji vsi in Stanislavi. Pastir Visóki! té skerbnósti V veselje nam, in Sebi v slavo, l>al zgled si v delu glasovitnim: O hvala Tebi in Tvoj' Modrosti Ob dnevu trikrat imenitnim! Dobrote bogim in sirotám Leté, o Oče! ne zapéraš; Kako? kér ravno njim velevaš Perbližať Tvojim se perotam, De z njim' perjazno jih ogrevaš. »0 Več ni!« kadar bodo zbrani Letí mladenci s poglavarji Zdihvali k Tebi za Očeta: De dneve srečne Mu perhrani De naj živi še ? dolge leta ? Tam, kjér voljnejší rétrič díje V deželi za Teržaškim morjem Je nékdaj v sončni bil lepoti Mladenč brez zlega in slepíje: En angelj v zémeljskim životi. ? O srečni ví. in dvakrat srečni 9 V « ? Milenci Viksiga pastirja Ki sprejme vas letó hraniše. Ki Oče ták v skerbí gorečni Med svoje otroke vas zapiše ? ? De gléda sád naj Svojga pota De sád sadií Ga zveseljuje, De srečen bo naj večne čase; — »Nakloni k njim se, o Dobrota U si iš i njih molitve glase!« ? Pasja stekljina. (Dalje.) Je člověka stékel pès, ali stekla žival ugriznila, prašnila, plaznila ali oslinila, berž mu pojdite po učeniga zdravnika, ki že zna in vé kaj storiti po svojih skušnjah in znambah. Predinj zdravnik pride, naj hiti vsak, kdor bolj zna, ostekleneu pomagati. Ga je stekla žival zunaj na planim, daljeć od hiš ugriznila, naj ga z lepo polagama, de se ne pregreje, vodijo do ljudi; bolje pa je ljudi pokli-eati j de ga na voz denejo. Zdravje , življenje ali pa smert ugriznjeniga tako pravico še omikani in dobro podučeni ljudjé zado je v rokah perve hitre pomoci, ktera je tudi gotova pomoč; narboljši pomočki pa prekasni, Kakoršen i • m v 1 i t 1 » • V i v 1 » 1 « voljni niso, kako bi le neki mi bili. ki smo vsi sirovi. je gospodár, je tudi njegov volár. Nikar se torej ne čudite, ako smo posvetni vedejo malo, še dostikrat nic. Dokler še zdravnika ni, ne smeš nič zamuditi; ravnaj z ostekljencam tako le: nova kervava rana, pusti jo, de pràv izker- nič druziga ne vidimo. y leni y razujzdani in le posebno dober živež imeti hočemo; saj od vas tudi v a vi se pomagaj. Rane, praske y plaze ? oslinke Tretji ste lakomneži, in bi radi z našo delavnostjo V • spéraj in umivaj z mlačno vodo, ali pa z mlačnim obogateli. Noč in dan nam počitka ne daste, zivez nain je lugam ali domaćim ali mjilarskim, to je i zajfarskim ? piclo primerjen in se ta dostikrat slab, rekoč: rza posle ali z apnjeno vodo, ki jih pred na jezik déni in je že dobro!" Pa še ena je per vas, ki nam tako malo pokusi, de niso preojstri. Preojstrim permesi vode. dopade, namrec ta, de so nam bolnim vase hiše hitro Ko nič druziga pri rokah ni, speri jih s scavnico. pretesne y m de si per vas za svojo starost razun Dobra je tudi mlačna slana voda; ki jo lahko na- beraške palice nič ne obljubimo. praviš s pestjo solí med polič mlačniga kropa. Rano kervavo ali novo peri, dokler kri ne neha te or V » CI in de clo nič več ne solzí. — Pervi opravik po tožite, pa po pravici 1jh^ 111 UU KylVJ I11U f L/U Ulv OUl^li JL * X U ^ 1 (i V 1 J tem je napraviti, de rana gnojí berž ko berž Ceterti ste, ki velike velike zemljiša imate in po osposko živite. In ravno vi ste, ki nar bolj čez nas zakaj plačilo, živež, oblačilo in y de vsaj šest nedélj gnojna ostane. Ga ? in oskerbljenje ob času bolezni je per vas vse pošteno. Kaj ni lice- je tedaj per vas nase zverzenosti krivo? To le: Vi po mga zdravnika* boš to rec storil sain tako le: sku haj slan luer, v njem trebujete veliko pôslov in jih od vsih štirih vetrov na __________07 namoci cunjico perteno v štiri ženete, pa večidel le malopridnih. Na delu smo brez gube djano, deni jo na rano, in zavéži jo meliko, praviga gospodarja, le vavpoti stojijo per nas, kteri ne-Vsacih 12 ur premakaj in ponavljaj to obézo. Dobro gledajo toliko na naše zaderžanje, kakor na pridnost. je še namočeno cunjico s tolceno soljo postupati. Po svoji razujzdani volji jo uganjamo in tako eden dru Dober je vrisk ali jésih s putram, če med polič ziga pohujšujemo, de zadnjič vreliga hudiga vriska pol funta putra umesiš,umé deš, in to mazilo obezuješ. Dobra obéza je stolčeni tudi delo, kader se vavpot odmakne, v nemar pustimo. V cerkev hoditi nam sicer prepovedano ni, se nam pa vender le od te strani sled- sirovi česen ali pa čebula nasolena. Se delajo me- nja stopinja ne prešteje. Po svoji neumnosti se še sami hurci, prerezuj jih , in ispusaj, in tako delaj, dokler zgovarjati zacnemo, de nam ni perpušeno v cerkev ho zdravnik ne pride. — Ravno taka je z ugriznjencam diti, kér vidimo, de tudi gospodarjam vsak majhin za ki se ali zamujenim ali napak zdravljenim mu je rana že zarasla; ali pa ki ga že stekljína ob haja, to je, de ga zarašena rana serbí in včasi tudi oteka, de ga mrázi, strah preléta in žalost, in to pridni jim pridemo in tako. Tacimu gré berž zaceljeno rano prerezati derzek lahko ubrani v cerkev iti. Peti so dobri, pobožni in za naše o* » podučenje skerbni ospodarji. Per njih je za nas posle vse drugači. Malo- k hiši, oni nas pa imajo, kakor svoje otroke; nas doma z besedo in lepim izgledam ljubeznjivo učijo, pa tudi v cerkev k božji službi zvesto pošiíjajo. semtertje okoli z nožičkám prepikati, in vse rav kakor smo pred le rekli od noviga ugrizka ; Našo pravico nam dajo brez oponašanja, pa tudi v bo nati potlej pa jo gnojiti in goditi. lezni nas od hiše ne ženejo, temuč nam po keršansko Pràv dobro je tudi, ko je ugriznjena rana z za telesno in dušno zdravje po svoji moći skerbijo. Nam oni molijo sami z nami JL JL C/C/ V UU MI V JV iMUl ^ IV J V^ U^l l/i II J l^UCi JI Cl 11 C A /i mlačno vodo izprana bila in ko ji je nekoliko kerví ne recejo samim moliti, ampak uuil/niu ^ J v u »114 VI « v v » ■•« v M J v^ «» ^ » III IW1VM11J pu— til Ol/ lit/ V UJJ 111, waw /i Ilji mazati ali pa s pripravnim razbeljenim žele- mi se saj nekaj per njih odteklo, jo s hudičevim oljem (Vitriolôhl) po- in so nevoljni, ako z njimi pobožno ne živimo. In glejte! ih, poboljšamo, per pervih, drug z a m vzgati. tretjih in četertih se pa vecidel le pohujšamo. Ravno zató Notranjih lekaríj naj mu nič ne dajajo, čakajo pa pobožni gospodarji tudi le redko čez svojo družino to- naj učeniga zdravnika. Ga pa ni dolgo in dolgo, naj pomagajo ugriznjencu in mu dajajo piti po skié dici na vodi obarjeniga bezgoviga cvetja, de se dobro potiti začne. (Konec sledí.) zujejo nam Bog vec takih pobožnih °*ospo Odgovor na vprašanje (Konec.) Nekteri naj bo brez zamere rečeno, gospodarji! , de bi ------------—- t----«»»« 0 darjev dal, bi bilo tudi menj malopridne družine! Mi posli tedaj na zgoraj postavljeno prašanje Njih cesarske visokosti, preljubiga Nadvojvoda, takó odgovo- sleherniga člověka, ako hoče sebi in drugim korišten ne pa nadležen biti, ali že strah ali pa ljube z en. Nekdaj, dokler še ljudjé prave vére imeli niso. je gospodár oblast imel, svojiga posla pro- Kteri pôsel svojiga gospoda rimo: Nekaj mora vezati y nekteri se pre vec obrajtate in nas posle zaručujete, ter se proti nam takó deržíte, kakor de bi bili iz boljši zemlje stvarjeni, kot mi. Mi sicer dobro vémo, de već- se po tem bolj bali. Tako so bili krat nismo lepiga pogleda vredni, in de bi tudi pràv ne so se smerti bali. Ta velika dati, spustiti ali tudi umoriti, ubogal ni, ga je sam gospodár po svoji volji v strah vzel, cio tudi pred ocrni drugih pôslov umořil, de so pridni in ubogljivi, kér oblast gospodarjev cez bilo, ako bi se gospodár z nami, kakor prijatel s pri- svojo družino se je sužnost imenovala in je neizreceno veliko neusmiljenja dopernesla. Luč sv. vére in omikanost jatlam pogovarjal, kér se radi hitro prevzamemo, tode s kletvijo nas tudi popravili ne bote, ampak še le narodov je sužnost pohujšali. Le pomislite, akoravno nas je previdnost božja spreobernil. Dokler v služili stan postavila in nam premoženja odločila ni pregnala, in so se gospodarji ■ smo vender le tudi otroci ravno tistiga Očeta nebeškiga, kakor vi: smo vaši bratje in sestre, ter terjamo od zvesto derzali, so bili tudi pusli strah se je v ljubezin sv. keršanske vére od te dobe ubogljivi ; pa y kar so jeli gospodarji v sv. véri pesati, se je tudi y vas pôslov zverženost v ravno tišti meri perkazala, kakor bratovske ljubezni. Kletev ni znamnje ljubezni, in ako se je sv. véra zanemarila. vi do nas ljubezni nimate, kako hoćete tedaj, de bi mi vas ljubili? kako z veseljem dělali, kér je vsaktero delo brez ljubezni le grenko? y Drugi ste posvetni in levičnih rok; vaše zaderžanje Gospodarji ! ako hoćete pridne in dobre posle imeti le sv. vére se zopet pridno poprimite; poboljšajte se nar pred sami, potem učite in ojstro deržite tudi nas; mi borno hitro za vami potegnili, zakaj ne mi vas. am y nas malopridne se le pohujša. Vi bi radi, de bi mi za pak vi nas v svojih rokah imate. In zopet se bo takrat vas pridno delali, vi pa za nas dobro pili in jedli. reklo: Kakor s en gospodár, tak njegov volár." 99 Zdaj pa vse vaše toževanje nie druziga ni, kakor glasno pričanje vaše lastne zverženosti in pa velika nad-lega vikšim gospodam, ki takó po očetovo za svoje podložne skerbijo. Pôsli iz K. P. R. Nova cerkev v Smeledniku. (Konec.) Nova cerkev bo 20 séžnjev dolga, 9 séžnjev 4 ce vije široka, in v sténah brez oboka 7 sežnjev visoka. Še letašnjo jesen bo toliko zdelana , de se bo prihodnjo zimo božja služba že v nji opravljala, in to se srne toliko bolj upati, kér farmani in celó tudi njih bližnji sosedje zidarjam pridno strežejo, in jim vsiga orodja dosti k rokam posta vij o. Kar bo nova cerkev v Smeledniku posebnjiga imela, je to, de bo po romanski podobi ali arhitekturi zidana. Kolikor nam je znano, na celim Krajnskim, in tudi deleč okoli ni nobene cerkve v ti podobi zidane; le kar je práv starih cerkev so nekoliko podobne. Pri ti priložnosti se nam práv zdi nekoliko oil zidari je pristaviti. Kar zidanje lepih tempeljnov in poslopij vtiče, so bili stari Gerki pervi inojstri, od kterih so se tudi Rim ci učili, in Rimci so ravno ob času začetka ker-šanske vére, nar lepši tempeljne svojim malikam zidali. Tri sto let po Kristusu so kristijani od cesarja Konstantina dovoljenje dobili, pravimu Bogu očitne cerkve zidati. De kristijani svojih cerkev niso po podobi malik-vavskih tempeljnov hotli postavljati, si lahko mislimo; temuč kakor je keršanska véra prosta posvetne in po-zemeljske lepotije, je duhovna in nebeska, tako so si keršanski mojstri tudi prizadevali božje tempeljne s sveto priprostostjo in častitljivostjo keršanski véri primerjene postavljati. Kakor je bilo takrat rimsko kraljestvo na dvoje razdeljeno, namrec v rimsko in konštantino-politansko, takó se je tudi keršanska zidarija razlo-čila v romansko in bizantinsko, (Konštantinoplu bo namrec rekli tudi Bizanc). Iz teh dveh arhitektur, romanske in bizantinske, je prišla po gorenjih deželah Evrope in po nemškim kraljestvu tretja podoba zidarije, to je nemška, tudi imenovana gotij ška. Tako so zidali kristijani svoje cerkve čez deset sto let. Ko se je pa pisalo po Kristusovim rojstvu tavžent in štiri ali pet sto, so vstale krivovére ena za drugo ; veliko tavžent kristijanov je odstopilo od prave rimske katoljške vére, in kaj se je zgodilo? Z rimsko katoljško véro se nam zdi, de so zavergli tudi po rimsko ali romansko zidane cerkve, in nove cerkve so začeli zidati po stari, ajdovski, gerški arhitekturi, ktera je bila dozdaj pri kristijanih skor popolnama pozabíjena. Takó se je zgodilo , de so sčasama dozdanjo zidarijo počasi popolnama opustili, in de so se nove, zdaj imenovane italijanske zidarije poprijeli, in zató tudi pri nas že blizo 400 let ni bilo cerkve po romansko ali keršansko več zidane. Kér je zdaj pri nas stara ajdovska gerška in rimska véra popolnama pozabíjena, nič ne de, če svoje cerkve v tišti arhitekturi zidamo ; pa vender bi ne bilo pràv, ako bi staro keršansko podobo zidarije popolnama zavergli, ktera je za keršanske cerkve gotovo nar bolj pristojna, in se, kjer denarjev ne manjka, še veliko lepši da okinčiti in ozalšati, kakor pa italijanska. Italijanska arhitektura je bolj za druge posvetne poslopja, kakor za cerkve, kar se očitno pokaže posebno pri majhnih cerkvah, v kterih, kadar so dozidane, velikokrat nimajo kam prižnice pritisniti, ne spovednice postaviti, kér stebri, kolone, vogli in kotje vse zakotijo. Vošiti je torej, de bi povsod, kjer nove cerkve zidajo, in bi radi lepo pri-ročno cerkev imeli, na romansko ali keršansko zidarijo bolj mislili, kakor dozdaj; de bi tega ne zavergli, kar so naši stari očetje v časti imeli. Upati je pa tudi, de bodo iz Ljubljanske obertniške in rokodelske šole taki mojstri prišli, kteri nam bodo sčasama naše želje spolnili. p. Zvezđoslovje* (Dalje.) 6. Kratek zemljopis. Kar je suhiga na zemlji, razpade v pet poglav-nih delov, ki so Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija. Na tavžente je večih in manjih oto-kov po morjih, štejejo jih sploh k tistimu poglavnimu delu, kterimu so nar bliže. Evropa, v kteri mi stanujemo, je nar manjši tih delov; Azija je šestkrát, Afrika štirikrat in Amerika petkrat veči od nje; Avstralija je na velikosti skorej Evropi enaka. Proti izhodu leži Azija in se na Turškim in Ruskim z našo Evropo veže; nam na poldan leži unikraj srednjiga morja Afrika, ravno zató pravijo temu morju: srednje m or je. Afrika se v severnojutrovim voglu pri Egiptu malo z Azijo veže, sicer je okoli in okoli z morjern obdana. Amerika — najdena od Kolumba kimovca 1492 — leži unikraj svetá, kakor pravimo, skorej pod nami, in je vsa z morjem obdana. Avstralija, nekoliko že od Magelana 6. sušca 1521, vsa pa se le 300 let kasneje najdena, leži jutrovi Azii čez morje proti jugu , in obstoji iz eniga veliciga in veliko manjih otokov. Vsi poglavni deli so z morjem obdani. Morja glo-bokosti niso še, in je mende ne bodo nikoli popolnama zmerili; zakaj v zlo velicih globočinah se voda sama sebe takó tlači, de bi je nobeno vtonilo ne prederlo. Suha zemlja je več ali menj gerbasta; najdejo se na-nji doli, doline, večkrat zlo velike planjave, kakšenkrat peskaste, griči, hribi, gore, dostikrat zlo visoke. Nar viši gori, ki jev jutrovih Indijah, pravijo : Himalája; ta je nad morjem čez 36,340 čevljev visoka; nar visokeji na Krajnskim, ki je tudi ena višjih nemških, pravijo; Triglav, ta je komej 10,000 čevljev visoka. Najde se na svetu čez 50,000 živalnih, in čez 100,000 rastljinskih med seboj popolnama razločenih plemén, ktere razpadajo še v svoje ravenpleména; tako razpade hruška v več ko 1000, in vinska terta mende v več milijonov ravenplemén. Tii se začnejo za take, ki jim je to mar, razvijati učenosti nezmerljivih obsežkov. Dežele poznati eeli-ga sveta, kakor so same na sebi, po njih legah, veli-kostih, gorkotah, vremenih, gorah, rekah i. t. d., in jih poznati po njih prebivavcih, potem kakor so jih ljudjé gojsde zrečovaje in jih obdelovaje spremenili, je učenost grozno velicih obsežkov. Taki učenosti pravijo: zemljopis.—Drugi se pečnjo s soznanjenjem vsih živalskih, zopet drugi s soznanjenjem rastljinskih plemén; to so učenosti, kterih nobeniga člověka umnost pri njegovim kratkim živlenji popolnama obseči ne more. Imamo ga, tudi po druzih deželah zlo slovečiga naravoslovca, med nami: gosp. Ferd. Šmida, kteriga mika vse kebre, metulje in polže spoznati; na tavžente plemén jih je že spravil, jih čedalje spravlja, in si prizadeva, njih last-nosti spoznati, de bi se vedlo, kteri so človeštvu sploh in kteri posebno kmetijstvu k pridu, in kteri k škodi i. t. d. Na celim svetu cenó blizo tavžent milijonov ljudi; ti odmerjejo vsacih 33 let, de jih umerje po tim takim v slednji minuti po 60, ali pri vsacim bitku človeške žilice ali serca po eden. — Naše cesarstvo leží skorej srčd Evrópe; proti ju- *) S popolnim slovenskim popisam kmetijstvu škodljivih kebrov in metuljev bi se učeni gosp. Smid slo-vencam posebno prikupili. Vrednistvo. ÍOO tru se veže z njim Rusko; proti severju Borusko proti m i de se bo nova in dobra cesta napravila, která bo večeru vunanje nemške dežele in Talijansko, in proti še vec ljudi Bledu privabila jugu Turčija, morje in Talijansko. Nemškimu proti ve N MI sva pri Pet ranki ostala ? je gostivnica čeru leži Francosko, proti severju pa cez morje Dansko tovo nar prijaznisi i?*" t * %/ V J . ; I jB i I in Švedsko. S Francoskim se veže proti jugu Spansko, popotnike , kakor je Malnerj za d 111 in Majerj in s Španskim Portogaljsko. Unikraj Francoskiga čez virodniši » Anglesko. morje leži nekoliko bolj proti severju čez morje na poldan Pod veti ? za boleh celo noč miru in bol ki želijo na tihim go- ele nar v • zi- spat in čisti zrak Blejske okolice rimsko deželo, ki leži nam ? je mirno vzivati Pr Petranki pa je vedno židana Napolitansko. Te so poglavnisi dezele v Evrópi. te dežele so več ali menj z morjem obdane; Vse domá in olj dar še tukaj nisim vidil žalostnig člověka Anglesko, Dansko, Švedsko in Sicilijansko, kitice k Napolitanskimu so čisto v morji, tedej otoki. »Dobre volje sledni raja, • f ? Stirje godci mu pojo.« Po rajnki Mertličovki, ktero je nemila smert V našim cesarstvu je 37 milijonov duš; na evro- prehitro vzela, je spet Petranka gostivnico prevzela pejskim Ruskim blizo 40 mil., na Boruskim 16 mil., in reci moram, de se práv dobro obnaša. Mi smo bili v druzih nemskih vunanjih deželah okoli 15 mil., na v vsim prav dobro postreženi in tudi po pošteni cen i. Francoskim 36 mil., na Angleškim 28 mil., na Špan- Večkrat smo že slišali ljudi se pritoževati, de se mora skim 12 mil. i. t. d. Dunaj je pervo mesto našiga ce- Gorenskim kerčraarjem tudi vžitek zraka plaćati, de sarstva in ima okoli 400,000 duš Milan in Benetke na 130,000 duš. 5 Praga našim La ski m imajo po 120 do Nar poglavnisi mesto na Ogerskim Buda na Ceskim, se boljši kup na Dunaj ko k S a vi ci pride, in de se več ljudi za tega voljo boji v Bled in k Savici it I. takraj i Pest unikraj Donave imate do 110,000 dus Naj bi noben kerčmar nikdar tega ne pozabil, de dra ? °*ôta nar veči mesto na Slovenskim je Terst, kjer stejejo ljudi od hiše pođi, nizka in poštena cena pa 80,000 prebivavcov. Kraljevo Angleško » goste li hiši vabi! (Dalje sledi.) mesto London steje blizo dveh milijonov duš; Pariz, kjer Francoski kralj stanuje Slovstvene novice. 900,000 Petr o gr ad, sedež ruskiga Cara, Lizabon sedež portugaljskiga, in Na poli, sedež napolitanskiga kralja imajo po 400,000 duš; kraljevo borusko mesto (Dr. J. P. Jordan) slavni vrednik slo van ski ga Berlin ima 300,000, in Rim sedez sv. Oceta 175,000 duš i. t. d. Evropa, akoravno po velikosti nar manjši, je pa v Evropi živi okoli 211 milijonov kristija- po sv. veri nov), po umnosti svojih prebivavcov, po njih učenosti velikih umetnostih i. t. d. pervi del svetá; s svojo duš no premožnostjo premaguje j ? celi drugi svet. (Dalje sledi.) §pomiiiki na Goreiisko. časopisa v Lipnici na Saksonskim bo začel ob novim letu na svitlo dajati popolniga slovarja poglavitniših jezikov avstrijanskiga cesarstva, namreč: nemškiga, českiga, poljskiga, ogerskiga in italijanskiga kterim bo tudi ilirsko narecje pridjano. Vsak mesec bo přišel pri Pohligu v Li to m eric ah na Ceskim en zvezek z 10 polarni na svitlo, ki bo 48 krajc. veljal. Ta veliki slovár se bo imenoval: Polyglotton. (Ces ar ska akademija za mno banaške Tursice......... Soréice......... Rèii........... Jećmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa........... Vrednik Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.