KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1966 • LETO XIV 3 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino xiv. letnik Ljubljana 1967 3. zvezek Vsebina tretjega zvezka Tone Zorn: Poizkusi izselitev koroških Slovencev med drugo sve- tovno vojno — Stran 133 Vlado Valenčič: Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici XIX. stoletja — Stran 141 Branko Reisp: Valvazorjeva topografija Arcium Lambergianarum — Stran 153 Branko Korošec: Kositrarska obrt na slovenskem Štajerskem — Stran 155 Jože Zorn: Delo ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte — Kričača — Stran 165 Jurij Mušič: Obramba na Soči 1915—1917 — Ob petdesetletnici — Stran 173 Josip M a 1 : Nekaj o krajevnem imenoslovju — Stran 184 Katarina Kobe-Arzenšek: Rdeči križ Slovenije na osvobodil- nem ozemlju — Stran 186 Dušan Ludvik: Paolo Vida — Stran 194 Na ovitku : Na prvi ovojni strani: foto Milan Kumar — RTV oddajnik na Nanosu Na zadnji strani: foto Milan Kumar — Pastirček s piščalko Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Ii-.daja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Jože Jenko — Tiska tiskarna »Toneta Tomžiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — TekočI račun pri Narodni banki št. 503-8-85 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 12 N din pospnnezna številka 4 N din časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika POIZKUSI IZSELITVE KOROŠKIH SLOVENCEV MED DRUGO SVETOVNO VOJNO TONE ZORN (Nadaljevanje) Za dan izselitve dela koroških Slovencev je bil določen 14. april 1942. O pripravah javnost ni bila obveščena, vedeH pa so zanjo odgovor- ni funkdonarji nacistične stranke in nekda- nji obrambni borci, Abwehrkämpferji, ki jih je bil sklical po naročilu iz Berlina Maier- Kaibitsch v drugi polovici februarja na po- sebno posvetovanje. Dr. Mirt Zwitter ugo- tavlja, da je bil krog svetovalcev za to akcijo zelo velik, saj je bila potrebna za to posve- tovanje vehka sejna dvorana." Izselitev je opravil oddelek 171. rezervnega policijskega bataljona, ki je v ta namen pri- šel na Koroško z Gorenjskega. Sestavljali so ga menda pohcisti, ki so slabo govorih nem- ški, bih pa so izvežbani za posebne akcije. Po vaseh so jim bili v pomoč poverjeniki, ki so jim kazali pot do slovenskih »zločincev-«. Izseljenci so smeli vzeti seboj le najpotreb- nejše. Iz kasnejšega nedatiranega dokumen- ta vidimo, da so imeh nekateri po izsehtvi pravico do obleke in obutve, ki so jo bili pu- stili na Koix)škem.^8 Izseljence so zbrah v taborišču v Zrelcu. Kot prvega so prignah iz celovških zaporov Tomaža Wasteta, po domače Rupa, iz Grab- štajna. Med izseljenci je bil tudi Luka Dov- jak iz Sel, star nad 85 let, najmlajši izselje- nec pa je bil komaj rojen.^^ Izseljeni so bili tudi predsedniki vseh slovenskih predvojnih prosvetnih društev, kar je bila nedvomno za- sluga Maier-Kaibitschevega Gaugrenzlandam- ta. V taborišču so izseljence popisali, enako tudi njihovo premoženjsko stanje. Vsak je do- bil svojo številko, izkaznico in posebno plo- ščico.*' Skupaj je bilo v Zrelcu zbranih 186 slovenskih družin, vendar so nekatere izmed njih bile izločene od deportacije, češ da so bile po pomoti določene za izsehtev. Tako je bilo 15. aprila 1942 deportiranih v notranjost Reicha po Maier-Kaibitschevi izjavi na proce- su 168 družin. Po drugih virih ta podatek va- riira ; obtožnica proti Maier-Kaibitschu vsebu- je številko 165, glasilo obveščevalnega oddel- ka britanske zasedbene oblasti na Koroškem Kärntner Nachrichten z dne 2. VII. 1945, št. 42 je ugotovilo 164 slovenskih kmečkih dru- žin. Po izjavi dr. Joška Tischlerja na procesu proti Maier-Kaibitschu naj bi bilo izseljeno 3000 koroških Slovencev, žal pa natančno šte- vilo še danes ni znano. Do 6. novembra 1945 je naštel takratni vodja manjšinskega urada Koroške deželne vlade dr. Tischler 207 izse- ljenih družin (te številke se nanašajo na ce- lotno obdobje od 1942—1945 — Pressedienst OF, 2 III. 1946, št. 4). Seznam izseljencev, ki ga je izdala Zveza slovenskih izseljencev, za- jema od 15. aprila 1946 imena 258 izseljenih družin, fx>datki koroške deželne vlade iz iste- ga leta pa navajajo številko 241. Pressedienst OF z dne 14. IV. 1946 je pisal o 277 izse- ljenih družinah. Izseljence so v rajhu razdelili na razna ta- borišča, med njimi tudi v taborišča Eichstätt, Windsheim, Ettlingen, Rastatt, Weissenburg, Wemfels, Hesselberg in Hagenbüchach. Tu so posebne komisije določile taboriščnike med 14. in 16. letom na prisilno delo ter pri tem razbile mairsikatero družino. Zgodilo se je, da je mož delal v Stuttgartu v tovarni, hčerka kot služkinja pri SS-ovski družini v Nürnber- gu, žena kot postrežnioa izven taborišča, otro- ci pa so bih prepuščeni nacistični vzgojite- ljici otroškega vrtca v taborišču. Za taborišče Hasselberg je znan notranji režim: prepove- dan izhod iz taborišča, prepovedan sprejem obiskov in oddajanje pošte. Mnogi so morali za malenkostne prestopke celo v Dachau ali v druga taborišča. Med hude prestopke se je štelo že slovensko pismo ali opis stanja v ta- borišču, najtežja kazen pa je doletela tistega, ki je skrivaj spravil pismo na pošto.*' Izsehtev je zbudila med prebivalstvom juž- ne Koroške splošno zbeganost. To je opazil že dva dni po izsehtvi tudi major Kress, vod- ja vojaškega nabornega urada v Beljaku in sporočil pristojnim vojaškim oblastem, da je zbudila izselitvena akcija splošno vznemirje- nje in preplašenost prebivalstva.'^ Nad tem aktom se je zgrozil tudi pisatelj J. F. Perko- nig in poslal gauleiterju poseben protest.*' Da bi pomirih prebivalstvo južne Koroške, so 133 kronika časopis za slovknsko krajevno zgodovino nadsti pripravili po vaseh celo posebne se- stanke, na katerih so skušali pojasnjevati vzroke in dlje izselitve. Tako je govoril be- 1 jaški krdsleiter komaj štiri dni po izselitvi dne 18. aprila v Maloščah. Zanadi protesta prebivalstva je bila dne 15. maja 1942 po- sebna seja, na kateri so odloalni znova pre- rešetavali izseljence. Na podlagi posebnih pri- poročil se je po tem pretresu smelo vrniti v domovino 6 družin. Druge pritožbe pa so pri- hajale iz vojske, od koder so vojaki interve- nirali za posest preseljenih staršev. Med nji- mi tudi dr. Fraud Zvdtter, ki je s posebno prošnjo prosil Reichskanzlei za vrnitev izse- ljenega sorodnika Johana Zvrättra. Prošnja je bilia odbita.'^ Med odbitimi prošnjami je bila tudi prošnja pripadnika SS oddelka leta 1934 Josefa Ounitscha iz Podljubelja št. 13 kljub temu, da so jo podprle pristojne vojaške obla- sti.'ä Zdi se, da so vzrok za odklonilna stali- šča bila predvsem negativna poročila kreis- Idterjev in lokalnih nacističnih funkdonar- jev." Del posesti izseljencev so nacistične oblasti dale tudi v zakup z namenom, da bi jih dobih v last po koncu vojne vojaki, sinovi nekaterih izseljencev ali pa da bi se šele ta- krat uredilo njihovo pravno stanje. Iz bojaz- ni pred upadanjem morale vojakov, predvsem pa zaradi udarcev Rdeče armade, ko je bilo treba v rajhu pripraviti prostor za begunce z vzhoda, se je smelo v celoti vrniti na Koroško približno 10*/o izseljencev, predvsem starej- ših oseb. Po letu 1943 se je tudi zgodilo, da so izseljencem obljubili vrnitev posestva, če bi se prijavili za nemško vojsko. Del izseljen- cev je bil izpuščen iz taborišča, vendar so se morali ob izpustitvi obvezati, da se ne bodo vrnili na Koroško. Za vsakega posameznika je bil odrejena tako imenovana »Sippenhaft«, tj. kolektivno jamstvo ožjih sorodnikov s ka- zensko sankdjo pred poHdjskimi in sodnimi oblastmi, če je pobegnil (dr. Julij Felaher v Gospodarskem koledarju 1960, str. 57). Kljub vsemu pa kolonizacija južne Koro- ške ni potekala tako, kot so si jo biH zami- sHli v Celovcu. Dejstvo je, da je marsikateri Kanalčan odklonil naselitev na posestvo izse- ljenega Slovenca, drugi vzirok pa je bil v tem, da niso biH vsi Kanalčani po mnenju nacistov primerni za zasedibo slovensikih do- mov. Kot kažejo dokumenti, so pri tem gle- dali predvsem na nemško poreklo in zaneslji- vost. Za Ogrisovo posest v Bilčovsu se ni od- ločil noben »-ustrezni« Kanalčan in posestvo je prevzel stari nadst iz leta 1933, A. Gagel iz Gnesaua.«' (Za to mesto je Gagela pred- videlo okrožno vodstvo NSDAP že maja 1942. leta.) Bojazen pred reakcijo prebivalstva vi- dimo tudi v Maier-Kaibitschevem pismu DUT ob nameravanem nakupu posesti slovenskega izseljenca iz Globasnice dne 11. aprila 1944. V pismu se je Maier-Kaibitsch izrekel proti >>vsaki prodaji posesti v jezikovno mešanem ozemlju med vojno, bodisi da gre pri tem za priseljence ali aa osebe, ki bi jih nastanili iz političnih vzrokov«."' Navodila o izboru kolonistov in o posledi- cah izselitve lepo takole povzema dr. Mirt Zvdtter v zborniku Koroška v borbi, str. 23: »¦politična izbira (kolonistov — op.) ... ni bila zoidosten porOk za uspeh, ki so si ga obetali zagovorniki izselitve. Naselitev Kanalčanov je naletela na hud odpor domačega prebivalstva, tudi zaradi gospodarske nesposobnosti in dru- gačnega nadna dela in življenja priseljencev. Kanalski kolonisti v svoji prvotni domovini namreč niso poznah kmečkih posestev, kakor jih ima slovenska Koroška. Večinoma niso bili poljedeld, temveč so bili vajeni reje ovac in goveda, predvsem pa gozdarstva. Naravna posledica tega je bila, da so vzorno urejena posestva v rokah takšnih kolonistov propa- dala. Pa tudi na splošno se kolonizadja ni posredla v pričakovanem obsegu. Številna posestva so ostala docela zapuščena in neob- delana, živino in nepremičnino pa so si raz- delili med seboj vaški nacisti.*^ Uničevanje gospodarskih vrednosti in zanemarjanje pose- stev je doseglo takšen obseg, da so postale na to pozorne celo nacistične oblasti same.« — Izpričano je, da so skušali posamezni najem- niki na posestvih izseljencev skrivaj trgovati z lesom brez vrednosti DAG, v katere imenu so oskrbovali posestva. Od druge polovice leta 1943 dalje je DAG le težko dobila oskrbnike za posamezna po- sestva, zlasti v okolici Železne Kaple. Razmah narodnoosvobodilnega gibanja je kmalu rodil sadove, marsikateri kolonist se je moral umakniti s posestva izseljenega Slovenca (npr. v Radišoh in v Beh). Nekatere pa, ki niso hoteh oditi tudi po opozorilu, je doletela kazen (v okohd Železne Kaple). Kot smo videli, so nodsti naseljevali na po- sestva izseljenih Slovencev poleg Kanalčanov predvsem »karoktemo in pohtično« neoporeč- ne koloniste. V dokumentih stalno zasleduje- mo izraze »deutschfreundlich, deutsche Fami- lie, Blutordenträger, zanesljivi PG« (nadst). V ohranjenem dokumentu iz Büöovsa pišekreis- leiter DAG 1. avgusta 1944, da je situadja taka, da se lahko naseli na posestvo izseljenega Slovenca edino zanesljiv član nadstične stran- ke. Tudi za Zahomec so zahtevali vaški za- stopniki, da mora priti na slovensko posest dober kmet, da bo tako zmogel zastopati nem- štvo win den slowenischen Dorf Achomitz«. V Zgornji vasd pa je skušal krajevni kmečki vodja Einspieler i2xodti posest slovenskega izseljenca družini dsto nemškega porekla ter 134 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika pri tem upošteval njeno odlično »vsestransko zadržanje.«*' Da je bila izselitvena akcija aprila 1942 le pričetok širšega načrta o izgonu 50.000 prebi- valcev južne Koroške, nam potrjujejo že omenjene izjave slovenskih mobihzirancev v nemško vojsko. Na to dejstvo je namignil tudi koroški gauleiter dr. Rainer v glasilu koroške NSDAP decembra 1942. leta.'» Uvodoma je v listu podčrtal, da je že na obletnici koiroškega plebiscita tega leta postavil »za posebno na- logo v letu 1943 . .. odpravo tako imenovane- ga koroškega vprašanja«. Poudaril je, da gre pri tem predvsem za dve nalogi : »1. Prikazati potrebo po posebnih in dosti- krat tudi trdnih ukrepih ..., da jih bo' razu- melo prebivals-tvo celotne Koroške, in ga mo- bilizirati za aktivno soudeležbo pri akdjah leta 1943, ter 2. prekvasiti prebivalstvo jezikovno meša- nega področja z vsemi propagandnimi sredstvi, tako da se bo navznoter enako kot navzven priznalo k nemštvu in dokončno prevzelo nemške oblike življenja.« »Potreba, izpeljati to akdjo,« je nadaljeval Rainer, »izhaja iz dejstva, da je dobila Koro- ška Gorenjsko, v kateri živi 180.000 Slovencev, in ki mora znova postati nemška obmejna marka. Pri tem sta nai voljio dve možnosti: da izpolnimo führerjevo naročilo in premaga- mo stare preostanke na starem koroškem ozemlju, ali pa da se novi prebivalci gaua združijo z iredenstičnimi elementi v starem rajhu in dajo bodočemu razvoju svoj pečat. Odločil sem se po dobrem nadonalsociah- stičnem nadnu ne čakati v obrambi, pač pa ofenzivno z vso energijo in udeležbo združe- nih moči koroškega nemštva dosed rešitev problema v najkrajšem roku na jezikovno me- šanem področju. Ne bo mogoče poučiti prebivalstva o vseh izhodišdh, ki jih imamo na razpolago. Toda eno se da red: z zasedbo Ljubljane in Beograda so nam prišh v roke dokazi o skrivnih vele- izdajniških vezah slovenskih krogov s srbsko — šovinističnimi. Tudi je dokazano, da obsto- je do današnjega dne zveze preko Karavank s partizanskim vodstvom na Gorenjskem in še dalje do balkanskih tolp ... Ce bodo med to akdjo potrebni tudi trdi ukrepi, poudarjam, da se stranka kot en mož postavlja prednje v zavesti, da sem jih ukazal, in da so zato potrebni, in da ne smejo izostati. Sicer pa je, kot upam, potrebno le piri malo- številnih nepopravljivih in državne skupnosti nevrednih elementih uporabiti trše ukrepe. V ostalem se ve, da je večji del prebivalstva je- zikovno mešanega področja zvest koroški do- movini, rajhu in führerju. Samo bo z razume- vanjem sprejelo in aktivno pomagalo pri bo- si. 1. Slovenske Izseljenke v taborišču Hesselberg dodh ukrepih za ponemčenje javnega življe- nja. Samo bo tudi začutilo, kako državljani rajha delajo dobro, če vzgajajo svoje otroke za Nemce in jih že v mladosti v domad hiši napravijo za polnopravne pripadnike nemške- ga naroda. Z vsem razumevanjem in prizanes- Ijivostjo bomo šli preko priljubljenih uredb in jezikovnih navad in zahtevah več ^od mla- dine kot od starejših. Nikoli več ne bo notra- njega pritiska in če bi odstranih vse, ki spa- dajo k nam po svojih rasnih znakih, bomo po drugi strani odpovedah vsakomur, ki v na- cionialni slovenski zaslepljenosti noče shšati glasu krvi, in ki mu nemški predniki zastonj govorijo. Ce bomo tako nadaljevali s političnim zna- njem in psihološkim občutkom, z vso žila- vostjo in brezkompromisnostjo, bo prišlo do jasne rešitve, ki bo končno omogodla, da bo obmejni prostor naseljen z ljudmi, nosild naj- boljše nemške krvi in najtrdnejše narodnostne pripadnosti. Ta, sama po sebi smešna, državi sovražna prizadevanja na tem ozemlju niso nobena nevarnost za močno nemško državo. Ker pa je koroški obmejni gau nosilec neka- terih ponosnih tradidj rajha, mora biti v vseh svojih delih od Tur do Ljubljanskega polja enako spojen in s tem prav tako plemenit kot neuničljiv in neosvojljiv zidak germanskega rajha«. Po Rainerjevih besedah bi mogli soditi, da je bil vzrok za nov predstojed val izselitev razvoj NOB na Koroškem in Gorenjskem. Go- ri povedana dejstva pa pričajo, da je name- ravani izsehtveni val pomenil dejansko obno- vitev Himmler j evega načrta iz leta 1941. Nanj so nedvomno vphvali tudi načrti o presehtvah južnih Tirolcev in drugih narodnasti na .osvo- jeni Vzhod. Po Maier-Kaibitschevi izjavi na procesu je bil pobudnik te nove ideje dr. Rai- ner, proces sam pa je, kot smo videli, pokazal, da je bil Maier-Kaibitsch le deloma proti po- novni izselitvi; vzrok za to pa je bil bržčas Maier-Kaibitschev strah pred reakdjo prebi- 135 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino valsitva na jezikovno mešanem področju Ko- roške. To nasprotovanje je 1944. leta privedlo celo do spora med obema koroškima veljako- ma. Komaj je izšel Rainerjev članek in verjetno tudi ustrezne smernice, že je prizadevni župan občine Bekštanj Michl Truppe 27. januarja 1943 izdelal seznani »Rasno manjvrednih in asocialnih Slovencev na področju občine Bek- štanj«.'! V občini Brdo v Ziljski dolini je bilo določenih za izselitev 30 novih slovenskih družin.'^ Za prizadevnega pa se je pokazal tudi nacist Safaron iz Dobanjine pri Hodišah. Okrajnemu nacističnemu vodji je namreč po- slal predlog za izselitev prebivalcev zaselkov Dobanjina in Plešerk. Novi izselitveni val naj bi bil že februarja 1943. leta. V začetku tega meseca so ljudje že opazili zbiranje vozil v nemških predelih Ko- roške, ki mejijo na slovensko etnično ozemlje. Iz Celovca pa so prihajala poročila o izselitvi kar 50.000 koroških Slovencev v Ukrajino." Močan sovjetski prodor na vzhodni fronti pri Rostovu marca meseca pa je prekrižal te na- črte. Nameravano izselitev potrjuje tudi Him- mlerjeva odredba št. 21/43/C z dne 6. febru- arja 1943, s katero je določil izsehtveno pod- ročje na Koroškem. V uredbi Himmler pravi, da na podlagi Hitlerjevega ukaza z dne 7. oktobra 1939 o utrjevanju nemškega na- roda proglaša »jezikovno mešano področje v Reichsgauu Kärnten za naselitveno področje«. To naselitveno področje je po odredbi ob- seglo naslednje ohčine: a) V deželnem okrožju Wolfsberg: Labot, Lagerbuch, Libeliče in Žvabek; b) v deželnem okrožju Vehkovec: Djekše, Dobrla ves. Železna Kapla, Bistrica pri PH- berku, Galicija, Globasnica, Grebinj, Vovbre, Libuče, Blato, Pustrioa, Ruda, Rikarja ves. SI. 2. Slovenski Izseljenci po vrnitvi iz pregnanstva julija 1945 Skoči j an. St. Peter na Vašinjah, Zitara ves, Tinje, Bela, Velikovec, Važenberk; c) v deželnem okrožju Celovec: Zrelec, Bi- strica v Rožu, Borovi je, Grabštanj, Trdnja ves, Hodiše, Kotmara ves, Bilčovs, Zihpolje, Otok, Medgorje, Zgornja vesca, Otmanje, Po- krče, Radiše, Smarjeta v Rožu, St. Tomaž, Skofiče, MedboTOvnica, Vetrinj, Svetna ves. Slovenji Plajberk, Sele; č) v deželnem okrožju Beljak: Podklošter, Loga ves, Smerče, Bekštanj, Kostanje, Ledin- ca. Lipa, M'arija na Zilji, Rožek, St. Jakob v Rožu, Vrba, Vemberk; d) v deželnem okrožju Smohor: Brdo, Go- rice, St. Stefan na Zilji, Blače. Po tej odredbi naj bi se utrdilo nemštvo na tem območju »s preselitvijo narodnostnopoli- tično zanesljivih ljudi in z naselitvijo zane- sljivih Nemcev, posebno pa še z naselitvijo priseljencev iz inozemstva in z načrtno novo preureditvijo lastninskega stanja.« Za izvedbo tega načrta je Himmler pooblastil dr. Rainer- ja ter ga opoizoril, da se lahko posluži vseh ustreznih uradov in ustanov pa tudi določil zakona z dne 29. III. 1935 o pridobivanju zem- ljišč v korist nemške vojske.'* Himmlerjev odlok dokazuje, da je bil naci- stom tudi leta 1943 jasen obseg slovenskega etničnega območja na Koroškem. Primerjava tega območja, zajetega v Himmler j evi odred- bi, se v bistvu ujema z določili o dvojezičnem šolstvu iz oktobra 1945. Zajemalo je ves veli- kovški politični okraj in celo občino Pustrioo. V celovškem političnem okraju je zajela Him- mler jeva uredba iste občine kot zakon o dvo- jezičnem šolstvu, edini izjemi sta bili občini Tholoa, ki jo Himmlerjev načrt ni poznal, in občina Otmanje, ki je uredba o dvojezičnem šolstvu ni več upoštevala. Skladata pa se od- lok in uredba za slovenske in jezikovno me- šane občine v političnih Okrajih Beljak in Smohor. Izjema sta edino občini političnega okraja Wolfsberg, ki jih odredba o dvojezič- nem šolstvu ne pozna: Labot in Lagerbuch. Primerjava Himmlerjeve odredbe s takratno občinsko razdelitvijo pokaže, da je bil seznam občin izdelan vsaj že v poletnih mesecih leta 1942. V dokaz nam služi dejstvo, da sta biH občini Libeliče in Zvabek šele tega leta izloče- ni iz sodnega okraja Pliberk in vključeni v sodni okraj St. Pavel v deželnem okrožju Wolfsberg.« Ustrezno s temi navodili in z v bistvu konča- no preseHtvijo Kanalčanov se je spremenila tudi dotedanja vloga Gaugrenzlandamta in njegovega preselitvenega urada. Zato so ga preimenovali v Gauhauptamt für Volkstums- f rag en, Amtliche Umsiedlungsstelle pa je pre- vzel urad pooblaščenca državnega komisarja za utrditev nemškega naroda.'« 136 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Omenili smo že, da so porazi tretjega rajha preprečili prvotni načrt o izselitvi večjega de- la prebivalcev južne Koroške. Od leta 1943 lahko sledimo podrejanje te zamish naicistič- nim načrtom o obrambi koroških meja pred morebitnim sovražnikom. To novo, morda tretjo izselitveno fazo lahko imenujemo ne- kakšno kazensko izsehtev posameznih sloven- skih pa tudi nemških družin zaradi podpira- nja slovenskega osvobodilnega gibanja. Izseh- tev sama je šele sedaj postala sankcija, ki jo je izvajala poHdjska oblast; po Rainerjevem nalogu naj bi namreč nadstične oblasti zaple- nile premoženje vsakomur, čigar člani dru- žine so podpirale slovenske partizane. Neka priča je 1947. leta povedala, da je name- raval dr. Rainer 1944. leta izseliti iz Hodiš 16 slovenskih družin. Te izselitve pa ni bilo.'^ Istega leta je nastal tudi načrt o prese- litvi celotnega prebivalstva s področja Sele- Borovlje. Ta prostor naj bi postal vojaški po- ligon, namenjen četam na poti v Itahjo. Za- nimivo je, da je Maier-Kaibitsch nasprotoval tej izsehtvi iz istega vzroka kot pred letom dni. Morda spada prav v ta okvir tudi akcija za izsehtev 120 družin, ki jo je omenil na Maier-Kaibitschevem procesu policijski urad- nik Ludwig Michitsch. Povojni komandant koroške žandarmerije Kari Korytko je kot priča na procesu proti Maier-Kaibitschu izpo- vedal, da je prisostvoval vedni pogovorov, na katerih so govorili o boju proti partizanom in o možnosti samostojne obrambe Koroške. Povedal je, da se je na teh posvetovanjih Maier-Kaibitsch pritoževal nad žandarmerijo, ki ni dovolj ostro nastopala proti partizanom in zahteval ostrejše mere proti slovenskemu osvobodilnemu gibanju. Konec leta 1944 in v začetku 1945 se je Koroška pričela pripravljati na obrambo pred angloameriškimi silami v Itahji in pred Ju- goslovansko armado. Tudi o tem vprašanju je bilo več sestank'OV, ki se jih je udeležil Maier- Kaibitsch. Na njih je odločno zagovarjal sta- hšče o nujni obrambi Karavank pred enota- mi Jugoslovanske armade. Po Maier-Kaibi- tschevem načrtu naj bi bila to skrb žandar- merijskih enot, domadh prostovoljcev in madžarske vojske. Govorili so tudi o možno- sti, da bi pred prihodom Jugoslovanske arma- de evakuirah celotno prebivalstvo južne Ko- roške ah vsaj »osumljene prebivalce«, za ovi- ro pri izvedbi tega načrta pa se je pokazalo vprašanje prevoza vehkega števila beguncev. Maier-Kaibitsch se je ob teh razglabljanjih odločno uprl načrtom, da bi bila obrambna črta v bhžini Celovca. V pismu gauldterju Rainerju je dne 25. aprila 1945 znova ome- nil predloge o obrambi Celovca in Vehkovoa in nasprotoval nastanitvi kozakov kot neza- nesljivega elementa na južno Koroško.'^ Pregled problematike izselitve koroških Slovencev v času druge svetovne vojne nam je pokazal, da pred nastopom nadzma sicer še ne naletimo na izrazito misel o fizičnem pregonu slovenskega živi j a iz Koroške, tem- več na poskuse, da bi se z notranjo koloni- zadjo rajhovskih Nemcev izpodrinilo iz de- žele avtohtono slovensko prebivalstvo. Ti po- skusi so bili prvotno povezani z 1899. leta v Gradcu ustanovljenim društvom Südmark, po prvi svetovni vojni pa s Kärntner Heimat- bundom in drugimi organizadjami. Prvo pre- lomnico v tem vprašanju pomeni priključitev Avstrije k Hitlerjevi Nemmji marca 1938, ko so dobila svojo dokončno podobo skoraj dvaj- setletna prizadevanja Kärntner Heimatbun- da. Cilje te organizacije je v nekohko drugač- ni obliki prevzel tudi novi režim, enako njen poslevodeči vodja Maier-Kaibitsch. Drugo prelomnico v izsehtvenem vprašanju pa po- meni nadstični napad na Jugoslavijo aprila 1941, ko je po Maier-Kaibitschu nastopil tre- nutek, ko bi se dal z nemško kolonizadjo odstraniti slovenski živelj iz Koroške. Dne 25. avgusta 1941 je Himmler izdal v zvezi s preseHtvijo Kanalčanov, ki so optirali za tretji rajh, odredbo o izsehtvi kakih 200 slovenskih družin v notranjost rajha. Do tega akta je prišlo naslednje leto 14. in 15. aprila 1942. Da pa je bila izselitvena akdja aprila 1942 le pričetek širšega načrta ob pregonu 50.000 prebivalcev južne Koroške, priča med drugim citirana Himmlerjeva odredba z dne 6. februarja 1943. Ta načrt pa so prav v tem času prepredli novi nemški porazi, predvsem na vzhodni fronti. OPOMBE 1. Poizkus iztrebljenja koroških Slovencev v dobi nacizma, Slovenski vestnik, Celovec, 20. VI. 1947, št. 37 — 8. VII. 1947, št. 47; Razvoj pravne- ga položaja naših zadrug, Svoboda, mesečnik Slovenske Koroške, Celovec 1949, št. 1; Skoda, ki jo je prizadejal nemški teror SPZ in drugim ustanovam na Koroškem, Slovenski vestnik, 7. II., 21. m. in 28. III. — 4. IV. 1947; Izselitev..., Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 17—26. — 2. Npr. spomini Janka Ogrisa v Koroškem koledar- ju 1965, Celovec, str. 55—63. — 3. Nikolaus von Preradovich, Der nationale Gedanke im Öster- reich, 1866—1938, Göttingen (1963), str. 6. P. posnema podatke po knjigi G. A. v Metnitz, Die deutsche Nationalbewegung 1871 — 1933, Berlin 1939. — 4. Slovenski vestnik, Celovec, 12. II. 1960, št. 7. Razprava je izhajala v številkah 6 do 13 (5. 2. 1960—25. 3. 1960). — 5. Marburger Zei- tung, 17. 10. 1918; prim. Prispevke za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, 1960, str. 307—308. 6. Lojze Ude, Po plebiscitu 10. 10. 1920 — Kärnt- 137 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino ner Heimatdienst, Heimatbund, Zbornik Koroške, 1959. str. 77,. Številke o učiteljih, ki so zapustili Koroško, sicer variirajo. — Za učitelja Franca Aichholzerja gl.: dr. Julij Felaher, Franc Aich- holzer, Naši razgledi, Ljubljana, 22. 2. 1964, št. 4; Naš tednik — Kronika, Celovec 6. 2. 1964, št. 6; Slovenski vestnik, Celovec, 14. 2. 1964, št. 7. — 7. Lojze Ude, cit. d., str. 78. — 8. Lojze Ude, cit. d., str. 73—91; posebej str. 76—77. — 9. Lojze Ude, cit. d., str. 84—85. — 10. Prepis govora hrani arhiv INV. Na procesu proti Maier- Kaibitschu ga je kot priča prebral dr. Mirt Zviritter, vendar ga sodišče ni prištelo k obtežil- nemu materialu. — 11. Lojze Ude, cit. d., str. 85. — 11 a. Dr. Julij Felaher (-er) piše o tem v članku »Odgovornost za Kaibitscheve zločine nosi senžermenska Avstrija«:... 21. junija 1929 (sta) Maier-Kaibitsch in znani šovinist dr. Martin Wutte (zanj glej Lojze Ude, Dr. Martina Wutte- ja duhovna podoba, Kol. Slovenske Koroške 1958, str. 45—50 op.) predavala v Porečah ob Vrbskem jezeru časnikarjem iz rajha o potrebi naselitve rajhovcev na slovenskih kmetijah na Koroškem in namestitve nemških duhovnikov na slovenskih farah. Pri tem sta poudarila zasluge celovškega škofa dr. Hefterja, ki ima razumeva- nje za tako akcijo, in ki v tem vprašanju podpira Heimatbund. ... Na vabilo Heimatbunda je bival na Koroškem od 28. maja do 19. julija 1930 pro- fesor na kmetijski šoli v Frankenbergu v Nem- čiji Schmalhorst, ki sta mu Maier-Kaibitsch in dr. Wutte obrazložila načrt o nakupovanju slo- venskih posestev za rajhovske naseljence. Ta je nato v Nemčiji propagiral naseljevanje rajhov- cev na Koroškem. (Ljudska pravica, Ljubljana, 27. X. 1947, št. 253.) — i 2. Po podatkih v arhivu INV. Podatki so večinoma iz gradiva procesa proti Maier-Kaibitschu. — 13. Lojze Ude, cit. d., str. 85 piše »Konec dvajsetih let..isti, (Alois Maier-Kaibitsch, rkp. v arhivu INV, f. 164). — 13 a. VDA si je v Stuttgartu ustanovila tudi Deu- tscher Auslandsinstitut (DAI). Zanimivo je, da DAI ni samo registriral Nemcev v inozemstvu in njihove kulturne in gospodarske razmere ter politično opredeljenost, marveč tudi vse podrob- nosti iz življenja večinskih narodov. — 14. Cit. po Lojze Ude, cit. d., str. 85. — 15. Koroški Slo- venec, 9. 3. 1938, str. 10. — iS a. V okviru »Volks- bunda« sta se za naselitveno akcijo posebno za- vzemala bivši avstrijski zvezni kancler Steeru- witz na Dunaju in dr. Rokitansky v Celovcu, oba člana krščansko-socialne stranke (-er. Ljud- ska pravica, 27. oktobra 1947, str. 253). — 15 b. O drugi taki seji je poročal celovški list Freie Stimmen v uvodniku dne 25. XI. 1935: »Za cono A (namreč plebiscitnega področja iz leta 1920 — op.) Dunaj, 23. november. Včeraj je bila v spodnjeavstrijski deželni kmetijski zbor- nici pod predsedstvom dr. Winterja, vodje du- najskega kmetijskega strokovnega odbora nem- ško-avstrijske delovne skupnosti, zelo obiskana konferenca kmetijskih strokovnih odborov z Du- naja, Münchna in Berlina ... Naselitveni načrt za cono A: iz posvetovanj med avstrijskim in rajhovskim (Reichsdeutsch) strokovnim odborom moramo posneti, da je narejen v Miinchnu na- selitveni načrt, ki bo v interesu ohranitve nem- štva na slovenskem obmejnem ozemlju na Ko- roškem podpiral nemške kmete.« — 16. -er (dr. Julij Felaher), Naseljevanje rajhovcev na Koroškem v dobi senžermenske Avstrije, Svobo- da II, Celovec, št. 10/12, str. 9—13. Izvleček je objavil Slovenski vestnik, Celovec, 23. 1. 1948, št. 4. — 17. Dr. Julij Felaher, cit. d. — 18. Dr. Julij Felaher, cit d. — Ta kolonizacij ska dejav- nost je našla 1960. leta odmev tudi v knjigi Amerikanca Alfreda Diamanta, »Austrian Ca- tholics and the first Republic«, Princeton, 1960 (str. 76). Piše: Na Koroškem si je pridobil Land- bund zaupanje vzhodnopruskih protestantskih kmetov; ti so zbežali iz vzhodnopruskih področij, ki so po vojni pripadla Poljski in zasedli zemljo, ki so jo bili pustili koroški Slovenci; ti so bili prisiljeni vrniti se v Jugoslavijo 1918. leta. Na tem mestu je Diamant pomešal problem nemške kolonizacije z vprašanjem odhoda dela slovenske inteligence po plebiscitu 1920. leta. Nejasna je tudi formulacija o »vrnitvi v Jugoslavijo«. Ne- rodno Diamantovo pisanje o odhodu slovenskih kmetov v Jugoslavijo je opazil dr. Theodor Ve- iter v salzburškem časniku Berichte und Infor- mationen, ZV. 931, z dne 22. 5. 1964. Zašel pa je v drugo skrajnost, ko v polemiki z Diaman- tom trdi, da so po letu 1920 morali zapustiti Ko- roško »le različni slovenski intelektualci, ki so izhajali iz Kranjske«. o slovenskih kmetih dr. Veiter polemično piše, da so ostali v deželi in niso imeli vzroka je zapustiti. — 19. Stenogram procesa proti Maier-Kaibitschu, shranjen v arhi- vu INV. — 20. Izjava dr. Joška Tischlerja na procesu proti MK dne 15. X. 1947. — 21. Koro- ški Slovenec, 28. IX. 1938. — 22. Koroški Slove- nec, 8. III. 1939. — 23. Verbrechen fordern Sühne, Klagenfurt 1947, str. 18—19. — 24. Dr. Mirt Zwitter, Poizkus iztrebljenja koroških Slo- vencev v dobi nacizma (v nad. Poizkus ...). Slovenski vestnik, Celovec 24. VI. 1947, št. 38. — Zanimiva je tudi usoda dekana Štefana Singerja, pisca več zgodovinskih knjig s področja južne Koroške, gl. Koledar Družbe sv. Mohorja 1964, Celovec, str. 58—78. Vsem, ki so trpeli, Celovec 1947. — 25. Gl. op. 23. — 26. V celoti ponatisku- je Smernice Conrad F. Latour v knjigi »Süd- tirol und die Achse Berlin—Rom 1938—1945«, Stuttgart 1963, str. 129—135. Smernice so sledile tako imenovanemu »Berlinskemu soglasju« z dne 23. VI. 1939, ki je znano tudi kot Južnotirolski preselitveni sporazum ali pa Sporazum Hitler- Mussolini. Ta sporazum je Kanalsko dolino ko- maj omenjal. Smernice pa že vsebujejo formu- lacijo o »dvojezičnem teritoriju Trbiža« (Smer- nice, pogl. 1). Italija je sporazum objavila v za- konu z dne 21. avg. 1939. — 27. Latour, cit. d. — 28. Prav tam. Italija je želela od tega spora- zuma izvzeti Ladince, večini prebivalstva Južne Tiroske pa sploh odrekala germanski izvor. — O južnotirolskem problemu, ki se kaže danes kot posledica dogodkov iz leta 1939—1945, je izšla obširna literatura. Velik del je citira Theodor Veiter v članku Südtirol als rechts- und staats- politisches Problem, Der Donauraum, Wien, 1961, Str. 12—24. o tem vprašanju isti avtor raz- 138 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika pravi j a večkrat tudi v reviji Berichte und Infor- mationen (Salzburg), na tem mestu naj navede- mo članke: Um den Staatsbürgerschaltswiederrui in Südtirol, B. u. I., (Berichte und Informationen) 1961, Zv. 755, Str. 12—14, članek Deutsche Orts- namen nicht preisgeben?, B. u. I., zv. 846, 5. 10. 1962, Str. 14, isti Südtiroler Vermögen als »Deu- tsches Eigentum«. Zum Sonderkurs der Deu- tschen Umsiedlungs-Treuhand Ges. m. b. H., B. u. I., ZV. 739, 16. 9. 1960, str. 9—11. Drugi vidni avtor pa je Herbert Miehsler s knjigo Südtirol als Völkerrechtsproblem, Graz, 1962. — 29. Skup- no se je preselilo od konca 1. 1939 do 30. apr. 1942 v tretji rajh 76.824 oseb. Od teh je bilo 72.310 bivših italijanskih in 4.514 nemških državljanov. V času od aprila do junija 1942 jim je sledilo še 2.676 oseb (2.544 rojenih italijanskih in 132 nem- ških državljanov). Skupno število je tako znašalo 79.500 oseb. Po podatkih aktov osebnega štaba državnega vodje SS Himmlerja je bilo naseljeno na Tirolsko in Vorarlberg 25.308 optantov, Salz- burško 7864, Koroško 5580, Zgornje Avstrijsko 7404, Štajersko 5680, Spodnje Avstrijsko 1078 in Dunaj 854. Poleg tega pa še v Sudete 248 in druge pokrajine Velike Nemčije 20.808 (skupno 76.824 optantov). V število na Koroško preselje- nih optantov je vključenih tudi 3336 Kanalčanov. (Latour, Südtirol ... priloga VI, str. 143). Po dru- gi svetovni vojni se je vrnilo v Italijo približno 15.000 optantov. Okoli 8000 južnih Tirolcev z ita- lijanskim državljanstvom živi danes v Avstriji, »več tisoč pa jih ima avstrijsko državljanstvo. Močne skupine južnih Tirolcev žive na Bavar- skem in v Porenju«. (Neue Zeit, Graz, 20. 5. 1964, št. 115). — 30. Po podatkih v arhivu INV. — 31. Latour, cit. d., str. 75. — 32. DUT je bila usta- novljena s konvencijo z dne 21. 10. 1939 s sede- žem v Berlinu in s podružnico v Innsbrucku. Paralelno z njo je bil v Boznu ustanovljen v tekstu omenjeni preselitveni urad. — Premoženje DUT je v Berlinu po koncu druge svetovne vojne likvidirala sovjetska zasedbena oblast, premože- nje njene insbruške podružnice pa je Avstrija postavila pod javno upravo, s sklenitvijo državne pogodbe 15. 5. 1955 pa je to premoženje prešlo v last avstrijske države. Premoženje DUT v Boznu je postavila 18. 1. 1946 italijanska država pod javno upravo. Gl. Theodor Veiter, Südtiroler Vermögen als »Deutsches Eigentum«. Zum Son- derkurs der Deutschen Umsiedlungs — und Treuhand Ges. m. b. H., Berichte und Informa- tionen, ZV. 739, 16. septembra 1960, str. 9—11; isti. Um die Pensionen und Renten der Südtiroler, B. i. I. ZV. 740. 23. septembra 1960, str. 7—10. — 33. Ente nazionale per le Tre Venezie (prvotno tudi Ente di Rinascita agraria per le Tre Vene- zie) je bila ustanovljena s kraljevim dekretom z dne 27. 11. 1939. Družba dela še danes. Ime ima od tod, ker je njeno delovanje zajemalo Julijsko Benečijo (Venezia Giulia), Furlanijo (Venezia Friulana) in provinci Bozen in Trident, združeni v pokrajino Venezia Tridentina. — 34. Hitlerjev odlok objavlja med drugim zbirka dokumentov o germanizaciji in nacistični politiki na Cehoslo- vaškem inštituta za mednarodno politiko in eko- nomijo in zgodovinskega inštituta čehoslovaške akademije znanosti v Pragi Die Vergangenheit warnt, druga izd., Praga 1962, dok. št. 4, str. 48—49. — Kmalu po Hitlerjevi izjavi so se pri- čeli seliti na ozemlje rajha manjši drobci iz Es- tonske in Letonije. (Koroški Slovenec, 8. 11. 1939, št. 54). — 35. Die Neue Zeit, Celovec, 30. 10. 1947, št. 249. — 36. Prepis dokumenta z dne 16. 3. 1940 hrani arhiv INV. — 37. Poročilo DAG Gau- grenzlandamtu NSDAP z dne 8. 1. 1941 v arhivu INV. — 38. Obračun dela celovške DAG z dne 10. 11. 1940 v arhivu INV. — 39. Prepis sprem- nega dopisa hrani arhiv INV. — 40. Slovensko ime te vasi je Modrinja ves v občini Mitschig (Mičiče) v šmohorskem političnem okraju. — 41. Pismo deželnega vodstva NSDAP DUT z dne 15. 4. 1941. Prepis je v arhivu INV. — 42. Ste- nogram procesa v arhivu INV. — 43. Dr. Julij Felaher, Nameravana preselitev Slovencev na Koroškem in Gorenjskem, rkp. 1947, v arhivu INV. — Izpoved dr. Tischlerja na procesu proti Maier-Kaibitschu. — France Skerl, Koroška v borbi za svobodo. Koroški zbornik, Ljubljana, 1946, str. 514. — 44. V pismu dr. Aichingerju, citiranem na procesu proti Maier-Kaibitschu, je Himmler — v nasprotju s to odredbo — zagoto- vil, da bodo izseljenci le rasno manjvredni Slo- venci. — 45. Odlok je izšel v internih navodilih, ki jih je Himmler izdal kot državni komisar za krepitev nemške narodnosti, pod imenom Men- scheneinsatz z dne 1. sept. 1941. — 46. Koroška v borbi, Celovec 1951. str. 19. — 47. Original hrani arhiv INV. — 48. Kopijo dopisa hrani ar- hiv INV. — 49. Kopijo dopisa št. 239/1Vb-1942 hrani arhiv INV. — 50. Originalno obvestilo Gaugrenzlandata DAG oz. W/D UC 9 KI SA iz prve polovice maja 1942 v arhivu INV. Obve- stilo pripominja, da se ni noben Kanalčan odlo- čil za prevzem posestva. — 51. Dopis št. 144 (Is) Za z dne 28. 11. 1941., v arhivu INV. — 52. Do- pis št. Zl. 5247/IV/13/1941. Kopija dokumenta v arhivu INV. — 53. Originalni zapisnik z dne 20. 10. 1942 UC K Vi/Schw/Sa v arhivu INV. — 54. Odgovor št. IF 140/42 z dne 28. II. 1942, ori- ginal v arhivu INV. — 55. Kopija akta UC Schw/Re z dne 7. 3. 1942 v arhivu INV. 56. Ko- pijo hrani arhiv INV. — 57. Slovenski vestnik, 27. 6. 1947, št. 6. — 58. Dokument hrani arhiv INV. — 59. Dr. Mirt Zwitter piše, da je imela najmlajša izseljenka Lojzka Tarman komaj 16 dni. Ta podatek se sklada z navedbo v knji- žici Vsem, ki so trpeli, Celovec 1948, str. 8—9, češ, da so med deportacijo (15. ali 16. 4.) »sloven- ski materi odvzeli prvo žrtev, nekaj dni starega otroka — mrliča«. — 60. Dr. Mirt Zwitter v zborniku Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 20 do 21. Tudi naslednji podatki so v glavnem vzeti iz te razprave in iz študije v Slovenskem vest- niku. — 61. O življenju izseljenk, ki so bile po izselitvi dodeljene posameznim družinam kot gospodinjske pomočnice, priča okrožnica št. 17/43 z dne 3. 5. 1943 Reichskommisarja za utrditev nemškega naroda v Nürnbergu. Podajamo jo v izvlečku. — Na glasove, da tretirajo delodajalci izseljena slovenska dekleta kot Nemke in jim nudijo zaradi pridnosti dodatke, okrožnica po- navlja delovne pogoje za izseljenke: 1. Prosti 139 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Čas. Izseljenke lahko dobijo dva prosta dneva na štiri tedne, najbolje skupaj. Medsebojni obiski deklet naj se po možnosti pretrgajo, enako tudi obiski iz Koroške. 2. Plačilo. Najvišja vsota je 20 RM, ki ne sme biti presežena. 3. Okrožnica ugotavlja, da so v zadnjem času prejele izseljen- ke zelo mnogo pisem v slovenskem jeziku iz Ko- roške (»iz izseljenih področij«). Delodajalci v zadnjem času tudi ne izročajo pisem, ki jih pre- jemajo dekleta v taborišču. Ciklostirano okrož- nico za gau Franken hrani arhiv INV. Glej tudi članek Ko smo bili izseljeni. Naš tednik — Kronika, 27. III. 1958, št. 2. — 62. Poročilo ma- jorja Kressa citira obtožnica proti Mainer-Kai- bitschu. — 63. Perkonigov apel Rainerju ni v celoti dostopen. Posamezne odlomke je objavil Ust Die Neue Zeit, Celovec, 14. 11. 1947, št 261: »Ich leite das Recht zu meiner Darlegung aus meiner Kenntnis des in Frage stehenden Ge- genstandes her, dann aber auch aus meiner menschlichen Pflicht, ein Unrecht als solches zu erkennen«. — »Ich kann da ich mich ehemals im Kärnter Heimatbund viele Jahre lang mit den nationalpolitischen Problemen in Kärnten be- schäftigt habe, zu der Aktion nicht schweigen, obwohl mir als öffentlichen Angestellten durch eine Verfügung des Kreisleiters die Äusserung einer persönlichen Meinung verwehrt ist«. — »Ich habe im Kärntner Heimatbund stets eine Verständigung mit den Slowenen zu erreichen gesucht, ich habe in Besprechungen mit deren Führern die Grundlage für eine kulturelle Auto- nomie, um welchen Preis der Friede im Lande zu haben gewesen wäre, festzulegen getrachtet, weil meiner Ansicht nach ein unbefriedigender Zustand nicht verewigt werden darf, ohne dass daraus gefährliche Folgen entstehen. Ich musste mich zu dieser Ansicht erst allmählich durch- ringen, denn nach 1920 war mein Urteil über das slowenische Problem in Kärnten durch die Trauer den Tod meines Vaters getrübt, der in- folge schlechter Behandlung durch die sloweni- schen Besatzungstruppen in Ferlach im Jahre 1919 gestorben war«. — »Ich kenne ihre letzten Beweggründe nicht, aber was immer sie auch sein mögen, keiner von ihnen kann das Unrecht und das menschliche Leid aufwiegen, das sie bewirken.« »Ich würde mich eines ernsten Ver- gehens schuldig machen und meinem Gewissen zuwiderhandeln, spräche ich nicht aus, was ein öffentliches Geheimnis genannt werden muss: Dass nämlich ablehnende Meinung über die Aussiedlung allgemein ist, nicht nur wegen der erschütternden Umstände, unter denen sie er- folgte, sondern wegen der mutmasslichen Folgen, die auch von solchen Leuten als unerwünscht bezeichnet werden, denen seit jeher eine starre, unnachgiebige Haltung der Minderheit eigen war. Also nicht allein menschliche Beweggründe sind es, die mich veranlassen, diesen Brief an Sie zu schreiben, es ist vielmehr eine höhere Räson die mich dazu drängt, Sie zu beschwören: »machen sie die Aussiedlung der Kärntner Slo- wenen rückgängig!« — »Verzeihen Sie, bitte, die offene, vielleicht zu kühne Sprache, aber ich kann, ich darf nicht schweigen, wo es mir mein Gewissen gebietet. Meine Stimme ist zwar nur eine einzelne Stimme, vielleicht aber hat sie einiges Gewicht dadurch, dass sie die Stimme eines Menschen ist, der keinen anderen Ehrgeiz hat als den, menschlich zu sein um Willen der Klugheit und der Wahrheit.« — 64. Ponatis od- govora Reichskanzlei prinaša Koroški zbornik, str. 513. — 65. Korospondenco o tem vprašanju hrani arhiv INV. — 66. To dejstvo potrjuje po- jasnilo priče dr. Wagner j a na procesu proti Maier-Kaibitschu. Povedal je, da so bili pred- logi za izselitev, ki so jih bili dali kreisleiterji, obsežnejši kot pa dejanska izselitev. — 67. Ko- respondenco o tem vprašanju hrani arhiv INV. V dopisu z dne 1. 7. 1943 DAG je Gaugrenzland- amt po Kaibitschevem naročilu izrecno prosil za morebitnega Kanalčana, »da bi do tega pra- vočasno mogli zavzeti stališče, ker Bilčovs zahte- va iz narodnostnopolitičnih vzrokov na Ogriso- vem posestvu odličnega naseljenca.« — 68. Ustrezno dopisovanje med DAG in župani hrani arhiv INV. — 69. Dopis Einspieler j a DAG z dne 4. 7. 1942. DAG je napotila Einspielerja na Gaugrenzlandamt. Dokument hrani arhiv INV. — 70. Mitteilungen des Gauringes für national- sozialistische Propagande und Volksaufklärung NSDAP, Gau Kärnten, Heft 2, december 1942. — 71. Seznam prinaša skupaj z drugo Truppejevo korespondenco Pressedienst OF 22. 2. 1947, št. 7. 72. Slovenski poročevalec, 26. 6. 1945, št. 57 (nepodpisani članek dr. Julija Felaherja). — 73. France Skerl, cit. d., str. 514. — 74. Fotokopijo odloka, izdelanega po dokumentu v hrambi National Archives v ZDA, hrani arhiv IZDG. Nanjo me je opozoril tov. dr. Tone Ferenc, ki se mu za prijaznost najlepše zahvaljujem. — 75. Odredbo o dvojezičnem šolstvu objavlja dr. Jan- ko Pleterski v Razpravah in gradivu INV, št. 2, 1960, str. 59—61. Zemljevid področja dvojezičnih šol iz leta 1945 gl. v Razpravi dr. Vladimira Kle- menčiča v istem zvezku Razprav in gradiva. — 76. Kopijo okrožnice Gauhauptamta für Volks- tumsfragen z dne 15. 2. 1943 hrani arhiv INV. — 77. Po članku v celovški Die Neue Zeit 1. 1. 1954, št. 1. Der »Iltis«, so nacisti nameravali iz- seliti na podlagi izdaje 15 družin. Vendar pa je izselitev preprečil takratni vodja celovške var- nostne službe ing. A. J. — 78. Pismo citira ma- terial s procesa proti Maier-Kaibitschu. Tudi dru- gi podatki za leto 1944 so povzeti po tem ma- terialu. — 79. Kaže, da je bilo v celoti izseljenih kakih 6 nemških rodbin. O eni Markusa Zellniga iz Ettendorfa pri Wolfsbergu poroča Volkswille 3. 4. 1948, št. 78. 140 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika OBLIKOVANJE LJUBLJANE V PRVI POLOVICI XIX. STOLETJA vlado valencic Se današnji tloris stare Ljubljane kaže, da je bilo srednjeveško mesto v svojem največ- jem delu načrtno zazidano, da torej gradbena rast ni bila prepuščena slučaju in samovolji posameznika, temveč so parcelacijo stavbišč in gradnjo hiš urejali nekakšni gradbeni predpisi. Državna oblast in mestni svet sta usmerjala gradbeni razvoj mesta. Leta 1524 je mestni svet sklenil, naj meščani, ki so jim pogorele hiše, ne postavljajo več lesenih; te- daj je bUo v mestu še mnogo lesenih zgradb.^ Ta sklep so brez dvoma narekovali požamo- vamostni razlogi. Sredi XVIII. stoletja je deželna vlada zahtevala odstranitev lesenih hodnikov s stranišči na hišah ob Ljubljanici iz požarnovarnostnih, estetskih in higienskih razlogov.' Lastniki prizadetih hiš so se zoper odredbo deželne vlade pritožili in tako iz- vedbo za dalj časa odložih. V mnogih mestih in trgih, tako tudi v Ljubljani, so med dvema sosednjima hišama puščah 1, 2 ali 3 čevlje (čevelj je meril 31,6 cm) širok, nezazidan pro- stor (Stadt Spatium). Imenovah so ga ko- munske uhčice; še danes imamo v starem delu mesta nekaj takih primerov, le da pre- sledki med hišami niso vedno vidni, ker so jih zakrih z zidom. Komunske uličice so bile povod za mnoge spore med hišnimi lastniki, na njih se je nabirala nesnaga, ponekod so bile vzrok vlage v hišah, zato so bih od leta 1770 naprej taki vmesni prostori pri novih gradnjah odpravljeni, pa naj so imeh svoj iz- vor v navadah, privilegijih aH statutih. Na- mesto teh naj bi se, kot na Dunaju, postav- ljali skupni zidovi. Obstoječe komunske uh- čice naj bi pri morebitnih adaptacijah in pre- zidavah zazidah.ä Skrb za požarno varnost je bila glavni razlog za izdajanje raznih stavb- nih predpisov. Tudi gasilni red za Ljubljano, ki so ga izdali 19. februarja 1773, je vseboval nekaj gradbenih predpisov. Določal je, da morajo biti poslopja krita z opeko ter da je treba opustiti kritje s skodlami. Zahteval je, naj se čimprej odstranijo leseni hodniki, po- moh in leseni strešni žlebovi, sicer bi bili odstranjeni na stroške hišnih lastnikov.'' Leto kasneje je bila ustanovljena gradbena, gasil- na in olepševalna komisija, v kateri so pre- vladovah zastopniki državnih organov; mesto je imelo v njej le enega člana. Skrb za grad- beno pohcijo, požarno varnost in olepševalne zadeve je bila naloga te komisije.' Po pred- pisih iz leta 1787 je moral vsakdo, ki je hotel graditi, predložiti komisiji načrt stavbe. Ko- misija je načrt pregledala in odobrila, po po- trebi tudi spremenila. Preden je izdala grad- beno dovoljenje, je morala aashšati sosede; pri morebitnih sporih se je prizadevala za mimo poravnavo. Ako ni prišlo do sporazu- ma, je svoje poročilo predložila deželni vladi, ki je odločila, ali naj se stranke napotijo na redno pravno pot.* Iz začetne dobe se o idelovanju komisije ni nič ohranilo; zdi se, da v osemdesetih letih ni dosti poslovala in je bila za nekaj časa opu- ščena. Leta 1790 je Ljubljana dobila nov po- hdjski red, ki je vseboval tudi splošne grad- bene predpise. Po teh predpisih ni smel nihče v mestu in v predmestjih graditi nove hiše aH jih temeljiteje prezidavati, npr. nadzida- vati nova nadstropja, izpeljavati dimnike, napravljati podstrešnice in kuhinje, če ni prej predložil okrožnemu glavarstvu (Kreisamt) načrta ter potrdila zidarja aH tesarja, da nova gradnja ni nevarna v požarnem pogledu. Strankam, ki tega ne bi upoštevale, ter zi- darjem in tesarjem, ki so morah jamčiti aa potrdila, je bila zagrožena denarna kazen ter tudi da bodo morah nesmotrno izvedene gradnje porušiti ali pa preurediti.' Več kot gradbenih je poHcijski red vseboval požamo- poHdjskih predpisov. Kljub vsem tem predpisom je bilo še precej nereda pri gradnjah; dogajalo se je, da so bile z njimi v nasprotju; največkrat ni bila upo- števana požarna varnost. Da bi se napravil konec svojevoljnim gradnjam, je deželna vla- da 1798 obnovila gradbeno, gasilno in olep- ševalno komisijo in ji predpisala navodila za njeno delo.^ Navodila so obravnavala pred- vsem požarnovarnostne zadeve, 13 točk se je ukvarjalo z nalogami komisije na tem pod- ročju, le ena sama je govorila o nalogah na gradbenem in olepševalnem področju. Komi- sija je imela možn-ost, da je deželni vladi predlagala izvedbo raznih gradbenih in olep- ševalnih ukrepov. Predlagati je mogla, da bi se odpravilo marsikaj, kar je kvarilo podobo mesta, mogla pa bi marsikaj napraviti, da bi ta podoba bila lepša in prijetnejša. K lepoti mesta prispevajo široke in ravne ceste, dobro tlakovanje, dm bolj izenačene hiše, prostorni trgi in snaga, javna, lepo speljana sprehaja- Hšča ter dobro urejena razsvetljava. Glede na tak obseg njenih nalog komisiji ni bilo mogoče predpisati vsega tistega, kar naj bi v posameznih primerih ukrenila. Svoje delo naj bi uravnavala po vsakokratnih okolišd- nah in razmerah, ker bo veliko odvisno od načina, kako se bo komisija za stvar zavzela. 141 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Navodila so jo opozarjala še na nekatere do- ločene naloge. Skrbeti je morala, da nihče ne bi gradil, ne da bi bil prej njej predložil načrta gradnje. Nadzorstvo nad upošteva- njem tehničnih predpisov pri gradnjah je bila stvar gradbene direkcije. Vendar je tudi ko- misija morala skrbeti, da so kurišča bila zgrajena varno pred požarom, da so bile upoštevane primerne dimenzije hiš, hišnih vrat in oken, da so zgradbe stale v ravni črti, da so bile po potrebi dvignjene od tal in da niso bile napravljene neprimerne strehe. Pri podstrešnih stanovanjih naj bi se po možnosti opustile lesene ali polžaste stopnice. Notra- njost hiš naj bi bila čim bolj urejena, stano- vanjske sobe naj bi imele primemo višino, oboki potrebne vezi in dohodi zadostno širino in zložnost. Kramarske lope in stojnice po ulicah naj bi se odpravile, ravno tako tudi strešni žlebovi, ki segajo v uHce, in nepri- merno postavljena manjša, zlasti lesena po- slopja. Olajšala naj bi se zveza ulic z zidanimi prehodi, napravil zložen tlak in več javnih vodnjakov ter naj bi se vzdrževala snaga na ulicah. Naloga komisije naj bi bila tudi skrb za točnost javnih ur. V istem času je bilo izdanih tudi nekaj gradbenih predpisov glede stanovanjskih prostorov. Pod v spodnjih stanovanjskih so- bah je moral biti en čevelj nad zemljo, sobe vsaj 9 čevljev visoke in so morale imeti 2 1/2 čevlja široka ter 4 čevlje visoka okna.* ii. Gradbena, gasilna in olepševalna komisija je bila v svojem področju samostojen organ, podrejen neposredno deželni vladi. Nisem mogel ugotoviti, kakšna je bila njena organi- zacija v začetku njenega delovanja. Po podat- kih iz leta 1804 jo je sestavljalo 11 članov; ti so bili okrožni glavar, poHdjski direktor, okrožni komisar, dva stanovska odbornika, direktor deželne gradbene direkcije, blagaj- nik in računovodja, dimnikar, vodja gasilne službe, en stavbni in en tesarski mojster.^" Zastopnik magistrata med člani komisije ni omenjen, vendar, kot je videti iz nekaterih ohranjenih spisov, je župan vsaj deloma pri njej sodeloval. Za časa francoskega medvlad- ja je komisija prenehala z delom, gradbena polidja pa je prešla med naloge mestne uprave. V času vojne, političnih in upravnih sprememb se meščani niso dosti menili za gradbene predpise. Presddavali so hiše ali celo gradili nove, ne da bi si preskrbeli dovoljenje oblasti. Zaradi takih svojevoljnih gradenj je prišlo do sporov med sosedi, zožitve ulic, ne- varnosti požara in porušenja, do nesmotrnih gradenj in drugih nepravilnosti. Predsednik začasne mestne upravne komisije baron Co- delli je z okrožnico četrtnim mojstrom razgla- sil, da je treba vsako, tudi manjše popravilo strehe aM drugega dela hiše prijaviti, pri no- vih gradnjah pa je bilo treba prositi za gradbeno dovoljenje, predložiti načrt in na- vesti stavbenika. Kdor je gradil brez dovo- ljenja, je tvegal nevarnost, da mu brez dovo- ljenja postavljeno stavbo podro.'' Po obno- vitvi avstrijske oblasti v Iliriji je bila obnov- ljena gradbena, gasilna in olepševalna komi- sija, javnost pa je bila opozorjena na grad- bene predpise, ki so pod francosko vlado zatonih v pozabo.*^ Leta 1825 je bila komisija reorganizirana in število njenih članov skrče- no. Sestavljali so jo pod vodstvom gubemij- skega svetnika in poHdjskega direktorja magistratni svetnik, arhitekt ali drug tehnični uradnik deželne graidbene direkdje ter okrož- ni komisar.13 Komisija je poslovala kot prva stopnja v zadevah svojega p-odročja, to je bilo tudi v mestnih gradbenih zadevah. V drugi stopnji je odločala deželna vlada. Ohranjeno gradivo o delovanju gradbene, gasilne in olepševalne komisije kaže, da se je ukvarjala največ z gradbenimi zadevami glede na njihovo požarno varnost." Prav po- gosto je razpravljala o prekritju in popravilu streh; zahtevala je, naj bodo strehe krite z opeko, le izjemoma in ziačasno je dovoljevala lesene in slamnate strehe. V takih primerih je bil hišnemu lastniku postavljen rok, v ka- terem je moral streho prekriti z opeko. V Ljubljani in njenih predmestjih je bilo tedaj še mnogo shramb za seno, kozolcev in raznih lesenih zgradb. Predvsem iz požarnovarnost- nih razlogov se je komisija prizadevala, da bi bile take zgradbe odstranjene. Vsega tega ni bilo mogoče doseči v kratkem času, v notra- njem mestu je še nökako šlo, v predmestjih, ki so imela še v veliki meri vaški značaj, pa so se uspehi dela komisije pokazali šele po desetletjih. V začetku stoletja je komisija tudi dodeljevala opeko, ki so jo izdelovali v mest- nih opekarnah. Proizvodnja je zaostajala za potrebami in povpraševanjem, zato opeke niso prosto prodajali, temveč je bua komisiji prepuščena naloga, da jo po svoji oceni razde- ljuje med potrošnike. Pomanjkanje strešnikov je marsikdaj zakrivilo, da je morala komisija dovoljevati začasna popravila streh z deskami. Bolj redki so v spisih ohranjeni primeri, ko je komisija pri gradnjah ali prezidavah hiš postavljala zahteve arhitektonskega značaja. Te ziahteve so se nanašale največ na obliko- vanje fasade; hiše naj bi imele prijetno zu- nanjost. Opozarjala je na načela simetrije, nasvetovala je po potrebi napravo slepih oken ali vrat.i^ Naletimo tudi na primer, ko je okrožno glavarstvo posredovalo, to pot na pri- 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika tožbo prizadete stranke, glede barve hiše. Lastnik hiše na vogalu Starega trga in Rebri je prebarval zunanjost svoje hiše s svetlo rožnato barvo. Stranka v hiši nasproti se je pritožila, češ da je barva očem zaradi ozke uUce nadležna in da v sobah premočno odseva Magistrat je tudi menil, da je barva preveč kričeče rdeča in da bode v oči. Po komisij- Situacljskl načrt okoliša med Gosposko in Vegovo ulico 18« (MALj, Fase. K 16, konv. 2/69) skem ogledu je okrožno glavarstvo naročilo hišnemu lastniku, da hišo še enkrat prepleska s šibko apneno mešanico in tako oslabi pre- svetlo rdečo barvo.^' Gradbena, gasilna in olepševalna komisija je pri svojem delu spoznala, da ji je potreben za uravnavanje gradenj podroben situacijski načrt Ljubljane v večjem merilu. Leta 1807 je o tej potrebi obvestila deželno vlado; me- nila je, da bi to delo izvedla gradbena direk- cija. V ta namen bi miogla uporabiti načrt, ki ga je napravil vojaški inženir." Verjetno je tak načrt služil gradbeni direkciji za določanje stavbnih črt. Magistrat in naj-brž tudi grad- bena komisija nista soodločala pri stavbnih črtah; gradbena komisija je pač izdajala grad- bena dovoljenja, upoštevajoč določene stavb- ne črte, naloga magistrata pa je bila, skrbeti, da so gradbeni gospodarji gradili v predpisani stavbni črti. Vendar se to ni vedno zgodilo; včasih so bile stavbe postavljene izven dolo- čene stavbne črte. Ko je poslopje stalo, se pomanjkljivost ni dala več popraviti.Dasi je bilo mesto v prvi vrsti prizadeto po dolo- čanju stavbnih črt in izvajanju regulacije, je gubemij leta 1840 pripravljal regulacijski načrt brez vednosti mestnega magistrata. Ko je o teh pripravah izvedel, je prosil, naj se mu načrt predloži, da bo mogel do njega zavzeti svoje stališče. Kresija ga je potolažila, da bo zaslišan pri razpravi o regulacijskem načrtu, katerega izdelava je bila poverjena gradbeni, gasilni in olepševalni komisiji. Ko ga je komisija pripravua, kot ji je bilo naro- čeno, je predložila magistratu katastrsko ma- po, v kateri so bile zarisane projektirane re- gulacijske črte, in priložila njihov seznam. Ta je v 41 točkah določal, kje naj bi se ceste in uhce regulirale. V nekaj primerih naj bi se pomaknih nazaj dvoriščni zidovi in tako razširile uhce; celo več hiš bi se moralo umiakniti, da bi se vzpostavila ob uhci enotna stavbna črta. Predvidene so bile nekatere no- ve uhce v nekdanjih predmestjih, druge naj bi bile regulirane. Magistrat naj bi k elabo- ratu dal svoje pripombe; ko bi načrt dobil svojo končno obliko, bi bil predložen dvomi pisarni v potrditev.^' Zdi se pa, da mestni organi s predloženim načrtom niso 'bih zado- voljni. Verjetno so se zbali prevelikih stro- škov, ki bi bili združeni z njegovo izvedbo, saj bi mesto moralo odkupovati od zasebnikov zemljišča za regulacijo uhc ter plačevati od- škodnino za prestavljanje hiš in dvoriščnih zidov, ki bi ostah izven regulacijskih črt. Ma- gistrat najbrž ni imel za umestno, da bi na- vedel razloge za svoje odklonilno stališče. V odgovoru je zatrjeval, da se je sicer potrudil ugoditi naročilu in povedati svoje mnenje k zarisanim regulacijskim črtam, da pa pred- ložena mapa ne ustreza. Mapa je bila na- pravljena v premajhnem merilu in za. svoj namen ni bila uporabna. Na posredovanje gubemij a je bil ma pni arhiv nato priprav- 143 kronika časopis ZA slovensko krajevno zgodovino Ijen, napraviti povečano katastralno mapo za Ljubljano. Ker bi šlo to v breme mestne bla- gajne, je pa magistrat ponudbo zavrnil, češ da zaradi mnogih drugih nujnih izdatkov ne zmore stroškov za regulacijski načrt in je od- ložil to zadevo za boljše čase.^" Tako se mu je posrečilo, da je kljub prizadevanju njemu nadrejenih organw vprašanje regulacijskega načrta za dalj časa odstavil z dnevnega reda. To je bilo sicer trenutno v korist mestnih fi- nanc, bilo pa je brez dvoma v škodo zunanji mestni podobi in mestnemu gradbenemu i-az- voju. m. V zadnjih desetletjih XVIII. stoletja ter v prvi polovici XIX. stoletja, torej v času, ko je gradbena, gasilna in olepševalna komisija nadzirala in vodila ljubljansko urbanistično politiko, je bila gradbena dejavnost precej skromna. Sele proti sredi prejšnjega stoletja je postala nekohko živahnejša; poživitev trgo- vine, skromni začetki industrije in železnica so dah pobudo za nekatere večje in pomemb- nejše zgradbe. Hkrati se je mesto prizadevalo za boljšo urbanistično ureditev. Po porušitvi mestnega obzidja in vrat v zadnjih dveh de- setletjih XVIII. stoletja se je Ljubljana zna- šla v novem položaju za svoj gradbeni razvoj. Pregrada med notranjim mestom in pred- mestji je padla,, mesto se je začelo širiti zunaj svojega dotedanjega okvira in nekdanja pred- mestja so se zraščala z notranjim mestom. Pred porušenimi mestnimi vrati so bile sko- raj povsod večje proste površine; te so se sčasoma z zazidavo spremenile v zaključene trge. Pri nastajanju teh novih trgov je opa- ziti več ali manj načrtno oblikovanje. 2e leta 1791, med podiranjem vicedomskdh vrat, je okrožno glavarstvo naročilo magistra- tu, naj prepove nameravano gradnjo hiše, ki bi segala čez današnjo stavbno črto na južni strani TVga revolucije. Taka gradnja — tako je menilo okrožno glavarstvo — bi v bodoč- nosti otežila ureditev prostornega in pravil- nega trga med stanovskim gledališčem na prostoru današnje filharmonije ter uršuhn- skim samostanom in cerkvijo.^' Leta 1801 pa so bili lastniki teh hiš ob isti strani Trga re- volucije povabljeni, da jih ali požamovamo in lepo prezidajo ali pa jih po primerni ceni prodajo kupcem, ki bi se zavezali, da zgradijo jx>membnejšo (ansehnliches) hišo.^^ Ko so pozneje namesto podrtih starih hiš gradili nove, je gradbena komisija opozarjala zlasti na stavbno črto, ki jo je bilo treba upoštevati. Tudi Ferdinanda Schmidta, ki je 1824 gradil novo hišo na vogalu Dvornega trga in Trga revolucije, so ob izdaji gradbenega dovoljenja opozorili, da nova hiša ne sme ovirati izhod iz Židovske ulice aH zapirati peeled na celoten trg, ki ne sme biti v svoji obHki iznakažen. Zato je gubemij prvotno določeno stavbno črto nekoliko premakniL^^ Na severni pK>lovici Trga revolucije je tedaj stal še kapucinski samostan, ki so ga med francosko okupacijo spremeniH v vojaško skladišče. Poslopja so bila slaba; po avstrijski reokupadji je bilo odločeno, da se samostan ne obnovi; gubemij je predlagal, naj te zgradbe porušijo. To se je zgodilo leta 1817; večji del zemljišča je po- tem, ko je dražba po posameznih deHh ostala brezuspešna, v celoti kupil konzordj ljubljan- skih trgovcev, manjši del pa je pripadel me- stu za ureditev ulic. Med prodajnimi pogoji je bila idoločba, da morajo kupci v štirih letih kupljeno zemljišče zazidati z zidanimi, z ope- ko kritimi hišami na nadn, kot ga bo pred- pisala gradbena, gasilna in olepševalna komi- sija. Pogoju glede zazidave so se kupd začeH izmikati, najbrž so se prepričali, da ne bodo imeli pričakovanih koristi. Ponudili so kup- ljeno zemljišče mestu v nakup za manjšo kupnino, kot so jo sami dali zanj. Do odlo- dtve je prišlo po dolgih sporih in pogajanjih šele leta 1836; tedaj je mesto od konzordja kupilo zemljišče kapucinskega samostana.^* Za časa kongresa svete alianse 1821 je v nek- danjem vicedomskem dvorcu stanoval cesar, na trgu pred njim pa so bile vojaške parade. Zato je mesto začelo urejevati zemljišče, pre- den je postalo njegov lastnik. Tedaj so zasuH jarke in trg izravnaH. Leta 1824 je mesto na pobudo gubernija napravilo načrt za ureditev. Na zemljišču nekdanjega samostana so zasa- dili drevorede kostanjevih dreves, pota so se križala v osmih smereh; zaradi obhke drevo- reda so ga imenovaH »Zvezda«. Kljub zasa- ditvi so tedaj še imeH namen, da trg zazidajo, misHli so na njem zgraditi palačo za sedež deželne vlade. Ta misel je bila pozneje opu- ščena; dana je bila pobuda, naj bi v spomin na kongres postavil v Zvezdi obelisk, na ka- terem bi bila priprava za opazovanje ljubljan- skega poldnevnika. Načrt je ostal neizveden, tudi načrt iz leta 1839 za ahitektonsko učin- kovit vodnjak s figurami ni doživel boljše usode, zadovoljiH so se s postavitvijo prepro- stega vodnjaka.^« Leta 1837 je büo zgrajeno kazinsko poslopje, dve leti nato pa današnja hiša št. 3, pred tema hišama je bila urejena ulica. Trg revolucije je bil s tema zgradbama na severni strani zaključen, pričel je dobivati svojo poznejšo podobo. Trg pred Spitalskimi vrati, današnji Pre- šernov trg, ki je bil nagnjen proti Ljubljanid, so v letih 1822 in 1823 zravnaH, ob franči- škanskem samostanu in cerkvi so teren zni- žali, zato so napnaviH za dohod novo stopni- šče.^' Po večletnih pripravah je bil konec leta 144 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika 1842 namesto dotrajanega lesenega Spitalsike- ga mostu zgrajen kamniti most (srednji most današnjega tromostovja). Pred zgraditvijo je mesto odkupilo manjšo hišo ob dostopu na most, ki so jo poruših, da so mogli novi most zgraditi v primernejši legi. Z odstranitvijo hiše je bil razširjen trg pred mostom.-« Iz kvadrov zgrajeni, lepo oblikovani most z hto- železno ograjo je gotovo precej polepšal shko trga, katerega arhitektonsko obvladuje fasada frančiškanske cerkve s svojim stopniščem. Zato se je postavljalo vprašanje ureditve ^trga zlasti tam, kjer je šlo za pomanjkljivosti, ki so kvarile njegovo podobo. Takrat, ko trg še ni bil odprt proti severu s široko Miklošičevo cesto ter so ga na obeh straneh mostu zapi- rale stavbe tik ob Ljubljanici, je bü njegov prostor bolj zaključen kot danes, ko pred- stavlja dejansko le križišče več prometnih žil.'^ Trg je precej kazila stavba s prodajal- nami na prostoru, kjer stoji sedaj Prešernov spomenik. Bila je le nekakšen prizidek zadaj stoječe hiše. Za odstranitev se je zavzemala gradbena, gasilna in olepševalna komisija iz prometnih in estetskih razlogov, gubemij je njeno stahšče podpiral. Mestni magistrat za to rešitev ni bil zavzet; ker sta nasprotovala tudi trgovca, ki sta imela tam svoji proda- jalni, je hiša ostala, pomših so jo šele po po- tresu 1895.3« Pri nekdanjih Sam^ostanskih (Kloštrskih) vratih sta nastala dva trga, eden na notranji mestni, drugi na zunanji, poljanski strani. V istem času, ko so bila odstranjena mestna vrate, je bil frančiškanski samostan na se- danjem Vodnikovem trgu preurejen za šole (normaiko in licej); na prostoru križnega hod- nika in samostanske cerkve je nastal trg. Ob Hcejskem poslopju je bila zgrajena glavna stražnica." Trg na poljanski strani, današnji Krekov trg, se je izoblikoval pozneje. Dokler so še stala Samostanska vrata in mestno ob- zidje, je bil pred njim jarek z vodo. Ko so vrata in zid poruših, so jarek le delno zasuh, za zasipanje so porabih material z obzidja. Vendar je prostor ostal še precej neurejen, dokler ga niso zravnah pod francosko okupa- cijo. Prvotno so ga nameravali zasaditi z drevjem, to misel so pa opustili, ker je bilo na trg preneseno sejmišče in bi drevje oviralo postavljanje sejmskih stojnic^^ Stavbe, ki za^ pirajo trg proti vzhodu in severu so bile po- stavljene pozneje. Poslopje Krekov trg 10 je bilo zgrajeno kot hotel okrog 1840, tedaj je tudi Ljubljanska hranilnica (poznejša Kranj- ska hranilnica) kupila hišo na vogalu Poljan- ske ceste in Krekovega trga (danes poslopje biotehniške fakultete) in jo preuredila za svoje poslovne prostore.'^ Sedanji obseg in obhko je hranilnična stavba dobila dve desetletji Idejna skica za vodnjak v Zvezdi (MALj. Reg. I fase, 381, fol. 1101) pozneje. Na tem mestu je tako nastal nov trg, ki so ga pričeh imenovati SejmSki trg (Jar- manski plac od Jahrmarkt), ker so bili na tem prostoru sejmi. Po svoji funkciji kot tudi po funkciji glavnih zgradb ob njem se je ta prej predmestni kraj popolnoma vključil v mestno življenje. Na trgu je mesto z denarno podporo hranilnice postavilo vodnjak.^* Nemška ali Križniška vrata so poruših leta 1793 kot zadnja. Deželna vlada in okrožno glavarstvo sta že prej pritiskala na mestni magistrat, naj bi se vrata in obzidje na tem mestu porušila aaradi lepše podobe tega mest- nega dela, toda razpisane dražbe za odstranit- vena dela so ostajale brezuspešne. Nekaj let pozneje so odstranili tudi zgradbo glavne stražnice, ki je stala ob Nemških vratih.^' Novo nastali trg, imenovali so ga Nemški ali Kiiževniški trg (sedaj Trg francoske revolu- cije), so tedaj pustih tak, kakršen je bil. Ne- kako na razkrižju tega trga, Vegove uhce in Emonske ceste, je stala prithčna hiša s pro- čeljem na trg, v njej je bila gostilna. To hišo so podrh in trg tudi sicer preuredili šele v dmgi polovici prejšnjega stoletja.^' Karlovška (Starotrška) vrata so stala na kraju, kjer ni bilo prostora za nastanek trga. 145 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pač pa je bil trg v starem mestu nekoliko pred vrati, ob cerkvi sv. Jakoba. Nastal je po požaru leta 1774, ki je upepeHl jezuitski ko- legij; prostor je ostal nezazidan in dal osnovo današnjemu Levstikovemu trgu. Južna stran trga med Rožno ulico in Gruberjevo palačo — ta je tedaj imela le tri osi v svoji severni fasadi — še ni imela sedanje oblike. Virant je svojo hišo, ki je priključena na Gruberjevo palačo, zgradil šele okrog leta 1842, od tedaj je ta stran trga sklenjeno zazidana. Zahodno stran trga so zaključevale hiše med njim in Ljubljanico. Po postavitvi šentjakobskega mosta leta 1825 je bila med mostom in trgom vzpostavljena zveza z ozko Trubarjevo uhco, (sedaj del Cojzove ceste), ki je zahtevala poru- šitev stavbe v strnjenem kompleksu stavb ob LjubljaniciNa severni strani pa je poleg cerkve zapirala trg reduta, stavba na prostoru sedanjega šolskega poslopja. iv. Na mestni tloris in zlasti na usmeritev prometnih žil so vphvali miostovi čez Ljub- ljanico. Konec XVIII. stoletja je imela Ljub- ljana tri mostove, ki so vezali oba Ljubljani- čina bregova. Spitalski in Čevljarski most sta stara mostova, imela jih je že srednjeveška Ljubljana.^« Tretji most je bil Sentpetrski, postavilo ga je vojaštvo leta 1776 v bhžini nekdanje škofove brvi pri Sv. Petru za zvezo med vojašnico in mestom. Zato so ga imeno- vah tudi Kasamski most. Mesto je sicer žele- lo, da bi most postavih tam, kjer je stala šk'0- fova brv, da bi moglo tudi škofa pritegniti h kritju stroškov. Do sporazuma ni prišlo in vojaštvo je most zgradilo, ne da bi mestni magistrat to vedel in nanj pristal.'^ Potem, ko je prvi leseni most odslužil, je bil v letih 1834 in 1835 zgrajen na novo, vendar ne na starem mestu, marveč nekako tam, kjer stoji današ- nji.^o Leta 1815 so hišni posestniki šentpetr- skega in poljanskega predmestja prosih mest- ni magistrat, da bi smeh na svoje stroške zgraditi most od mesnic čez Ljubljanico. Miš- ljena je bila le nekaka brv. Nekaj let pozneje je mesto vzelo zadevo v roke in leta 1820 je bil postavljen lesen most na mestu današnjega Zmajskega mosta. Ker so bile v bližini mesni- ce in je služil v vehki meri mesarjem, so ga imenovali Mesarski most.^' Tudi Krakovčani in Tmovčani so se 1819 obrnili na okrožno glavarstvo s prošnjo, naj se napravi nov most, ki bi jih povezoval z mestom. Most naj bi bdi med izhvom Gradaščice in Žabjakom. Po dalj- ših pripravah je mestni magistrat leta 1823 dobil naročilo, naj razpiše hcitacijo za nabavo potrebnega lesa. Leta 1825 je bil most zgra- jen na sedanjem mestu. Stroški so šh delno iz cestnega fonda., največ pa je prispevala mestna blaga j na.^^ V začetku tridesetih let sta bila Čevljarski in Spitalski most, oba sta bila tedaj še lesena, zelo slaba. V zvezi z osuševalnimi deli na Barju so med 1824 in 1828 začeh vnovič po- glabljati Ljubljanico. Posledica poglobitve je bila med drugim, da so se stebri, koze in piloti obeh mostov po hitreje tekoči vodi omajah. Čevljarski most so morah za vozove zapreti, popravili so ga le tohko, da je bil prehoden za pešce. Gubemij je 1834 zahteval, naj se stara mostova odstranita, ker je bila nevarnost, da se zrušita; zgradila naj bi se nova mostova. Da je bilo to nujno potrebno, so uvideh, toda mestne finance in pravice lastnikov prodajaln na mostovih, ki so postavljah za odkup pre- tirane zahteve, so zavlačevale končno odloči- tev. Gradnja dveh novih mostov naenkrat je bila preveliko breme za mestni proračun, če- prav so mislih, da bi si mesto v ta namen pre- skrbelo posojilo.*^ Iz finančnih zadreg se je porodil predlog, da bi namesto dveh doteda- njih mostov postavili enega samega, ki bi bil nekje sredi med obema. Gradbena direkcija je zagovarjala most od Kongresnega trga v črti njegove severne stranice k Ribji uhci. Nekateri člani občinskega odbora so predlaga- li zgraditev mosta med Gledališko stolbo in Krojaško uhco. Tretja varianta je predvideva- la most na Dvomem ti^u. Spitalski in Čev- ljarski most bi trenutno služil le pešcem, na njihovem mestu bi se pozneje postavile brvi. Zgraditev novega mosta na enem izmed na- vedenih krajev bi zahtevala odkup in poruše- nje več hiš, zlasti na desnem bregu Ljubljani- ce, kjer je bilo treba za dohod od brega Ljub- ljanice do Mestnega trga urediti primemo ši- roko ulico. Magistrat se je pričel dogovarjati s prizadetimi lastniki, da bi poizvedel, pod kak- šnimi pogoji bi bih pripravljeni pristati na odkup hiš, ki bi morale biti porušene. Izkaza- lo se je, da bi moralo mesto plačati, če naj bi se Krojaška ulica razširila na severni strani, lastnikom 58.100 gold, za odkup njihovih hiš; za hiše na južni strani — v primeru, da bd ho- teh uhco razširiti v tej smeri — pa bi kupnina znesla 50.300 goldinarjev. Pri varianti mostu na Dvomem trgu bi bilo treba porušiti na Mestnem trgu eno hišo v celoti, dmgo deloma. Lastnika sta zahtevala okrog 100.000 goldinar- jev. Ti zneski so znatno presegh stroške, po- trebne za gradnjo enega mostu. Po proračunu, ki so ga napravili, bi Spitalski most, zidan, stal 45.700 goldinarjev, torej manj, kot pa bi moralo mesto v najugoidnejšem primeru pla- čati odkupnine za hiše, ako bi se odločilo za gradnjo mosta na drugem kraju. Uvideh so, da je obnovitev obeh dotedanjih mostov naj- cenejša rešitev."^ Vendar pa od te ugotovitve 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Situacijskl načrt sedanjega Trga revolucije z Zvezdo 1829 (MALj, Reg. I fase. 272, fol. 413) i do gradne novega Spiitalskega mosta je pre- teklo nekaj let, do novega Čevljarskega mosta pa več kot dve desetletji. Ko je bilo postavljeno vprašanje obnovitve obeh mostov, je občinski odbor, županov po- svetovalni organ, priporočil, naj bi bila oba mosta zidana, stala naj bi na dveh zidanih stebrih in imela tri loke. Na mostovih naj bi bile urejene prodajalne, kot so bile do tedaj. Čeprav je bil Čevljarski most slabši, je bilo sklenjeno, zgraditi najprej Spitalski most, čez katerega je šel večji del prometa z vozovi. Čevljarski most bi še nekaj časa mogli z manj- šimi stroški vzdrževati za prehod pešcev. Po proračunu so 'bili stroški za zidan Spitaisifci most na dveh stebrih in s tremi loki, za ka- terega so se izmed več načrtov odločili, pred- videni v znesku 27.388 goldinarjev, za odkup prodajaln na mostu bi morali dati 15.860 gol- dinarjev, 1000 goldinarjev pa bi znašala kup- nina za hišico na levem bregu Ljubljanice, ki bi jo bilo treba zaradi drugačne lege mostu po- rušiti.*' Gubemij je s tem načrtom soglašal pod pogojem, da je tak most dopusten glede na že opravljena in še predvidena dda v zveš z osušitvijo Barja; če bi v tem pogledu bil še kak pomislek, naj bi pripravili načrt zia lesen most.*« Pomisleki zoper most z dvema stebroma so se vzbudili pri dvornem stavbnem svetu, ki je načrt zavrnil, češ da bosta dva stebra strugo reke zožila in preveč ovirala odtok vo- de. Dvomi stavbni svet je zato priporočal, naj bi rečna struga ostala odprta in naj bi se raje postavil most brez stebrov; v prvi vrsti bi prišel v poštev verižni most.*' Župan Hradecki s to odločitvijo ni bil zadovoljen in ji je ugo- varjal, zavzemal se je za zidan most; vsako drugo rešitev je označil za provizorij, ki si ga mesto iz finančnih razlogov ni moglo privo- ščiti. Opozoril je, da je dvomi stavbni svet v svojem prvotnem predlogu priporočil zidani most z enim stebrom v sredini. Predlagal je, naj bi gradbena direkcija izdelala načrt za tak most. Leta 1841 je bil dokončno odobren načrt, napravljen v skladu z željami mestnega ma- gistrata in gradnja mostu je bila oddana stav- beniku Janezu Piccu iz Beljaka.*^ Zanimivo je, da je gradnjo mostu prevzel tuj podjetnik. Verjetno takrat v Ljubljani ni bilo stavbenika, ki bi bU sposoben za tako delo. V tridesetih in 147 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino štiridesetih letih se v Ljubljani omenjajo le redki stavbni mojstri; navadno je bil le en sam, včasih pa ni bilo nobenega. To kaže tudi na majhen obseg gradbene dejavnosti v tistem času. Stavbenik Picco je prevzel gradnjo no- vega Spitalskega mostu za 39.499 goldinarjev, kar je bilo pod proračunskim zneskom, ki je znašal 45.700 goldinarjev.'" Konec leta 1842 je bil most dograjen, malo pred dovršdtvijo si ga je ogledal brat cesarja Ferdinanda, nadvojvo- da Franc Karel, kateremu je bil posvečen, ka- kor dokazuje napis na mostu. Uradno so ga imenovali po nadvojvodu Frančev most; med ljudstvom se to ime ni udomačilo, še dolgo je bil Spitalski most, potem pa je po bližnjem frančiškanskem samostanu obveljal naziv Frančiškanski most.'" Ko so pričeli gradnjo novega Spitalskega mosta, so pripravljali tudi načrte za nov Čev- ljarski most. Ker je mestu primanjkovalo denarja, se je gubemij zavzemal za zasilno re- šitev, napra^vili naj bi le leseno brv za pešce. Zupan Hradecki s tako polovično rešitvijo ni bil zadovoljen; hotel je, naj bi bil sredi mosta zidan steber, da bi se mogel pozneje zgraditi zidan most. Tako rešitev je priporočala tudi gradbena direkcija. Gradbeni oddelek držav- nega knjigovodstva je zavračal leseni most zaradi visokih cen hrasta in macesna ter je predlagal most iz litoželeznih cevi ali pa vise- či verižni most, ki bi bil v primeri z dmgimi najcenejši. Okrožno glavarstvo je s tem pred- logom soglašalo.^' Zaradi slabih mestnih fi- nanc so morali gradnjo novega mosta odložiti za četrt stoletja. Med tem časom so stari most le toliko vzdrževali in popravljali, da je (bil uporaben za prehod pešcev.«^ v. Z gradnjo Šentjakobskega mostu je bilo združeno vprašanje ureditve ulic v njegovem okolišu. Na Bregu je bilo pristanišče, kjer so nakladali in razkladali blago, ki so ga preva- žali po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. Promet po vodi je postal po francoskih voj- nah živahnejši. Ceste, po katerih so blago vo- zih z vozovi na Breg, niso bile več kos nara- ščajočemu prometu. Po Salendrovi in Križev- niški ulici so imeli vozniki z velikimi tovori težave; navzdol so morah močno zavirati, pri vožnji navzgor so potrebovali priprego. Cesto, ki so jo zgradili k Šentjakobskemu mostu, so uredili tudi kot dovozno cesto na Breg. Za lu^e- ditev te ceste je mesto odkupilo od Zoisa hišo, ki je stala nekako pred mostom in zemljišče nekdanjega Grabna (jarka pred mestnim ob- zidjem). Cesta se je nadaljevala na šentjakob- ski strani mosta, kjer je tudi bilo treba od- kupiti in porušiti eno hišo.^a Tako je büa do- sežena tudi zveza od Tržaške ceste po sedanji Rimski cesti, Vegovi uhci, Cojzovi cesti, Lev- stikovem trgu in Fložni ulici do Karlovške ce- ste, ki je bila v vehko korist prometa po obeh državnih cestah. Zato je Šentjakobski most prevzela država in je leta 1839 tudi del Rožne ulice proglasila za erarično cesto."" Po zgradit- vi ceste čez Cojzov graben je bila Gosposka ulica za težke vozove prepovedana. Promet z Brega na Dunajsko cesto se je začel usmerjati po novi cesti, od tod pa po Babji dohni (seda- nji Vegovi uUci), Kongresnem trgu in Uršulin- ski uhci (začetek Titove ceste). Vegova uHca je nastala z zasutjem nekdanjega jarka pred mestnim obzidjem; za zasipavanje so uporabi- li material porušenega kapucinskega samosta- na. Sredi dvajsetih let so jo na nekaterih me- stih nekoliko razširiM, a za ureditev je mesto odkupilo nekaj zemljišča od tamkajšnjih hiš- nih posestnikov. Ze tedaj se je pojavil načrt, za sedanjo Turjaško ulico, da se odpre zveza med Gradiščem in Novim trgom, kajti med knežjim dvorcem (na prostoru univerzitetne knjižnice) in poslopjem pohcijske direkcije (se- daj baletna šola) še ni bilo prehoda. Vegova in Uršulinska uhca nista zmogh močnega prometa zlasti pozimi sta bili zelo slabi, vozovi so ob- tičali v blatu ali pa se prevračali. Leta 1839 je gubemij prepovedal po teh ulicah vožnjo z težjimi vozovi (štirimi ali več konji), zlasti pre- važanje merkatilnega lesa. Uhce so bile za tak promet preozke, vozovi so poškodovali tlak, bili so pešcem tudi nevarni. Težki promet naj bi šel čez Gradišče in naprej po glavni komer- cialni cesti, to je po Tržaški, ki je tedaj pote- kala nekako v smeri Prešemove ceste do Ve- selove ulice, potem proti današnjemu operne- mu gledališču, od tod pa do Titove, nekdanje Dunajske ceste.^s V tem okoMšu je bUa tudi Igriška ulica potrebna ureditve. Več hiš je segalo čez določeno stavbno črto. V letih 1840 do 1845 je mesto odkupilo nekatera zemljišča za njeno regulacijo.'* Živahnejši trgovski promet je vplival seve- da tudi na podobo prizadetih cest in ulic. Ob njih so nastajale gostilniške in druge z njimi združene stavbe, kjer so se ustavljali številni vozniki trgovskega blaga ter podeželski kupci in prodajalci, obiskovalci mestnega trga. K p>ovečanju prometa je pripomogel trg za seno, slamo in steljo, ki so ga 1845 namestili na Lu- ži (sedanjem Borštnikovem trgu), v Spodnjem Gradišču (Vegovi ulid) pa je bil trg za oglje in deske na vozovih.'' Ob ulicah in cestah Gradišča se je naselila večina ljubljanskih tr- govcev z žitom in deželnimi pridelki.'« Za po- trebe gostilniških in trgovskih obratov so bile nekdanje pristave prezidane v stanovanjske hiše, hleve in skladišča. V Nunski, poznejši Selenburgovi ulid so biH leta 1841 urejeni 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika prvi prostori za šest pipodajaln, v najem jih je vzel mestni magistrat zia lastnike prodajaln na obeh mostovih, ki so morale biti opuščene. Vendar za te trgovske prostore ni bilo zani- manja, dva kramarja, ki sta ponudbo sprejela, sta prodajialni obdržala le kratek čas. Mesto se je sicer truidilo, da bi našlo najemnike med drugimi kramarji in obrtniki, toda če je ka- terega našlo, ni dolgo vztrajal, temveč je lo- kal kmalu zapustil. To je razumljivo, ulica je bila za trgovino še premalo prometna. Čeprav se ta poskus s trgovskimi prostori tedaj ni po- srečil, je imel svojo dobro stran, uhca je do- bila, sicer prezgodaj, trgovske lokale. V zvezi z razvojem mesta med Bregom in Tržaško cestO' je bil tudi načrt nemškega viteškega re- da, da bi svoje zemljišče na Mirju razdehl na stavbišča in bi se na njem zgradilo novo ljub- ljansko predmestje, ki bi — stalo bi na prostoru nekdanjega rimskega mesta —imenovalo Emo- na. Ko je načrt aazidave komendskega zem- ljišča leta 1826 obravnavala gradbena, gasilna in olepševalna komisija, je opozorila na po- manjkanje poti proti Krakovemu, Trnovemu in proti mestu, ovira za razvoj novega pred- mestja pa bi bil tudi močvirnati svet proti Gradaščici ter dva ribnika na tem zemljišču.'" O načrtu za novo predmestje so razpravljali več let, celo dvoma pisarna se je z njim ukvarjala, do izvedbe pa ni prišlo. Parcelacijo in zazidavo zemljišča so ovirali že navedeni razlogi, pomanjkanje poti do sedanjih pred- mestij, deloma močvimat svet in še nezasuta ribnika. Načrt je izgubil na svojemu pomenu tudi z dograditvijo železnice Ljubljana-Trst, ki je napravila konec prometu na Ljubljanici in na cestah, ki so vodile na Breg. S tem je tudi okoliš Gradišča izgubil svojo dotedanjo prometno vlogo. Obenem z zgraditvijo novega Spitalskega m'Osta je ibila preurejena glavna pot, ki je k temu mostu vodila od Tržaške in Dunajske ceste, Slonova, današnja Čopova, uhca. Na de- lu nekdanjega frančiškanskega vrta je mesto zgradilo 23 prodajaln kot nadomestilo za le- sene kramarske kolibe, ki so stale nekoč na Čevljarskem in Spdtalskem mostu. Slonova ulica je imela pred tem čisto predmestno lice, skoraj po celi dolžini desne strani se je raz- prostiral samostanski vrt, ograjen proti uhci z zidom. Prodajalne so njeno podobo popolnoma spremenile: prinesle so v ulico trgovski pro- met in jo vključile v mestno življenje.'^ Po obnovitvi Sentpetrskega mosta leta 1835 — prvotno je most služil zvezi vojašnice z mes- tom — so zgradili cesto, ki ga je zvezala z Zaloško cesto (to ime je tedaj imela tudi se- danja Tmbarjeva cesta).'^ V istem času je me- sto urejevalo cesto na obrežju Ljubljanice (sedaj Petkovškovo nabrežje).ppomet v tem okohšu je zelo narasel, k povečanju je največ prispevala sladkorna rafinerija na Poljanskem nasipu. Za njene potrebe so dovažali na vozo- vih sladkorno moko in premog, ravno tako so odvažali sladkor in druge proizvode. Važna prometna žila za tedanjo Ljubljano je bila Zaloška cesta, ki je vodila k pristanišču na Savi. Vehk del ljubljanskega trgovskega pro- meta je uporabljal vodno pot po tej reki (ogrsko in hrvaško žito, vino, premog iz Za- gorja). Zaradi živahnega vozovnega prometa med Ljubljano in Zalogom je bilo treba trgov- sko pomembnejšim delom mesta omogočiti bo- ljšo zvezo z Zaloško cesto. Zato se je mesto lo- tilo ureditve, predvsem razširitve sedanje Ko- menskega ulice in vidovdanske ceste.^^ Uredi- tev teh uhc je deloma razbremenila začetni del Zaloške ceste (danes Trubarjeve). Skrb mesta je bila v prvi vrsti usmerjena k ureditvi prometnih žil, ki so bile važne zia blagovni promet. Manj zanimanja je bilo za regulacijo uhc v notranjem mestu. To kaže primer Ziidovske uhce. Ko je hišni posestnik v tej ulici nameraval preži dati svojo hišo in je dal porušiti tudi steno proti ulid, je gradbena, gasilna in olepševalna komisija opozorila ma- gistrat na ugodno priložnost, za razširitev uli- ce. Hišni lastnik je bil pripravljen graditi v novi stavbni črti in prepustiti zemljišče za_ ulico za primemo odškodnino. Gradbeni ko- misiji se je zdela razširitev potrebna, ker je imela Židovska ulica dokaj živahen promet, vodila je h gledališču, kazini, dvorcu ter na Čevljarski most. Magistrat ni bdi teh mdsK, za- vračal je možnost za razširitev uhce, tudi ni mesto imelo denarja za odškodnino posestni- kom.«' VI. Naraščajoči vozni promet na mestnem cest- nem omrežju je postavil pred mestno upravo nove naloge. Dotedanji način graditve in vzdr- ževanja cest ni več ustrezal. Leta 1816 so pri- čeli z gradnjo kanalov in tlakovanjem cest. Ljubljana prej ni poznala podzemske kanah- zacije; voda je odtekala kar po uMcah in uni- čevala njihovo nezaščiteno površino. Postopo- ma so po posameznih uhcah in trgih gradili kanale za odvajanje padavinskih vod. Med ulicami, ki so bile najprej kanalizirane, se omenjajo Slonova ulica s trgom pred frančiš- kansko cerkvijo ter Gradišče. Nato so prišle na vrsto sedanja Vegova uhca. Rožna uhca, Titova cesta od Trga revolucije do Ajdovščine, del Dalmatinove uhce, Krekov trg, Strehška uhca, Poljanska cesta do Sentpetrskega mosta ter Levstikov trg. Gradbena, gasilna in olepše- valna komisija je leta 1831 hotela, da bd se zgradil kanal po sredi trga ob Zvezdi; ker je bilo premalo sredstev v mestni blagajni, je 149 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ostalo le pri želji."" Ko so zaradi pospešitve odtekanja vode z Barja poglobili Ljubljianico, so morali poglobiti tudi kanale, napeljane v njeno strugo. Hišni posestniki so se branili plačati stroške za poglobitev svojih kanalov, nekateri so šh s pritožbami do dvora, toda bili so zavrnjeni.«' Da bi bdla cestna površina odpornejša, so jo utrjevali s tlakovanjem. Za tlak so uporabljali okroglo kamenje savskega proda, ki so ga imenovali mačje glave. Na ta način so tlako- vali že v prejšnjih časih mestne ulice z večjim voznim prometom, zlasti ulice, ki so vodile na Bj.gg 68 francoskih vojnah so pričeli obnav- ljati tlak iz okroglih kamnov najprej na ce- stah v notranjem mestu, nato so začeli tlako- vati glavne prometne ceste v predmestjih. To- da uporabljeni način tlakovanja s savskim kamenjem se ni obnesel; pri močnem voznem prometu se je tlak prehitro izrabil. Zupan Hradecki je bil leta 1840 za to, da se opusti tlakovanje sedanje Titove ceste med pošto in Ajdovščino, kjer je bilo središče voznega pro- meta. Bil je prepričan, da na tem delu ceste nobeno tlakovanje ne bi držalo. Bil je za temeljito posipanje ceste z gramozom. Navzlic njegovemu odklonilnemu stahšču je bila cesta od Ajdovščine proti mestu leta 1841 tlakovana z dvojnim italijanskim tlakom ter z okroglim kamenjem. Leta 1842 so jo morali že obnoviti, leto nato pa je bila že tako slaba, da so jo morali nasuti z gramozom. Leta 1845 so jo tla- kovali za poskus, čeprav je magistrat naspro- toval, z impregni nanimi hrastovimi kladicami (panji)."" Poskus se je dobro obnesel, zato se je magistrat za hrastov tlak tako navdušil, da je imel namen, postopoma tlakovati vse ulice na ta način.'« Izkazalo se je namreč, da tudi na manj prometnih uMcah tlak iz okroglega kamenja ne zdrži vehko, zlasti belo kamenje je bilo premehko. Zato so se začeli zanimati za kamenje iz kamnoloma v Knapovžah; mest- ni magistrat se je obrnil tudi na pohorske kamnolome zaradi dobave granitnih kock." Ker pa je bilo tlakovanje z okroglim savskim kamenjem poceni, so nekatere uhce še vedno tlakovali z njim, druge so pa makadamizirali. Pogosto so se ponavljale tožbe, posebno glede prometnejših ulic, da je tlak slab in da so uli- ce skoraj neprevozne. Židovska uHca, kjer voznega prometa ni bilo, je bila tlakovana s kamnitimi ploščami; tlak so obnovih, ko so bile stare plošče izrabljene.'^ Iz kamnitih plo- šč so bih tudi pločniki, ki so jih napravili po nekaterih uhcah, ponekod pa le pred pomem- bnejšimi poslopji. Pločnike je dal magistrat položiti ob hišah, katerih lastniki so plačali stroške polaganja; nekateri hišni posestniki so sami oskrbeli polaganje." VII. Nasadi in parki so bili prvotno zadeva za- sebnikov, šele za časa francoskega medvladja se je začela zanje zanimati javna uprava. Med škofijo in Ljubljanico so konec XVIII. stoletja stale mesnice in sejmske stojnice. Po- zneje so sejmski prostor prestavili na današnji Krekov trg. Pod Francozi je škofija postala vladna palača, v njej je stanoval guverner, ki je leta 1812 dal nalog za ureditev nekdanjega tržnega prostora v javni vrt.'* Dve leti pozneje je dal magistrat podreti tudi zidovje pri nek- danjem mestnem skladišču, s pridobljenim prostorom se je povečal vrt za škofijsko pala- čo." V istem času kot vrt za škofijo so zasa- dili orehov drevored ob Ljubljanici za seme- niščem in nekdanjim licejskim poslopjem. Orehi so bili najbrž preblizu obeh zgradb in so jima jemali luč; potem ko so jih posekali, so aasadih hpe v večji oddaljenosti od poslopij. Ker je bil ta drevored za licejskim poslopjem, so ga imenovali Solski drevored, zaradi bližine stolnice po tudi Stolni drevored; bil je le del takrat po vsem desnem bregu Ljubljanice do stare klavnice pri prisilni delavnici zasajenega drevoreda. Postopoma so deh drevoreda izgi- nih." Francozi so izdelali načrt tudi za drevored v Tivoliju in na Celovški cesti. Po načrtu in- ženirja Blancharda naj bi se bila preuredila v drevored Celovška cesta od mestne meje do Pagliaruzzijevega vrta (pod Ceikinovim gra- dom), od tod bi zaokrenil proti jugozahodu (smer nekdanjega drevoreda do glavnega do- hoda v tivolski park, ki je bil deloma odstra- njen zaradi preložitve železniške prcge), od tam pa v sedanjo Cankarjevo cesto nekako do opernega gledališča. Na Celovški cesti je bila za cestišče predvidena širina 12 m, tedaj je bi- la cesta široka le 8 m, na vsaki strani naj bi bila jarka široka 1,5 m, nato pa drevored z dvojno vrsto dreves, cesta z drevoredoma ob obeh straneh bi bUa široka 30 m. Drevored na Celovški cesti bi bil dolg 450 m; po načrtu bi ga pa mogli podaljšati za 250 m poroti Šiški. Ostala dva kraka proti jugozahodu in po Can- karjevi cesti bi merila 865 m, skupaj torej 1565 m. Proračun je bil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev naprajvljen le m prvih 450 m." Francoska uprava svojega načrta tudi v tem omenjenem obsegu ni mogla več ure- sničiti. Po odhodu Francozev se je za drevo- rede zaivzel guverner Lattermann. Sredstva so zbrali večidel s prostovoljnimi prispevki ljub- ljanskih trgovcev: stroške za drevored od da- našnjega opernega gledahšča proti Tivolskemu gradu je prevzel Andrej Malic, ki je imel ho- tel na prostoru palače »Na-Ma« ob Cankarjevi cesti. Drevorede, ki so jih uredili po Blan- 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika chardovem načrtu, so zasadili najprej z jagnje- di in akadjami ter le s posameznimi kostanji, ki pa v družbi z akacijami niso uspevali. Leta 1822 so jih obnovlh le s kostanji.'« Gubemij je 1823 dal tudi pobudo za zasaditev dreves ob Dunajski cesti (sedanji Titovi) do savskega mosta. Ob tej cesti so zasadili topole.'^ Na tem mestu je treba omeniti še idrevored Zvezdo, ki je bil zasajen obenem z ureditvijo Kongresne- ga trga. viii. Od konca XVIII. stoletja, ko je bilo poruše- no mestno obzidje, pa do srede prejšnjega sto- letja, ko je bila skozi Ljubljano dograjena že- leznica Ljubljana-Trst, je bilo položenih nekaj temeljev za nadaljnji urbanistični razvoj. Novi mostovi ter nove oziroma za potrebe živahnej- šega prometa preurejene ulice so poveziale na novo nastale in razvijajoče se mestne dele. Zaslediti smo mogh tudi prizadevanja za do- ločeno arhitektonsko in estetsko podobo po- sameznih novo urejenih trgov in ulic. Seveda se je urbanistična dejavnost gibala v ozkih mejah, ki so jih odrejale s.kromne možnosti mestnih financ. Marsikak načrt je ostal neiz- veden, ker ni bilo denarja za odkup hiš in zemljišč ali za postavitev večjih objektov, npr. vodnjakov. Pobude za delo na urbanističnem področju so prihajale od raznih strani. Za ceste in mo- stove so bili glavni pobudniki prizadeti zaseb- niki. Na zunanjo podobo mesta so s svojimi predlogi, nasveti in tudi odločitvami vphvali deželna vlada in drugi državni organi, npr. gradbena direkdja. Nalogo, reševati mestne gradbene in urbanistične zadeve, je imela gradbena, gasilna in olepševalna komisija. Mestni magistrat se pravzaprav na tem polju ni mogel uveljaviti, omenjene zadeve niso sodile v njegovo področje. Tudi je razpolagal z zelo omejenimi finančnimi sredstvi, poleg tega pa je še za vse izdatke potreboval odobri- tev deželne vlade. Vkljub temu je župan Hra- decki pokazal veliko iniciativnosti pri raznih načrtih in si je prizadeval za njihovo izvedbo. Na njegovo pobudo je tudi nastalo novo na- selje ob cesti pod Golovcem, kjer je začel pro- dajati mestni svet s pogojem, da kupci zgradi- jo hiše. Naselje je pozneje dobilo naziv Hra,- deckega vas (sedaj cesta).«" V področje mest- nega magistrata so prešle gradbene in urba- nistične zadeve po letu 1848 z reorganizadjo občinske uprave. Gradbena, gasilna in olepše- valna komisija je svoje posle izrodla mestni upravi šele začetek 1851, ko je mesto nastavilo svojega gradbenega inšpektorja.«' S tem je njen obstoj prenehal in skrb za gradbeno in urbanistično podobo mesta je prešla na mest- no obdno. OPOMBE 1. MALj. Cod. I/l, fol. 93. — 2. MALj. Reg I fase. 2, fol. 40 si. — Dr. Josip Mal, Stara Ljub- ljana in njeni ljudje. Ljubljana 1957, str. 181. — 3. MALj. Reg. I fase. 144, fol. 484. — 4. MALj. Reg. I fase. 3, fol. 13. si. — 5. MALJ. Reg I fase. 120, fol. 130. — 6. MALj. Reg. I fase. 144, fol. 484. — 7. MALj. Reg. I fase. 12, fol. 200 si.. All- gemeine Polizeieinrichtung für die Hauptstadt Laibach im Herzogthum Krain. — 8. MALj. Reg. I fase. 134, fol. 507—524, Instruction nach wel- cher sich die neu aufgestellte Bau- und Verschö- nerungs Feuerlösch-Polizeicommission zu beneh- men haben wird. — 9. MALj. Reg. I fase. 194, fol. 2 in 1269. — 10. MALj. Varia mag. IV (gradbena, gasilna in olepševalna komisija) fase. 5, fol. 599. — 11. MALj. Reg. I fase. 167, fol. 507 si. — 12. Ergänzungs-Sammlung der politi- schen, Cameral- und Justiz-G^esetze und Ver- ordnungen, welche für das Herzogthum Krain und den Villacher Kreis Kärntens im König- reiche lUirien von dem Zeitpunkte der Wieder- besitznahme bis einschließlich des Jahres 1818 erlassen worden sind. Erster Theil. Laibach 1835, Str. 284 sl. — Ersten Theiles 2te Abtheilung. Laibach 1836, str. 431 sl. in 440. — 13. MALj. Reg. I fase. 192, fol. 181 sl. — Neue Organisi- rung der Bau-, Feuerlösch- und Stadtverschö- nerungs-Commission in Laibach. Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebieth im König- reiche Illyrien. Jahr 1825. 7. Band. Ljubljana 1828. Str. 170 sl. — 14. MALj. Varia mag. IV fase. 1 do 9 vsebujejo spise gradbene, gasilne in olepševalne komisije za leta 1798—1809, ki dajejo podobo o njenem delu. — Vpogled v delo komisije za naslednja desetletja dajejo gradbeni spisi magistratne registrature, npr. fase. 271, fol. 22 in 106, fase. 273, fol. 9 sl. in 601, fase. 389, fol. 159 sl. in 173 sl. ter ohranjeni spisi kresij- ske registrature v Mestnem arhivu, npr. fase. K 21, konv. 15/3 in 15/4 iz 1825. — 15. MALj. Varia mag. IV fase. 4, fol. 516; fase. 6, fol. 5. — 16. MALj. Reg. I fase. 188, fol. 696. sl. — 17. MALj. Varia mag. IV fase. 7, fol. 634 sl. in 695. — 18. MALj. Reg. I fase. 273, fol. 601. — 19. MALj. Reg. I fase. 389, fol. 159 sl., fol. 173. sl. — 20. MALj. Reg. I fase. 389, fol. 171 sl. — 21. MALj. Reg. I fase. 121, fol. 4. — 22. MALj. Varia mag. IV fase. 4, fol. 152 sl. — 23. MALj. Varia mag. IV fase. 4, fol. 735; fase. 5, fol. 350, 420; fase. K 22, konv. 15/3—1823. — 24. MALj. Reg. I fase. 238, fol. 235 sl. — Ivan Vrhovec, Iz do- mače zgodovine. Kako in kdaj so nam naredili ljubljansko »Zvezdo«. Ljubljanski zvon VI/1886, str. 272 sl. — Dr. Rudolf Andrejka, Trgovska zgodovina Selenburgove ulice v Ljubljani. Tr- govski tovariš 1937. — 25. MALj. Reg. I fase. 238, fol. 374 sl. — Andrejka, n. o. m. — 26. Ivan Vrhovec, Iz domače zgodovine. 5. Zvezda. Ljub- ljanski zvon XIV/1894, str. 140 sl. — MALj. Reg. I fase. 381, fol. 1027 sl. — 27. MALJ. Reg. I fase. 239, fol. 566 sl. — 28. MALj. Fase. K 15, spis 23/19. — 29. O problematiki trga v novejšem času prim. France Stele, Marijin trg. Kronika 151 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovenskih mest IV/1937, str. 147 si. — 30. MALj. Reg. I fase. 390, fol. 216 si. — 31. MALj. Reg. I fase. 121, fol. 500 si.; fase. 5, fol. 358. — A. Jellouschek, Nachrichten über die Herstellung des gegenwärtigen Schulgebäudes und über die Einführung der Lehranstalten in Laibach. MHK XV/1860, Str. 93 sl. — 32. Ivan Vrhovec, Iz do- mače zgodovine. 4. Olepšava sedanjega »Franca Jožefa trga<-(. Ljubljanski zvon XIV/1894, str. 139. K naslovu poglavja Vrhovčevega članka je treba pripomniti, da je trg imel naziv »Cesarja Jo- žefa trg«. — 33. Vladislav Fabjančič, Knjiga hiš. III. del: Veliki trg, fol. 744 sl.; X. del: Poljan- sko predmestje, fol. 152 sl. — Denkschrift über die Gründung und innere Einrichtung der Spar- kasse in Laibach und der Ergebnisse ihrer 50- jährigen Tätigkeit. Ljubljana 1870, str. 13 sl. in 31. — 34. MALj. Reg. I fase. 388, fol. 463 sl. — 35. MALj. Reg. I fase. 6, fol. 17 sl. — 36. Staro- slav (Ivan Vrhovnik), Gostilne v stari Ljubljani. Ljubljana 1926, str. 42. — 37. Juša Serajnik- Vavken, Stavbni razvoj Gruberjeve palače v Ljubljani. Kronika, časopis za slovensko krajev- no zgodovino VlI/1959, str. 178 sl. — 38. Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana. Ljubljana 1955, str. 13 in 23. — 39. MALj. Reg. I fase. 5, fol. 213 sl. — 40. MALj. Reg. I fase. 5, fol. 240. — 41. MALj. Reg. I fase. 188, fol. 1204 sl. in 1253 sl. — 42. MALj. Reg. I fase. 193, fol. 37 sl. in fase. 189. str. 390 sl. — 43. MALj. Fase. K 15, 30/45— 1831; Reg. I fase. 271, str. 373 sl. — Dr. Rudolf Andrejka, Zgodovina kramarskih hišic v Prešer- novi ulici. Kronika slovenskih mest V/1938, str. 70. — Andrejkova razprava (str. 17 sl., 65 sl., 129 sl., 203 sl.) podaja tudi historiat odkupa prodajaln na Spitalskem in Čevljarskem mostu v zvezi s pripravami za gradnjo novih mostov. — 44. MALj. Reg. I fase. 271, fol. 354 sl.; fase. 385, fol. 176 sl., fol. 249 sl.; fase. K 15, konv. 23/19—1835. — 45. MALj. Reg. I fase. 271, foL 354 sl. — 46. MALj. Reg. 1 fase. 385, fol. 249 sl. — 47. MALj. Reg. I fase. 383, fol, 632 sl. — Fase. K 15, konv. 23/19—1835. 48. MALj. Reg. I fase. 386, fol. 198 sl.; fase. 271, fol. 698 sl., 710 sl. — 49. MALj. Reg. I fase. 383, fol. 634 sl. — 50. MALj. Reg. I fase. 383, fol. 717 sl.; fase. 470, fol. 217. — Andrejka, n. o. m. str. 250 sl. — 51. MALj. Reg. I fase. 383, fol. 402 sl. — 52. An- drejka, n. o. m. 132. — 53. MALj. Reg. I fase. 189, fol. 390 sl. — 54. MALj. Fase. K 16, konv. 15/42. — 55. MALj. Reg. I fase. 189, fol. 316 sl., 331 sl., 350 sl.; fase. 196, fol. 171 sl.; fase. 385, fol. 10 sl.; fase. K 15, konv. 2/13. — 56. MALj. Fase. K 21, konv. 15/5—1820; Reg. I fase. 387, fol. 208 sl. — 57. Ivan Vrhovnik, Trnovska žup- nija v Ljubljani. Ljubljana 1933, str. 260 sl. — Staroslav (Ivan Vrhovnik), Gostilne v stari Ljub- ljani. Ljubljana 1926, str. 42 sl. — MALj. Reg. I fase. 987, XV/1 št. 13.601/1888, tržni red od 9. 8. 1848. — 58. MALj. Cod. XX/1 in 5. — 59. Andrejka, n. o. m. str. 131 sl. — 60. MALj. Fase. K 15, konv. 11/3, 15/20; Reg. I fasti. 272, fol.1021 sl. — 61. Andrejka, n. o. m. str. 71 sl. — 62. MALj. Reg. I fase. 386, fol. 512 sl. — 63. MALj. Reg. I fase. 388, fol. 102 sl. — 64. MALj. Fase. K 14, konv. 3. — 65. MALj. Reg. I fase, 390, fol. 79. sl. — 66. MALj. Reg. I fase. 196, fol. 287, 486 sl.; fase. 271, fol. 497 sl., 651 sl., 801 sl., 814 sL, 883 sL, 1016 sl., 1098 sl. — Josip Wester, Momenti v razvoju Ljubljane od 1. 1787—1821. Kronika slovenskih mest 1/1934, str. 23 sl. — 67. MALj. Reg. I fase. 385, fol. 827 sl. — 68. MALj. Reg. I fase. 6, fol. 89 in 120 sl. — 69. MALj. Reg. I fase. 388, fol. 321 sl,, 422 sl. — 70. MALj. Reg. I fase, 390, fol. 823 sl.; fase. 515, fol. 461 sl. — 71. MALj. Reg, I fase. 389, fol. 576. — 72. MALj. Reg. I fase. 389, fol. 1111 sl, — 73. MALJ Reg. I fase. 196, fol. 166 sl.; fase. 273, fol. 201. sl. — 74. MALj. Reg. I fase. 161, fol. 496 sl. — Ivan Vrho- vec, Iz domače zgodovine. I. Prva izprehajališča in prvi javni nasadi v Ljubljani. Ljubljanski zvon XIV/1894, str. 14. — 75. MALj. Reg. I fase. 241, fol. 792. — 76. Vrhovec, n. o. m. str. 76. — 77. MALj. Reg. I fase. 168, fol. 118 sl. — 78. MALj. Reg. I fase. 188, fol. 16 sl. — Vrhovec, n. o. m. str. 76 sl. — Wester, n. o. m. str. 23 sl. — Aloj- zij Potočnik, Tivolski grad in park v Ljubljani. Kronika slovenskih mest V/1938, str. 231. — 79. MALj. Reg. I fase. 241, fol. 839 sl. — 80. MALj. Reg. I fase. 490, fol. 182 sl. — 81. MALj. Reg. I fase. 516, fol. 1042; fase. 518, fol. 248 sl., 319 sl. 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA VALVASORJEVA TOPOGRAPHIA ARCIUM LAMBERGIANARUM BRANKO REISP Skoraj vsi, ki so kaj pisali o Valvasorju, zlasti pa tisti, ki so omenjali njegova dela, so kot tretjo Valvasorjevo publikacijo navajali Topografijo lamberških gradov. Pisci so črpali ta podatek iz Valvasorjevega glavnega dela Die Ehre dess Hertzogthums Grain, Laybach — Nürnberg 1689, kjer je Valvasorjev korek- Naslovna stran Valvasorjeve Topografije lamberških gradov j tor in komentator Erasmus Frandsci v dodat- ku k VI. knjigi naštel dela »gospoda glavnega avtorja-«. Podatek se glasi: »3. Topographia Ardum Lambergianarum, CasteUorum, & Dominiorum in Camdoha, ad vivum iconizata: (Das ist: Topographische Beschreibung der Lambergischen Schlösser /Kastellen/ und Herr- schafften /so die Herren Grafen von Lamberg vormals/ in Grain /aufgebauet/ und besessen /auch theils noch heut darinn besitzen etc.) Wagensbergi, 1679. in Fol.« (Ehre VI, str. 368). Več kot za naslov in podatek, sporočen po Frandsdju, se o knjigi ni vedelo. Tisk je imel sicer v svoji bibhoteki v Dolu pri Ljubljani še leta 1825 zbiralec kranjskih starin baron Jožef Kalasanc Erberg, pa ni prišel v eviden- co. (J. K. Erberg, Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Geschichte für Grain ... 1825, str. 142; rkp v AS). Sele Peter Radics, ki je več desetletij proučeval Valvasorja, je izvedel, da hrani en primerek tega dela Royal Sodety ; library v Londonu pod signaturo 48. c. 26/143. ! a. 15. (Peter Radics, Johann Weikhard Freiherr ' von Valvasor, Laibach 1910, str. 203, 337). Val- vasorje postal član angleške Kraljevske družbe leta 1687. Posredoval je tajnik družbe Thomas Gale, s katerim je bil Valvasor v pismenih stikih in kateremu je pošiljal tudi svoja dela. Zato je razumljivo, da se je ta album bakro- rezov ohranil prav v knjižnid družbe. Tudi Mirko Rupel je v Valvasorjevem berilu, Ljubljana 1951, zapisal: »Kolikor je znano, je tega delca ohranjen samo en izvod v Londo- nu.« (str. IX). Pri nas se je ohranil le osnutek za naslovno stran Topografije lamberških gra- dov med gradivom, ki je prišlo obenem z Valvasorjevo knjižnico v današnjo Nadonalno in vseudhško bibhoteko v Zagrebu. Skicna knjiga za Topografijo sodobne Vojvodine Kranjske ima kot zadnji, 358. Mst, naslovno stran, izdelano z rdečilom in tušem in signi- rano na levi strani: Nypoort del. (France Stele, Valvasorjev krog in njegovo grafično delo; GMS 9 1928, str. 40). To Valvasorjevo delo, znano doslej le v lon- donskem primerku, je bilo do nedavnega v drugem izvodu ohranjeno tudi v neki pri- 153 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vatnd biblioteki v Sloveniji. Po posredovanju Trubarjevega antikvariata v Ljubljani si je to knjižno redkost pridobila Knjižnica Narod- nega muzeja v Ljubljani in s tem izpopolnila svojo zbirko Valvasorjevih tiskov. Muzejska knjižnica hrani že izredno redko Pasijonsko knjižico, Topografijo sodobne vojvodine Kranjske (v 2 izvodih), Ovidove Metamorfoze, izredno redko Topografijo solnograške Ko- roške, Prizorišče človeške smrti in Slavo voj- vodine Kranjske (v 2 izvodih). Valvasor je iz Topografije sodobne Vojvo- dine Kranjske (Topographia Ducatiis Camio- liae Modemae, 1679) izbral osemindvajset po- dob lamberških posestev na Kranjskem, do- dal poseben naslovni Mst in list s posvetilom grofu Janezu Maksimilijanu Lambergu. Tako je nastala posebna bibliografska enota, ure- jena podobno, kot Topographia Carinthiae Salisburgensis iz leta 1681. Tekst naslovne strani, ki je tokrat prvič objavljena, se glasi nekoliko drugiače, kot je zapisal Francisci, in to: Topographia Arcium Lambergianarum, id est Arces, Castella et Dominia in CamioHa habita ad vivum iconi- zata, quae olim aedificabant, possidebant et partim ad praesens possident Comites a Lam- berg. Luci edita Bagenspergi in CamioMa Ano D. 1679 singulari dihgentia per Ioannem Weichardum Valvasor. (Topografija lamberških gradov, to je po naravi upodobljeni gradovi, trdnjave in go- spostva na Kranjskem, ki so jih grofje lam- berški nekoč zgradili, jih imeli v lasti in jih deloma še danes imajo. Izdal v Bogenšperku na Kranjskem leta Gospodovega 1679 s po- sebno prizadevnostjo Janez Vajkard Valva- sor). Naslovni list je vrezal v baker Andrej Trost. Med naslovnim listom in shkami lam- berških gradov je hst, ki ima na prednji strani latinsko posvetilo grofu Janezu Maksi- milijanu Lambergu, na hrbtni strani pa, samo latinski anagram. Ta hst je kakor druge tekste v Valvasorjevih zbirkah bakrorezov tiskal verjetno Janez Krstnik Mayr v Ljubljani. V dedikaciji pravi Valvasor, da je bilo vseh lamberških gradov osemindvajset. Tohko je zbranih tudi podob v tej topografiji. Ker je grad Kamen pri Begunjah (Stain) prikazan dvakrat, je sicer upodobljenih le sedemin- dvajset gradov, kljub temu je knjižica sko- raj gotovo popolna. Valvasor je uporabil za odtise iste plošče kot v Topografiji sodobne Vojvodine Kranjske — čeprav z nekaterimi spremembami v ploščah — in zato' sta obe deli seveda tudi enakega formata. Ta izvod je vezan v temnorjavo usnje. Obe platnici imata v usnje vtisnjen okrasni rob in v sre- dini elipsast venček. Vezava je stara. V Topografiji lamberških gradov so —¦ po vrsti — naslednje upodobitve: Altgvetenberg, Draskhoviz, Drogembl, Egkh bey Putpetjch — Berdo, Gimpl — Kumpole, Gvetenberg, Habach, Hallerstein, Hoffdrogembl, Hoffmans- pvrg, Die Statt Vnd Schlojs Daas, Manspvrg — Mengush, Nevdeck, Nevmarcktl, Orttenegg, Revttenbvrg, Rottenbichell, Savenstein, Sa- verch — Zaverh, ScherenbicheU, Schneeperg — Sneperg, Smreck — Smrekha, Stain, Stain Uon Der hinem Seiten, Steinpvchell, Tör- metsh, Waissenstain, Wilhngrain. Imena gra- dov in krajev navajam tu v isti obliki, kot so napisani na originalnih hstih. Raavidno je torej, da je Valvasor za odtise, zbrane v tem dedikacijskem albumu, odstranil s plošč, razen pri šestih izjemah, slovenska imena. Ods,tranil je tudi številke, ki jih imajo ti hsti v Topo- grafiji sodobne vojvodine Kranjske, kar se razločno vidi npr. pri odtisfu gradu Zavrha in Smreke. Ponekod je odpadla tudi signatura WD (= Valvasor dehneavit), drugih bistvenih razhk med odtisi v Topiografiji sodobne voj- vodine Kranjske in med odtisi v Topografiji lamberških gradov pa ni. 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika KOSITRARSKA OBRT NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM BRANKO KOROSEC Kositrarstvo kot samostojna obrt se je na Štajerskem razvilo šele v dobd, ko so si mesta Maribor, Celje, Ptuj, Radgona in Slovenj gra- deč okvirno določila in uredila svoje mestne statute, tržna pravila in obrtne zakone. Na- raščajoče :potrebe meščanstva teh mest, ki se je v noši, obnašanju, obhkah družabnega živ- ljenja in opremi svojih meščanskih domov vse bolj zgledovalo in skušalo posnemati svojo dežekio gospodo, so narekovale pospešen raz- voj tudi tistih obrti, ki so dotlej vsaj v glav- nem dajale svoje usluge le cerkvi in njenim potrebam. Livarji zvonov že zgodaj niso več ulivald samo zvonov, temveč so iz bakra in kositra, ki si je prav na prehodu iz XV. v XVI. stoletje utrl pot v srednjeevropske li- varne, uhvah poleg strogo cerkvenega pomož- nega posod j a, svetilnic, kadilnic in podobnega tudi že posodje za »posvetno« rabo kot krož- nike, vrče, sOdede, kandelabre in podobno. Vzorce za svoje izdelke so povzeU kratko malo po vzorcih srebrnega in zlatega posod- ja, izdelkov zlatarjev in pasarjev vladarskih ah knežjih dvorcev bogatejših italijanskih, francoskih in flandrskih dežel. Gosposka Srednje Evrope, predvsem dežel pod habsbur- ško krono, si po posledicah tridesetletne vojne takšnega razkošja v srebru in zlatu ni mogla privoščiti, tohko manj še njeno meščanstvo. Zato ni prav nič presenetljivega, če se je rav- no kositrarska obrt v teh deželah najbolj razmahnila, saj je kositer — »meščansko sre- bro« — kot polžlahtna kovina s svojim polnim sijajem zlahka konkuriral srebru, bil pa je hkrati cenejši in dosegljivejši. Kot že omenjeno, sta v Srednji Evropi slo- veli dve središči kositrarske umetne obrti, sevemoitahjanski Milano in južnonemški Nürnberg. Od tod je kositrarska obrt v krat- kem prodrla v vsa večja mesta in dalje v provinco, si tam najprej utrdila tržišča, po- tem pa še delavnice. Medtem ko se je južno- nemško kositrarstvo bohotno razvilo ter do- seglo za določen čas stopnjo skoraj industrij- ske proizvodnje, se je nasp-rotno itahjansko kositrarstvo ves čas borilo proti konkurenci zlatarjev in pasarjev, ki jih je prav obdobje italijanske renesanse in baroka povzdignilo v prevladujočo umetno obrt. Ker v bogatih me- stih srednje in severne Italije kositer ni m'0- gel konkurirati srebru in zlatu, je sledilo preseljevanje italijanskih kositrarskih moj- stirov in njih družin v sosednje, predvsem južnonemške in avstrijske dežele. Tako se v prvi polovici XVII. stol. pojavijo tudi na Ko- roškem in Štajerskem med nemškimi in red- kimi domačimi mojstri tudi italijanski prise- i Ijenci, ki se v naših deželah ne samo ustale, i si. 1. Kositrarska delavnica iz XVI. stoletja Lesores losta Amana v knjigi »Popis vseh stanov« iz 1. 1568 temveč kaj pogosto celo izpodrinejo svoje nemške tekmece. Imena Zamponi v Juden- burgu, Gradcu, Dunaju in Salzburgu, Cami- noUi v Mari'boru, Stretti v Celju in Cerotti v Ptuju se pojavljajo na kositrnih izdelkih poleg Harschov, Hammerjev in drugih skozi vso drugo polovico XVIII. stoletja, v XIX. stol. pa na slovenskem Štajerskem celo pre- vladujejo ter ostajajo edini fcositrarski obrtni mojstri štajerskih mest vse do dobe, ko so porcelan, fajansa in emajl zadah smrtni uda- rec tej izrecno meščanski poiumetni obrti. Ker takratna slovenska mesta niso bila to- hkšna, da bi vsako izmed njih lahko imelo svojo kositrarsko obrtno bratovščino, ceh, sta bih za Štajersko, Koroško in Kranjsko, to- rej za vse slovensko ozemlje pod habsburško krono, ustanovljeni dve kositrarski cehovski 155 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skladnici v Gradcu in Celovcu. Mairiborski, celjski, ptujski in radgonski kositrarji so pri- padali graški obrtni skladnici, ljubljanski pa skladnici v Celovcu. Deželna uprava pa je tudi določila število mojstrov-kositrarjev, ki jih je posamezno mesto lahko imelo brez ško- de za obrt in njeno trgovino. Tako je bilo v času največjega razmaha te obrti, konec XVIII. in v začetku XIX. stoletja, dovoljeno opravljati obrt in prodajati svoje izdelke v Mariboru največ dvema obrtnima mojstroma, v Celju, Ptuju in Radgoni pa po enemu. De- želni obrtni zakon je zelo strogo urejeval cehovsko politiko, odnose med mojstri in po- močniki, učno dobo vajencev, dobo pomočni- ških potovanj, potek mojstrskih in pomočni- ških izpitov, določeval izpitno delo, pristoj- bine bratovščini in kazni za prekrške. Prvi doslej znani in za Štajersko veljavni vladni odlok, ki se nanaša na kositrarako obrtno de- javnost, je generalni mandat cesarja Ferdi- nanda L, izdan 2. decembra 1557, s katerim »•v svojem kraljestvu, vojvodstvu in deželi« prepoveduje uvoz vsakršnega inozemskega kositra, prav tako tudi njegovo prodajo ah obdelavo. V svojem mandatu omenja, da pri- haja zelo veliko obdelanega kositra po tiho- tapski poti iz Nümberga, kar seveda povzroča zastoj v prodaji izdelkov domačih mojstrov. Konkurenca pretihotapljenih kvahtetnejših izdelkov vodilnega nemškega kositrarskega središča je bila namreč predvsem v provinci tako močna, da tudi cesarjeva prepoved še nekaj časa po izidu ni mogla obveljati. Naslednje leto (1558) so vložili mojsitii gra- ške cehovske bratovščine, v katero so bih. inkorporirani tudi kositrarji slovenske Štajer- ske, vlogo na grački magistrat, v kateri znova protestirajo proti uvozu in prodaji inozem- skega (beri: numberškega) kositra. Del pri- tožbe je naperjen proti nekaterim graškim trgovcem, navedenim imenoma, češ da se ne drže cesarjeve prepovedi ter da »Georg Gre- binger, svetovalec v Gradcu, Hanns Hammer iz Leobna, Wolfgang Weiss iz Nümberga in Joseph Pintsching iz Wiodtsberga na Koroškem prodajajo tam (v Nümbergu) izdelani kositer (kositrne predmete) po vsem Štajerskem in posebej v Gradcu.« Obtoženi trgovci so se pred magistratom branili z izgovorom, da so iz Nümberga uvoženi kositrni predmeti sig- nirani kot »preizkušeni kositer«, torej kot kvalitetnejše blago, ki je boljše od izdelkov domačinov. Uvoženi, pravilneje pretihotaplje- ni predmeti naj bi bih samo »tolčen kositer«, kakor trdijo, toda tudi uvoz tolčen ega posod j a iz boljše kakovosti kositrne zUtdne je bil po cesarjevem dekretu prepovedan. Pritožba zo- per trgovino z uvoženimi kositrnimi predmeti ni imela uspeha, saj je še isto leto (1558) gra- ški magistrat pritožnikom odgovoril, naj se raje sprijaznijo s tem in tako ah drugače po- botajo z ovadenimi trgovd. Dne 20. marca 1592 je bil izdan nov vladni patent, ki je uvajal popolnejši kositrarski obrtni zakon in je deloma ostal v veljavi tudi v naslednjih dveh stoletjih. Poudariti je treba, da pred tem zakonom signiranje z mojstrski- mi in mestnimi, še manj s kvalitetnostnimi ži- gi v štajerskih, koroških in kranjskih kosi- trarskih delavnicah vsaj v splošnem še ni bilo uveljavljeno in ne v rabi. Prav to je vzrok, da ni znana prav nobena signatura kositrar- skih delavnic na Slovenskem iz XVI. stoletja. Obrtni zakon, ki je izšel na temelju tega pa- tenta, je bil tiskan v Gradcu kot »Kositrarski red vojvodine Štajerske« in ga je tiskal vlad- ni tiskar Georg Widmanstteter leta 1593. V njem določa nadvojvoda Ernest »nov obrtni zakon«, ki ga je ;sdcer pripravil že njegov bra- tranec nadvojvoda Karel, pa »zaradi žalost- nega primera smrti mimjoči zakon ni mogel biti vpeljan v polno veljavo«. Vsa uvožena ali v tujini nakupljena kositmina naj bi bila po tem zakonu pregledana po dveh nadzor- nikih ter kakovost njene zlitine (razmerja ko- sitra in svinca) natanko preizkušena. Za Šta- jersko — v Gradcu — naj bi ta nadzor izva- jala mestni sodnik in eden izmed zapriseženih mestnih kositrarskih mojstrov, ki pa morata obenem paziti tudi na to, da bo ves tak »ein« popisan tudi pri mestnih davkarjih. Nadzor in preizkušanja naj bi se opravljala vsakih 14 dni, po potrebi tudi pogosteje. Prav tako morajo biti pregledani predmeti potem tudi signirani z letnico nadzora in mestnim žigom (v tem primeru z grbom Gradca — vzpenja- joči se lev, »Pantltier« — kar je hkrati em- blem štajerskega deželnega grba). Predmeti pa, ki so bih iz uvožene kositme zhtine uhti v domačih delavnicah, morajo poleg omenje- nih nositi tudi signaturo izdelovalca. Strogo je prepovedana vsaka trgovina z nesignirani- mi izdelki. Poleg tega je v vsej dežeh pre- povedana prodaja kositmine, katere zhtinsko razmerje ne ustreza zahtevi novega obrtnega zakona. Kot kvalitetni kositer (»gutte fein Zinn«) velja medeninastokositrena zlitina brez sivinca, iz nje so uliti (izdelani) v glavnem tako imenovani tolčeni izdelki. Slabši, ki ima v sestavi zlitine različne odstotke svinca ter je označen kot »tretak, četrtak ah desetak« (»zum Dritten, Vierten, zum Zehnten«), pa je povsem prepovedan za obdelavo in prodajo. Stari, doslej uporabljani, s svincem mešani kositer, naj se uporablja »samo v hišni potre- bi in prav nič za prodajo, dopuščeno pa je uporabljati in obdelovati ga v mešanici de- setaka«. Ne bo odveč, če pripomnimo, da je prav iz te kakovostne zhtine ulito največ v 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika današnji čas ohranjenega kuhinjskega posod- ja, šesterorobnih vodnih ročk, imenovanih tu- di aquamanil. Izdelki iz takšne zlitinske me- šanice pa morajo biti v Gradcu še posebej sójgni'nani s številko 10, v drugih mestih in trgih dežele pa z mestnim ah trškim znakom, mojstrovimi inicdalkamd in kvalitetnostno oznako. Spet moriamo pripomniti, da se to, razen v redkih primerih, ni izvajalo nitd v samem cehovskem središču, v Gradcu, še m^anj pa v delavnicah Maribora, Celja ali Ptuja. Tudi prodajna cena kositmine te kva- htete je bila določena na največ 20 kr za funt in se ni smela prekoračiti. Prodajna taksa se, si. 2. Vrč splavarskega ceha iz Vuzenice Izdelek mariborskega kositarja F. Caminollija ml. (1820—1862) Vrč hrani Pokrajinski muzej v Mariboru je ravnala po teži, določena pa je bua tudi proizvodna cena izdelovalca, ki pa se je kas- neje z deželnimi ah mestnimi odlold večkrat spreminjala. Sami kositrni izdelki so bili raz- deljeni v tri skupine: 1. Gladki, »težki izdelki« — vrči, sklede, krožniki in pladnji — izdelani iz čistega, fine- ga kositra (Engelzinn, signiran s podobo an- gela) aM iz medeninastonkosdtme zlitine, 2. Manj čisti in pikirani fini kositer — stekle- nice, tekočinske mere, vrčki in drugi namizni predmeti ter 3. Izdelki iz svinčene zhtine ko- sitra v razmerju 1 :10. Isti zakon tudi določa, da sme vsakdo — seveda proti plačilu posebne takse — zahte- vati po mestnem nadzomiku opravljeni pre- gled kositra ali izdelka ter dalje, da morajo biti posebno strogo nadzorovani tolikokrat ovajani inozemski trgovci kositrne robe. Na ta kositrarski zakon so morali priseči vsi de- želni kosatrarski mojstri. Dodatna naredba, ki pa se v naslednjih stoletjih predvsem iz trgovskih razlogov ni mogla obdržati v veljavi in je bila najpogo- stejši vzrok stalnih prepirov in tožb med ko- sitrarji, je določala stalno naseljenim moj- strom pravico do prodaje njihovih izdelkov le v lastnih trgovinah (ah stojnicah pred de- lavnicami), medtem ko so tuji, potujoči ko- sitrarji ali kramarji s kositrno robo smeli svoje in uvožene izdelke prodajati samo na letnih sejmih. Prav s temi pa so imeh štajer- ski — in prav tako koroški in kranjski — kositrarji največ preglavic in se zato tudi največ pritožujejo zoper »motilce (stoerem) in tiste, ki se v svoji obrti težko prebijajo, ki neopravičeno, kot nečlani in največkrat potikajoč se po dežeh opravljajo svojo obrt«. Naredba nadalje zelo odločno določa, da naj se »vsi motived in potujoče ah potikajoče se osebe, ki opravljajo to obrt, oblastno prega- njajo, tisti pa, zasačeni pri dejanju, se F>oleg odvzemiia orodja in robe resno kaznujejo tako pri sodišču kot krajevnd obrtni zvezi aM de- lavnici«. Po resnosti zakona moramo torej mimo soditi, da je bilo takih kršitev obrtnih predpisov kar precej. Vendar je bila večina teh »prestopnikov« že nekaj let po objavi tegia zakona sprejeta v obrtne bratovščine, kar je bUo štajerskemu kositrarskemu roko- delstvu prej v prid kot v škodo, saj je bila večina teh »prišlekov« dobrih mojstrov, ki so se s svojimi storitvami v obrti povzpeh do zavidljivega ugleda ter s tem starejše, lahko rečemo že »zarjavele« mojstre spravljali v zadrego in nemir. Prav ta točka zakona pa je postala zakonska podpora mnogim gomje- italijanskim kositrarjem in njihovim druži- nam pri migraciji v avstrijske dežele. Skoraj tretjina štajerskih kositrarjev so bih Italijani ali »potujoči Milanezd«, kot jih imenujejo ce- hovski akti v Gradcu, pridni in zelo skromni ljudje, ki so se nasehh po deželnih mestecih si. 3. Namizna skleda, eden pogostih izdelkov celjskega kositrarja J. B. Strettija (1780 — okoli 1800) Posodo hrani Pokrajinski muzej v Mariboru 157 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO izven Gradca — v Celju, Mariboru, Ptuju, Leobnu in Beljaku — ki pa so s svojimi cene- nimi, a kvalitetnimi izdelki neusmiljeno kon- kurirali graškim mojstrom. Z budnim očesom za dobiček so prišli največkrat sami v deželo, potegnili za seboj ženo in otroke in končno, seveda prav po itaUjiansko, še brate in nečake. Tako nastajajo pravcate družinske dinastije sicer prilagojenih, a še napol italijanskih ko- sitrarjev z zvenečimi romanskimi imeni, ki jim je moč slediti daleč v XIX. stoletje, torej v čas, ko so domačini že pričenjah opuščati svojo obrt. Dne 21. marca 1639 je cesar Ferdinand isti kositrarski obrtni zakon ponovno izdal ter tako znova podkrepil njegovo veljavo. Dne 19. junija 1709 je cesar Jožef potrdi svoboščine kositrarjev na osnovi obrtnega zakona iz marca 1639 ter mu v podkrepitev dodal od- stavek, v katerem pravi, »da ho ta zakon ostal v veljavi tako trdno, kot goreče vztra- jajo njegovi kositrarski mojstri pri veri v rimskokatohško cerkev in svojem obveznem cerkvenem opravilu«. Karel VI. je gornji za- kon prav tako potrdil in ga 2. novembra 1720 si. 4. Preprost cehovski vrč tradicionalne oblike, izdelava ptujskega kositrarja Pavla Polsterja, (1644-41667) Vrč hrani Pokrajinski muzej v Mariboru uveljavil, vse dokler »mu moč ne bi bila od- vzeta po kakšnem drugem deželnem zakonu«. Pristavil je le točko, v kateri odpravlja pred osmimi leti uzakonjeno omejitev števila obrt- nikov in priporoča povečanje in razširjene obrti. Tudi Marija Terezija je z vrsto zakonskih odločb posegla v kositrarsko obrtno zakono- dajo. Juhja 1770 je izdala ponovno odločno prepoved vsakega uvoza tujega kositra, de- cembra istega leta pa patent z določbami o zhtinski kakovosti kositra domačih izdelkov. Dopolnjeni, prav pedantno v podrobnostih obdelani obrtni red kositrarjev pa je izdal oktobra 1774 dunajski župan in obrtni sveto- valec Jožef Georg Hörl z zakonskimi določih o mojstrih, pomočnikih in vajencih. Ta, do- slej najpopolnejši kositrarski obrtni zakon ni doživel naslednika ter je ostal v veljavi vse do konca XIX. stoletja. V drugi polovici XVIII. stoletja prične ko- sitrarska obrtna dejavnost v Gradcu in Ce- lovcu, torej obeh vodečih obrtnih središčih, hirati in si ne opomore več. Prav nasprotno pa se dogaja v mestih slovenske Štajerske, kjer so vodstvo v obrti prevzeli kositrarji ita- hjanskega rodu in imen. Mariborska kositrar- ska dejavnost je šele s CaminoUijem zaživela v vsem svojem razmahu, enako pridobi Celje s Stretti jem in Ptuj s Cerotijem. Iz njihovih delavnic prihajajo izdelki, ki prav v ničemer ne zaostajajo za onimi iz do nedavna mono- polnih kositrarskih centrov Gornje Štajerske ali sosednje Bavarske. Kljub hudi konkurenci izdelovalcev »belega posodja« (fajansa in por- celan) jim je tispelo obdržati tržišče in obrt še ves čas tja do šestdesetih let preteklega stoletja, torej v čas, ko je ljubljanski kositrar Nolly obrt že opustil. Štajerski kositrarji so bih dobri rokodelci, njihovi kolege itahjanskega porekla celo umetniki v svojem pokhcu. Svojo obrt so opravljali v duhu starih obrtniških tradicij, izbor njihovih izdelkov je le izjemno presegal meje splošnih meščanskih potreb, izjemna na- ročila reprezentativnih primerkov so izvrše- vali po kalupih kolegov iz južnonemških ko- sitrarskih središč. V glavnem pa ulivajo po obhkah, prevzetih iz rodu v rod, dopolnjujejo v teku svojega življenja izbiro kalupov vedno znova ter zastarele odlagajo. Kositrarske de- lavnice prehajajo z mojstra na mojstra, novo delovno mesto je bilo le redkoma odprto. Po- močniki se poročajo z mojstrskimi vdovami, kositrarske hčere, ki so dedovale očetovo moj- strsko pravico, pa si poiščejo mladega pomoč- nika, ki potem istočasno s poroko pridobi tudi m eščanstvo in pravico do opravljanja obrti kot mojster. Tako je poročna matrika nekega kositrarskega mojstra zelo važen datum, ki 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ga znova najdemo na njegovi signaturi. Ve- čina kositrarskih porok je bdla sklenjena le razumsko, iz gmotnih razlogov; v teh zakonih nosi žena opazno trši del na svojih ramah, pogoste zgodnje smrti mojstric so posreden dokaz za to. Mojster^^dovec sklene cesto že po enomesečnem žalovanju novo zvezo. Mla- da mojstrica pa največkrat spet preživi svo- jega soproga ter preda tako obrt kot svojo roko novemu, mlajšemu kandidatu. Mladi po- močniki so bili prisiljeni iskati prihke porok s takimi ostarelimi mojstrskimi vdovami. Le tako so se mogli osamosvojiti ter si plačati pravico meščanstva, brez katere mojstrskih pravic ni bilo mogoče doseči. Tudi obrtnih pravic si ni mogel kupiti vsak, še manj pa mlad pomočnik, ki zlepa ni zmogel 200 do 500 forintov prihranka, kohkor so zanje pač zahtevali. Kositrarji Štajerske pa tudi Kranjske in Koroške niso bih nikoh bogataši. Gmotna stiska je bila skoraj stalni spremljevalec nji- hove dejavnosti. Le dobro stoletje, med leti 1650 in 1750, ter deloma prehodna leta XIX. stoletja pomenijo gmotni vzpon nekaterih šta- jerskih kositrarjev. Vojne, slaba prodaja, ti- hotapstvo in skrivna prodaja z uvoženimi juž- nonemškimi izdelki zavirajo delovanje marsi- katere kositrarske delavnice, vse dokler po- tem v XIX. stoletju kositrarsko obrtništvo ne presahne, saj svojih ljudi ne more več pre- življati. Lepo oblikovani vrči in vrčki z rehefnimi robovi in okraski bogati krožniki in sklede in ne nazadnje v obhki pestri, pa zaradi tra- dicionalne konservativnosti slogovno neizma- ličeni in v izvedbi plemeniti uporabni pred- meti so sohden dokaz obrtne spretnosti ter, lahko rečemo dostikrat izbranega okusa naših štajerskih mojstrov, iki v primeri z avstrijski- mi kolegi dostikrat nezasluženo veljajo le za provincialce. 2. KOSITRARJI V CELJU Enako kot v srednjeveški Ljubljani se je tudi v Celju zvonarska hvarska obrt ustalila znatno prej kot kositrarstvo. Spodnja Štajer- ska, katere drugo važnejše središče je bilo zgodovinsko mestece ob Savinji, je usmerjala svoje težnje predvsem proti Gradcu, od koder se je na Štajersko širil poleg gospodarskega tudi ves kulturni vpliv. Prvi doslej znani hvar zvonov in kositrar v Celju je bil brat ljubljanskega kositrarja Blaža Zingiesserja, BENEDIKT ZINGIESSER, ki je v Celju in okohci deloval nekako istočas- no kot Blaž v Ljubljani in je umrl pred letom 1555.' Njegova kositrarska dejavnost se je verjetno omejevala predvsem na uhvanje ne- katerega cerkvenega posodja in pribora, s kakršnim so revnejše spodnještajerske fare nadomeščale dražjo srebmino. Kar je bilo v tej dobi v rabi kuhinjske in namizne kositr- nine, jo je v glavnem posredovala trgovina z deželnim kositiarskim obrtnim središčem v Gradcu, ki si je vsaj v začetku XVI. stol. lastil popolni monopol ulivanja in prodaje kositmine na Štajerskem. Po Zingiesserjevi smrti je Celje ostalo daljši čas brez lastnega Hvarskega mojstra ah kositrarne. NIKOLAJ BOS ET, ljubljanski zvonar, ki je občasno ulival zvonove tudi v Celju, je skušal Zin- giesserjevo delovanje obnoviti, toda šele nje- govi nasledniki, od katerih pa nam ni nobe- den imenoma znan, so celjsko livarno zvonov in kositra znova obudili v življenje. Kupci kositmine v obrtnim središčem odmaknjenih provincialnih mestih pa so konec XVI. ter skoraj vse XVII. stoletje prav radi segali po izdelkih potujočih šušmarjev, največkrat ita- hjanskega porekla, ki so mestnim mojstrom zaskrbljujoče konkurirali tako v kvahteti iz- delkov kot v nizki ceni. Njihovo obrtno pod- jetnost na celjskem kositra:rskem tržišču po letu 1699^ nam posredno potrjuje pritožba drugih celjskih obrtnikov, predvsem kositrar- ja Hansa Adama Hammerja, ki so se pri deželni upravi v Gradcu pritožili nad podjet- nostjo »laških vrinjencev«, kot jih v svojem dopisu imenujejo.^ Hans ADAM HAMMER, celjski meščan in kositrar, se je obrti izučU v Gradcu pri mestnem kositrarju Leonhardu Mellyju* v le- tih med 1669 in 1674. V Celju je deloval od leta 1675 dalje kot samostojen mestni obrtni mojster. Pri njem se je izučilo obrti tudi ne- kaj kasneje pomembnih kositrarskih moj- strov, med njimi znani Johann Puckelsheimb s Koroškega.' Hanns Hammer je še pred le- tom 1700 prepustil vodstvo svoje delavnice sinu ANTONU HAMMERJU, kini samo nadaljeval očetove obrti, temveč dosegel leta 1706 tudi čast mestnega župana (Bürge- meister)." Anton Hammer je upravljal celjsko kositramo do svoje smrti, zatem je prešla v roke drugega celjskega meščana in kositrarja Jožefa Göka. JOŽEF G Ö K (Göök, Gög, Kek?) je postal kositrarski mojster že pred letom 1750, obrti pa se izučil pri Antonu Hammerju, končal pa v Gradcu. Med leti 1763 in 1767 se je pri njem učil kositrarstva njegov sin AN- TON G Ö K ki je sodeloval kot mojster ne- kako do osemdesetih let XVIII. stoletja. Najstarejši ohranjeni celjski kositrarski iz- delki nosijo kot signaturo le mestni emblem, ščitek s celjskimi zvezdami v krogu brez moj- strskih inicialk ali letnic. Tudi sta vedno vtis- njeni po dve signaturi hkrati. Študij deželne- 159 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ga cehovskega arhiva v Kunstgewerbemuseu- mu v Gradcu bi verjetno odločneje posredo- val odgovor na uganko, kateremu od celjskih mojstrov kositrarjev do leta 1780 je pripa- dala navedena signatura. JOHANN BATTISTA STRETTI, itali- janski kositrar iz Milana, ki pa se je obrti izučil v Gradcu in od tam tudi prišel v Celje, je ustanovitelj kositrarske družine Strettijev v Celju. Delavnico je verjetno odkupil od Göka ali njegovih dedičev. V zapisniku celj- skega mestnega sveta iz leta 1780 je navede- no, da je Johann B. Stretti že 25. avgusta tega leta predložil svetu svoj ocenitveni iz- delek ter bil potem soglasno inkorporiran v zbor mestnih obrtnikov.« Že marca naslednje- ga leta, 1781, pa je bil imenovan za deželnega mojstra graške obrtne zveze.' Iz njegove de- lavnice izhaja precej ohranjenih predmetov, ki se vsi odlikujejo v kakovosti zlitine in ob- delavi. Vsak izmed njih je signiran z žigom, ki ga posreduje tudi priložena skica, v po- končnem ovalu je na ščitu, ki ga oklepata Skica 1 vejica palme, upodobljen levo trdnjavski stolp, desno značilne celjske zvezde. Med ini- cialkama I S stoji krona. Strettijeva kosit- rama je uhvala vsakovrstno posodje, med katerim zasledimo tudi predmete za cerkveno rabo (kot primer: zajemalka za krstilno vodo v Zagorju pri Pilštajnu). Pri njem se je izučil, Skica 2 obrti tudi njegov sin JOHANN JACOB STRETTI, ki je po očetovi smrti tudi sam postal deželni mojster graškega ceha.'* Jo- hann Jacob Stretti je dobro vpeljano očetovo delavnico obdržal do leta 1824, nato je, kot. večina še delujočih štajerskih kositrarjev, obrt opustil. Pri njem se je izučil obrti naj- prej njegov sorodnik (nečak?) Johann Baitti- Skica 3 sta stretti, doma iz Poma, ki pa po oprav- ljenem pomočniškem izpitu ni ostal v Celju, temveč že leta 1804 odšel v Gradec. Drugi Skica i njegov vajenec Bartolomeo Tonolo, prav tako i iz Foma, je opravil pomočniški izpit leta 1812. \ Johann Cerotti mlajši, sin ptujskega kosit- ! rarja Cerotti ja, je končal svojo učno dobo i Skica 5 i pri Strettiju istega leta kot Tonolo, 1812, ter postal 1821 deželni mojster v Celju." Po opu- stitvi Strettijeve kositrame pa se v Celju ni ; mogel več obdržati, od leta 1824 dalje deluje ^ kot deželni mojster v Irdingu na Gornjem i Štajerskem. j Signatura Johanna Jaooba Strettija se prav j kot očetova pogosto pojavlja na še ohranje- nih izdelkih njune delavnice. Okrogla sig- natura s ščitom, v katerem je dvoglavi orel j in celjske zvezde, nad ščitom pa inidalki I S j in krona, je brez dvoma njegova. Dvomljivo] celjsko pa je avtorstvo signature, ki jo prav i 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika tako ponazarja naša skica na prilogi. Edino zvezde v ščitku dajejo domnevo za njen celj- ski izvor. Izdelki celjske kositrarske delav- nice niso v ničemer zaostajali za izdelki ko- sitrarjev v Gradcu, Celovcu ali Ljubljani. Preje bi lahko trdili, da je kvahteta pred- metov, ki jih uliva jo štajerski kositrarji ita- hjanskega porekla, vsaj zaradi konkurence z domačini precej boljša, prav tako tudi izbira dosti bogatejša. V oblikovanju so hitreje sle- dili slogovnemu razvoju, v obrtnem življenju pa se lažje prilagodili kompromisu s proiz- vajalci belega posodja, zato iso med zadnjimi, ki po ukinitvi cehov leta 1809 opuščajo obrt. Celjski Strettiji sO' ob mariborskih Caminoi- ii jih in gomještajerskih Zamponi jih najzna- menitejša kositrarska družina iz konca XVIII. in začetka XIX. stoletja pri nas. OPOMBE 1. VI. Fabjančič, Prvi ljubljanski livarji . . . Kronika L,'l št 1. — 2. A. Gnirs, Alte und neue Kirchenglocken, Wien 1917. — 3. Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909. — 4. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644—1846, Bl. 25, 41. — 5. Istotam. — 6. Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909. — 7. Graz. Zinng. Lehr- jungenbuch 1644—1846, Bl. 56. — 8. A. Gubo, Aus d. Rathsprotokollen der Stadt Cilli, Graz 1899. — 9. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644— 1846, Graz. Zinng. Protokolbuch 1781—1859, str. 13. — 10. Graz. Zinng. Protokolbuch 1781—1859, Str. 13 in dalje. — 11. Istotam. 3. KOSITRARJI V MARIBORU Ze prej .smo poudarili, da so kositrarji Slo- venske štajerske torej iz Celja, Maribora, Ptuja, Radgone in Slovenj Gradca, pripadali obrtnemu združenju v Gradcu. Neposredna bližina Gradca je očiitna tudi v obrtnem živ- ljenju Maribora; prvega, mestnega kositrarja dobi Maribor razmeroma zelo kasno, šele v prvi četrtini XVII. stoletja. Prišel je iz Ce- lovca, verjetno po posredovanju graške obrt- ne zbornice. Mariboru je zadostovala ena sa- ma kositrarska delavnica, saj je bil še vse XVII. stol. vpMv obeh cehovskih središč v Celovcu in Gradcu prevladujoč tako v obsegu izbire kot tudi kakovosti svojih izdelkov. Sele priseljevanje sevemoitalijanskih kositrarskih družin v notranje avstrijske dežele je poživilo asortiman in odločno zboljšalo kvahteto šta- jerski kositmini toliko, da je konec XIX. stoletja že prav uspešno konkurirala izdel- kom južnonemških kositrarskih središč. Ze v drugi polovici XIX. stoletja pa je tu- di na Štajerskem občutiti razmah proizvod- nje bele posode, ki postopoma izriva kositr- nino ne samo iz meščanskih domov, temveč tudi iz bolnišnic, apotek in pivnic. Konku- renco so vzdržaU le tisti kositrarji, ki so uspevali ohraniti kositmini veljavo, enako- vredno srebrn. Znamenita mariborska kosi- trarska družina Caminollijev je med zadnji- mi, ki izdeluje reprezentančno kositmino še po ukinitvi obrtnih združenj ter edina, ki deluje nia slovenskem ozemlju še po letu 1860. Prvi imensko zmani mariborski kositrar z lastno delavnico je MATHES WEISS- HAUPT (Wey,sshau,pt), verjetno sin celov- škega hvarja-kositrarja Stephana Weisshue- ta,' ki je postal mariborski meščan in mestni mojster leta 1630. Do kdaj je vodil svojo delavnico, nam natančneje ni znano, v graški knjigi vajencev zasledimo notico, kjer je na- vedeno, da je Weisshaupt dne 8. avgusta 1643 prepustil v uk pri Jakobu Gratelu svojega sina Mertinal,^ ki pa je pomočniško dobo odslužil v Gradcu. Prav tako malo ali nič ne vemo o Weisshauptovi mojstrski signaturi in legi delavnice. Verjetnost, da je ta bila v hiši ob mestnem stražnem stolpu, v kateri najdemo kasneje slovito CaminolMjevo ko- sitramo, je precejšnja. Ze omenjeni Jacob GRÄTZL je bil obrtni mojster brez lastne delavnice; v Ma- ribom je deloval že pred letom 1643, verjetno kot somojster pri Weisshauptu. Za Martinom Weisshauptom se je pri njem izučil obrti Se- bastian Pollagkh (Boštjan Polak), oba pa sta opravila pomočniški izpit pred komisijo v Gradcu. Grätzl je po smrti Mateja Weiss- haupta (1643 ali 1644) sam vodil delavnico vse do njenega prevzema po lastnikovem sinu,. MERTINU WEISSHAUPTU leta 1648. Mertin je starejšega mojstra obdržal v delav- nici vsaj do leta 1653, ko je pri Grätzlu kon- čal vajenštvo že imenovani Boštjan Polak. Kot nam očetova tako nam tudi Mertinova mojstrsika signatura ni znana — upošteva,ti pa je seveda treba, da se iz te dobe skoraj da ni ohranil noben kositrn predmet, še manj signiran. Tudi arhivskih podatkov o obeh (aM celo treh!) Weisshauptih m dovolj, da bi se po njih dalo presoditi delovanje te kositrar- ske družine v Mariboru ah določiti čas, kdaj so prenehali z obrtno dejavnostjo oziroma izumrh. Leta 1720 se v Mariboru pojavi prvi Ca- minolU, itahjanski priseljenec, ki je preko Gradca prišel v mesto ob Dravi ter tu pre- vzel in odkupil nekdanjo Weisshauptovo kosi- trarno. CARL CAMINOLLI se je zadržal v Mariboru do 1743,^ po tem letu ga zasle- dimo v Zagrebu. Obnovljeno delavnico ob Graški cesti (Gratzergasse št. 109), v hiši, ki so jo že od nekdaj imenovali Zirmgiesserhaus in je stala ob obrambnem stolpu mestnega 161 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO obzidja/ je šele 1752 prevzel njegov sin JO- SEPH I. C A MIN O L L I, ki je postal mest- ni obrtni mojster šele 1760. Kot mojster je deloval do leta 1774; vendar nosi njegova mojstrska signatura z mestnim grbom in ini- cialkami I C letnico 1752! Priznanja, ki ga Skica 6 uživajo štajerski kositrarji italijansikega po- rekla, mora biti vsekakor deležen tudi on, vrsta v slovenskih muzejih ohranjenega po- sodja iz njegove delavnice nam dokazuje nje- gov izbrani okus in mojstrsko roko pri obde- lavi sicer posodja vsakodnevne rabe, repre- zentančni izdelki — med njimi vrč krojaškega ceha iz Strassa iz leta 1763, last Londesmu- seuma v Gradcu — pa tako po obhki kot obdelavi nikakor ne zaostajajo za izdelki juž- nonemških ah graških mojstrov. Joseph I. CaminoUi je bU ugleden meščan ter član mariborske trgovske zbornice (Kram- merhause). Njegov sin FRANC XAVER C A MIN O L LI I. se je obrti izučil pri oče- tu in opravil mojstrski izpit — vsekakor pred komisijo v Gradcu — 17. marca 1774. Po tem letu ga sledimo kot samostojnega mojstra v Mariboru vse do leta 1812. Njegova mojstrska signatura je enaka očetovi, le inicialka imena je spremenjena. Njegovih izdelkov je precej manj ohranjenih in tudi vse kaže, da v delu ni dosegal spretnosti svojega očeta. Tudi on je bil član Krammerhausa v Mariboru. Nje- gov sin JOSEPH II. C AMIN OLLI je postal mestni in deželni mojster v Mariboru leta 1812.5 Deloval je do leta 1820, več nam doslej o njem ni znanega. FRANC XAVER CAMINOLLI II., zadnji kositrarski mojster v Mariboru, se je izučil obrti pri Josephu II. CaminoUiju ter Skica 7 postal obrtni mojster 20. februarja 1820.« Leta 1816 ga hstine še omenjajo kot lastnika znane Zanngiesserhaus ob Graški cesti,' med leti 1822 do 1827 plačuje mestu obvezni letni šUing. Bil je odhčen mojster svoje ohrti sicer se ne bi mogel obdržati vse do leta 1862, torej v čas, ko na Slovenskem kositrarska obrt že popolnoma zamre. Njegovi izdelki so večino- ma iz zhtine odlične kakovosti. Signatura na njih se le malo loči od signature Franca Xa- verja L; ovalni ščitek signature je ožji, strehe na mestnem grbu so zaobljene. Nekaj njego- vih izdelkov je najti v zbirkah slovenskih muzejev. OPOMBE 1. Hintze, Deutsche Zinngiesser und ihre Mar- ken, IV. Band, Klagenfurt. — 2. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644/1846, str. 3. — 3. A. Gnirs, Alte und neue Kirchenglocken, Wien 1917. — 4. R. G. Puff, Marburg in Steiermark, seine Um- gebung, Bewohner und Geschichte — Graz 1847, I. Band, str. 60. — 5. A. Gnirs, Alte und neue Kirchenglocken, Wien 1917 in Hintze, Deutsche Zinngiesser imd ihre Marken, IV. Band, Mar- burg am Drau. — 6. Graz. Zinng. Protokollbuch 1781/1859, Str. 29. — 7. R. G. Puff, Marburg in Steiermark ... istotam. 4. KOSITRARJI V PTUJU V nasprotju s Celjem in Mariborom, ki sta bila v obrtnem življenju in razvoju skozi ves čas od XVI. do XVIII. stoletja pretežno pod neposrednim vphvom obrtniško živahnejšega Gradca, pa izkazuje Ptuj za isto dobo dobršen del samostojnosti, ki mu jo omogoča izredno ugodna lega obmejnega središča meddežekie in tranzitne itrgovine. Da so ptujski trgovci trgovah tudi s kosi- trom, doikazuje mestna mitninska tarifa tržne in tranzitne mitnine iz zgodnjega XVI. sto- letja.' Kositer je z drugimi kovinami priha- jal z Ogrske ter nadaljeval pot preko Celja in Ljubljane v Italijo. Ze v naslednjem sto- letju pa dobi Ptuj tudi lastnega kositrarja; hvama kositmine ostane v Ptuju živa vse do prvih desetletij XIX. stoletja, torej v čas, ko doživi Ptuj občuten padec tako domače kot tranzitne trgovine. PAUL P ELT L ER (Pelsler, Peißer, Pol- ster) 1644—1667,- je doslej po virih potrjen kot prvi kositrarski mojster v Ptuju. Pri njem sta se izučila obrti Matija (1649) in Hanns EHE- MANN (1653), ki pa kot mojstra nista samo- stojno delovala v Ptuju in o njima ni nadalj- njih podatkov. V očetovi (Paulovi) delavnici se je obrti izučil tudi sin in naslednik Johann Baptist Pelsler, ki je po letu 1667, letnici smrti očeta Paula, prevzel delavnico. Moj- 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika strska signatura Paula Pelslerja se nam je ohranila: sestoji iz dveh podolgovatih ščitkov; \ v prvem je vrezan buretu podoben bokal z! izrazitim ročajem, nad njim sta iniciaiki P. P. | Skica 8 v drugem ščitku je upodobljen Jurijev križ (iz mestnega grba) in inicialka P nad pokonč- nim krakom križa. Lep primerek med nje- govimi izdelki je ohranjen v obrtni zbirki mariborskega Pokrajinskega muzeja:' Večji pivski vrč — povsem verjetno cehovski — proti dnu trobljasto razširjen, katerega po- krov nosi na polkrožni izboklini členast gumb, s ploščatim ročajem in izrazitim palčnim pri- tiskačem na pokrovovem tečaju, okrašen le s kanelurami ob dnu, v sredi in ob ustju vrča, izkazuje umirjen okus kasnobaročnega ustvarjalca reprezentativne kositmine. Ver- jetno tudi drugi njegovi izdelki v solidnosti in umerjenosti obdelave niso zaostajali za tem ohranjenim vrčem, ki je pravzaprav edini ohranjeni Pelslerjev izdelek pri nas. JOHANN BAPTIST P E L S L E R, 1667 do 1671, Paulov sin, postane ptujski mestni ko- sdtrars'ki mojster šele po očetovi smrti. Ver- jetno je z njim sodeloval v obrti tudi Hans Ehemann, ki sicer ni omenjan kot samostojni ptujski mojster. Pomočniški izpit je Johann Pelsler opravil že 8. junija 1662. Njegovi iz- delki nam niso znani, prav tako tudi ne nje- gova mojstrska signatura; možno je, da je ves čas svoje samostojnosti uporabljal še očetovo. HANNS PELSLER, 1671—1676, verjetno sin Johanna Pelslerja, ptujski mestni kosi- trarski mojster,'' je poslal svojega vajenca Paula Schrettla na pomočniški izpit v Gra- dec, dmgega, Jakoba Cusperja, pa je verjetno izučil sam.' Da je vodil delavnico kot samo- stojen mojster, je za Hannsa Pelslerja doka- zano le za čas do leta 1676. Paula Schrettla smo srečah med ljubljanskimi kositrarji, tam je deloval vse v devetdeseta leta XVIII. sto- letja. Hannsa Pelslerja pa je v Ptuju nasledil sin ah nečak PELSLER?, 1676—1685, o katerem pa doslej še nimamo arhivskih po- datkov. SIMON PELSLER, 1686—1696, je izpri- čan kot ptujski meščan in mestni kositrarski mojster.* Pri njran se je obrti izučil Hanns Heiitrich (1691). Dmgega njegovega vajenca, Hannsa Häubtla, pa je moral izprašati graški cehovski mojster Lorenz Leyerer, ker je Si- mon Pelsler med tem že umrl. Tudi njegova mojstrska signatura nam doslej še ni znana, prav tako pogrešamo njegovih izdelkov. Si- mon Pelsler je bil zadnji samostojni kosi- trarski mojster tega imena v Ptuju, njegovo delavnico je prevzel FRANZ SCHATTNER, 1697—1722, ki je postal ptujski mestni kositrar leta 1697. Kot je razvidno iz graškega cehovskega arhi- va,' je Franz Schattner poslal svojega sina Johanna v uk k Josephu Harschu v Gradec; tistodobna obrtna odvisnost ptujskih kosit- rarjev od cehovskega središča je v tem več Skica 9 kot očitna. Ohranila se nam je njegova moj- strska signatura: V zaobljenem trikotnem ščitku je -vrezan Jurijev križ iz mestnega grba, v poljih ob njem pa stoje iniciaiki F S in deljena letnica 16 + 97. V graškem Dežel- nem muzeju hranijo tudi enega njegovih re- prezentančnih izdelkov: cehovski vrč usnjar- jev iz Slovenske Bistrice. Ta, 48 cm visoki, po numberškem vzorcu uhti reprezentančni vrč, stoječ na treh krilatih angelskih glavicah, je v podobi skoraj enak spredaj opisanemu Pelsler j evemu cehovskemu vrču, je pa enak dokaz obrtne izvedenosti in vpeljanosti moj- stra, ki je kljub bližini kositrarsko močnejše- ga Gradca le uspeval konkurirati sicer mo- nopolnemu cehovskemu središču. Pranza Schattner j a je nasledil JOHANN SCHATTNER, 1722—?, ptujski meščan in kositrarski mojster. Kot že omenjeno, se je obrti izučil pri Josephu Harschu v Gradcu. Letnice, kdaj je prenehal z obrtno dejavnost- jo, ni mogoče zaslediti. Tudi nam ni znana njegova mojstrska signatura, ki se pa vsaj po tradiciji ni mogla bistveno razlikovali od očetove. Skoraj pet desetletij kasneje se pojavi v Ptuju Itahjan AMBROSIUS WATTY, 1782 do 1810, po rodu iz Piemonta, ki pa je prišel na izpraznjeno kositrarsko mesto v Ptuju najbrž po posredovanju graške cehovske zbornice. Trgovsiki razmah Ptuja v prvih de- setletjih XIX. stoletja se izraža tudi v pospe-. 163 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino seni dejavnosti ptujskih kositrarjev. Watty je zalagal trg z občutno večjim asortimanom kot njegovi predhodniki; med sicer običajno na- mizno kositrnino izdeluje vrsto reprezentanč- nih in okrasnih predmetov: temperančne umi- valne garniture, dekorativne jušnike (terrine) in podobno. 1798 je bil Watty ob vplačilu 25 Fl. inkorporiran v graškem cehu kot de- želni kositrarski mojster v Ptuju.^ Njegova signatura nam doslej še ni znana. Watty v družini ni imel naslednika, zato izuči v naslednika svojega nečaka JOHANNA CEROTTIJA (L), 1810—1827, (Ceruttt, Cerotte, tudi Zeroni), prav tako Piemontca, ki je po opravljenem mojstrskem izpitu v Gradcu postal leta 1810 ptujski meščan in de- želni obrtni mojster.' Da so bili Cerottiji od- Mčni kositrarji, nam dokazuje dejstvo, da je postal njegov sin Johann (II.) deželni kosit- rarski mojster v Celju takoj potem, ko se je tam pri J. J. Strettiju izučil obrti in opra- vil mojstrski izpit (1821), sin le-tega, Johann Cerotti III., pa po opravljenem izpitu v Ptuju leta 1824 deželni mojster v Irdingu ter član obrtne zbornice v Gradcu.^' Cerottijeva mojstrska signatura je znana s posod, hranjenih v ptujskem in mariborskem muzeju. V okroglem ščitku je vrezan enako- krak Jurijev križ, v pasu okoli njega pa je izpisano njegovo ime lOANNES C E R U T TI + P + Z. Po letu 1827 vsaj imensko ne zasledimo ko- sitrarjev v Ptuju. Ce je po tem letu v Ptuju deloval še kak samostojen kositrarski mojster — zgodovinar Reisp v svoji knjigi o Ptuju" za leto 1858 še navaja tudi enega kositrarja — potem je bilo njegovo obrtno delovanje skoraj brezpomembno. Ptujski kositrarji so bih s kolegi iz Mari-1 bora, Celja in Slovenske Bistrice podrejeni ! obrtnemu združenju v Gradcu. Zanje je kot \ za druge veljal graški obrtni red, graški Com- | Skica 10 misario je nadzoroval kakovost njihove kosi- trne zhtine in pravilno signiranje izdelkov. Ptuju je kljub porastu trgovine in obrtništva ves čas kositrarske dejavnosti v mestu zado- stovala ena sama obrtna delavnica. Točno mesto, kje je ta livarna bila, pa nam bo od- kril nadaljni podrobnejši študij srednjeveške in baročne mestne obrti v Ptuju. OPOMBE 1. Ferdinand Reisp, Pettau — Steiermarks äl- teste Stadt und ihre Umgebung, topographisch- hystorisch geschildert, Graz 1858. — 2. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644/1846. — 3. Pokrajin- ski muzej, Maribor, Zbirka obrti. Invent, št. N 3049. — 4. Graz. Zinng. Lehr jungenbuch 1644— 1846. — 5. istotam. — 6. istotam. — 7. istotam. — 8. Graz. Zinng. Protokollbuch 1781/1859, str. 23. — 9. istotam. — 10. istotam. — 11. Ferdinand Reisp, Pettau — Steiermarks... Graz 1858, str. 7. 164 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika DELO ILEGALNE RADIJSKE POSTAJE OSVOBODILNE FRONTE — KRICACA Zgodovinarji, ki so se že ali se še bodo lotevali obravnavanja narodnoosvobo- dilnega boja slovenskega naroda, nimajo in ne bodo imeli lahkega dela. Gradiva je toliko, da zgodovinarja kar zasiplje in ga izpodnaša. Vse drobne dokumentarne stvari, o katerih je v tej reviji mnogo napisanega, so kakor nitke ogromne pajčevine, ki povezuje vso mrežo velikih in majhnih dogodkov, mimo katerih zgodovinar ne sme iti, če bo hotel dati temu obdobju slovenskega mučeništva in herojstva pravi izraz za tolikšno vsebino. ^^j,^^^ Seliškar: Slovenska kultura v boju z okupatorjem. Borec 1961, št. 7, str. 410—412) Spominski sestavki in zapiski spominov neposrednih sodelavcev ilegalne radijske po- staje Osvobodilne fronte »Kričača« so raz- meroma redki. Prvi, verjetno doslej edini, razmeroma zgodaj zapisiani sestavek, ki v celoti zajema tudi delovanje ilegalne radijske postaje »Kričača«, je napisal za Radio, časo- pis Komiteja za radiodifuzijo vlade FLRJ, št. 1 — oktober, november 1948 — takratni na- čelnik uprave za radiodifuzno službo LRS Mitja Vošnjak z naslovom: SLOVENSKI RADIO V OSVOBODILNI VOJNI. Njegov članek je v celoti ponatisnil časopis RADIO SLOVENIJA v števiUd 7 z dne 14.—22. aprila 1951. V istem letniku je objavljen tudi spo- minski sestavek Frana Albrehta: KAKO SEM POSTAL »VOJNI POROČEVALEC« (Radio Slovenija št. 14—16. VII. 1951). Vsi drugi sestavki, ki sem jih zbral in pregledal, so bili napisani znatno pozneje, od dvajsetletnice ljudske vstaje do današnjih dni, ko praznu- jemo petindvajsetletnico ilegalne postaje »Kričač«. To je predvsem knjiga Ljubljana v ilegali II — Ljubljana 1961. Poleg omenje- nih pa je najobšimejši opis delovanja posta- je objavila neposredni sodelavec »Kričača« Vida Lasič v knjigi SVETLOBA MLADIH LET. Izdal jo je zavod Borec 1962. leta. Delo je bilo že poprej nagrajeno s tretjo Kajuhovo nagrado za leto 1960. Iz omenjenih del in iz nekaterih drugih se- stavkov, ki so že ah pa še bodo objavljeni v časopisih ah radiu, sem izbral važnejše od- lomke, da bi iz njih čim natančneje spoznali nastanek, delo, uspehe in pomen »Kiičača«. Brez dvoma pa bodo morali zgodovinarji po- seči tudi globlje po dnevnem časopisju iz ob- dobja 1941—1942 in dlje, po zapiskih posa- meznikov, po vojaških in pohtičnih arhivih tistih dni, če bodo zeleh priti do natančneje ugotovljenih dejstev v zvezi s celotnim delo- vanjem tega oddajnika. Se vedno ni natančno znano, kako, kdaj in kje je prišlo do prve zamish, da je treba postaviti ilegalni oddajnik. Med viri, ki so dostopni, se ne da natančno ugotoviti, kdo naj bi bil dal idejo za ilegalno postajo, niti ni navedena organizacija ali skupina, ki je prva to zamisel predlagala. V svojih spomi- nih LJUBLJANA V 1941. LETU izjavlja Vla- dimir Krivic na kratko: ».. . Ze maja meseca smo razmišljali tudi o organizaciji naše radio službe.« (Delo 19. VI. 1961) Sele tri leta pozneje najdemo v knjigi Ljub- ljana v ilegali II. (Radio Osvobodilne fronte) prvi javni vir, ki natančneje govori o organi- ziranem delu radijskega sektorja. »Komunist« je namreč 29. maja 1964 objavil članek RA- DIO OSVOBODILNA FRONTA. V njem pisec članka, podpisan z začetnicama L. P. navaja tudi naslednji zanimiv odlomek, ki se nanaša na organizacijo izdelovanja radijskih oddaj- nih in sprejemnih postaj in jasno nakazuje naloge tako imenovanega radijskega sektorja. »Kmalu po okupaciji, nekako sredi leta 1941, je organizacijski sekretar KPS Tone Tomšič v okviru Centralne tehnike KPS or- ganiziral radijski sektor. Nalc^o, da ga vzpo- stavi, je zaupal študentu elektrotehnike na ljubljanski univerzi MUku Goršiču-Fečki, ki je imel za seboj že izkušnje v ilegalnem delu in tudi v ilegalni partijski tehniki. Ker so se sedaj na istem podiročju tudi v okviru Osvo- bodilne fronte pričenjala dela pod vodstvom inž. Muoša Brehha-Mihe, so se oboji kmalu povezali k skupnemu delu. Naloge radio sek- torja so bile: pripraviti radijsko oddajno po- stajo za agitacijo in propagando v Ljubljani, postaviti radiotelegrafsko postajo na pogon z motornim agregatom za zvezo z Vrhovnim štabom NOV in POJ in Komintemo, izdelati oddajnike in sprejemnike na ročni, oziroma nožni pogon za telegrafske zveze med pa^rti- zanskimi enotami in s pohtičnimi vodstvi v posameznih sliovenskih pokrajinah in končno, izuriti primemo število radiotelegrafistov. Organizacijska zveza radio sektorja je pote- kala prek MUka Goršiča direktno do Toneta Tomšiča, po njegovem zajetju 1941 pa do Bo- risa Kidriča.« Iz citiranega odlomka so jasno razvidni že prvi organizirani členi za radij;sko ilegalno delo, v njem pa je tudi natančno navedena četvoma naloga partijskega radijskega sek- torja. Pa tudi Milko Goršič sam navaja v svojem daljšem sestavku DELO RADIJ- SKEGA SEKTORJA (Ljubljana v ilegali II), kako se je sredi leta 1941 združil partijski 165 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino sektor »zaradi težav, ki so bile pred nami ...« z radijskim sektorjem OF. V sestavku našte- va tudi iste naloge sektorja, kot Jih navaja poprej citirani avtor L. P. v »Komunistu«. Te dni, v začetku decembra, je beograjski do- pisnik radia Relja Atanasijevič intervjuval inž. Miloša Breliha o ilegalnih radijskih postajah. V svoji daljši izjavi za Radio Beo- grad je inž. Miloš Brelih osvetlil začetek de- lovanja radijskega sektorja. Iz njegovega se- stavka zvemo, kako je vstopil v organizacijo poznejši konstruktor »Kričača« in drugih ile- galnih oddajnikov. Njegova izjava glede prve zamisli o postavitvi ilegalnih oddajnikov se ujema z izjavo Vladimira Krivica. Brelih namreč pravi: »Na organizacijo radijskega sektorja narodnoosvobodilnega gibanja smo pomislili že takoj ob začetku okupacije. O tem sem se pogovarjal s Kidričem. Rekel sem mu, da bom na radijski postaji Ljubljana, kjer sem delal kot tehnik, pustil službo, ker sem se prijavil v prostovoljce, ki so se že pred okupacijo zbirali v Ljubljani. Vprašal sem ga, če nam bo pri tem potrebno tudi delovanje radia. Odgovoril mi je, da o tem partijsko vodstvo še ni premišljevalo, da pa bo takšno delo verjetno potrebno, in mi je svetoval, naj ostanem pri Radiu Ljubljana, čeravno so Ita- Ujani že začeh prevzemati postajo.« »Avgusta,« nadaljuje Brehh, »pa smo se sestali Tomšič, Goršič in jaz in se pogovar- jali o organizaciji propagandne postaje. Do- govorili smo se, da bo v tej skupini Goršič pohtični sodelavec, ki bo odgovoren pohtič- nemu vodstvu, saj je imel stalno možnost, da drži zvezo s CK, jaz pa naj prevzamem teh- nično organizacijo postaje. Ob tej prihki sem predlagal za sodelovanje tudi Luznarja, ki je tedaj diplomiral. Predlog je bil sprejet.« (Iz- java za RTB.) Oba omenjena sestavka sta nam odkrila organizacijska načela radijskega sektorja, po- stala pa je znana tudi trojka, ki je ves čas vodila organizacijo »Kričača«. Splošno razširjena domneva, da so na usta- novitev ilegalne radijske postaje v Ljubljani vphvale že takrat delujoče druge »ilegalne« postaje, ki smo jih poslušali iz krajev zase- dene Evrope, nima nobene podlage. O tem nam je na voljo prav presenetljiva izjava. »KoMkor vem, ima »Kričač« enega samega predhodnika. Bila je to ilegalna nemška ra- dijska postaja, ki jo je v znamenju odpora proti fašizmu organizirala in vodila komuni- stična partija Nemčije. V srcu tretjega rajha je ta sicer nekaj časa uspešno delovala, potlej pa so jo hitlerjevci uničih. Ta poskus nem- ških antifašistov je imel veliko občudoval- cev in — kohkor mi je znano — se vse do p>ojava »Kričača« ni oglasila nobena res- nična oddajna postaja, ki bi delovala na območju po Hitlerju zasužnjene Evrope. Ti- sto, kar smo med vojno večkrat poslušali kot ilegalne radijske postaje, so bUe to samo po imenu, v resnici pa so delovale v Anghji aH pa v Sovjetski zvezi.« (Izjava Milka Goršiča. Izjava za oddajo RTV Ljubljana nov. 1966.) Radijskih amaterjev je bilo namreč v Ljub- ljani v tistem času še zelo malo. Tudi elek- trotehniška fakulteta je imela razmeroma nizko število študentov. Brehh navaja, da se je na fakulteto vpisalo letno le tri do sedem študentov, tako da so se vsi med seboj po- znah. Zato tudi glede na majhno število ka- dra ni bilo lahko začeti z uresničevanjem na- črtov radijskega sektorja. Ustanovitev ilegalne radijske postaje pa ni zanimiva samo zaradi tega, ker je bila usta- novljena brez posebnih vzornikov izven Slo- venije, temveč tudi zatO', ker je bila uresni- čena v majhni dežeh, ki še ni imela razvite radijske tehnične osnove in je slonela na peščici strokovnjakov. Nekaj splošnih misH o izdelavi ilegalnih sprejemnikov in oddajnikov sta nam doslej povedala le Milko Goršič in inž. Miloš Bre- lih. Vendar pa še vedno nismo zvedeli no- benih nadrobnosti, kako so delavnice na- bavljale materiale, kakšna je bdla pri tem pomoč aktivistov, ustanov in delavnic. Gor- šičev odstavek nam doslej kot prvi navaja nekatera dejstva o tem ozadju. »... Z Alfonzom Kukovcem-Urošem, ki je prišel iz Ljutomera, pa smo dobili uspešn^a organizatorja in inštruktorja za radiotelegra- fijo. Resno tehnično silo sta predstavljala Rudi Jančar in inž. Gruden, ki sta bila nekaj časa v službi pri Philipsu v Zemunu. Največ ljudi za izdelavo radijskih aparatur in iz- vedbo oddaje pa se je rekrutiralo iz študen- tov na univerzi v Ljubljani. Naj omenim sa- mo Rada Luznarja, Milana Osredkarja, inž. Miloša Breliha, inž. Draga Hartnarja in Vido Lasičevo ...« (Milko Goršič.) Miloš Brehh pa nam pripoveduje, da je tako začel inž. Rado Luznar na podlagi spre- jetega načrta in razpoložljivega tehničnega materiala graditi oddajnik deloma v okviru seminarja na fakulteti, deloma pa v Narod- nem muzeju na Prešernovi cesti pri nekem kolegu. Ko je bil oddajnik izdelan, ga je Luz- nar vključil. »Pred mikrofon je postavil staro budilko. To je bilo potrebno, da ne bi s spi- kerjevim nastopom okupatorji prehitro od- krih postaje.« (Brelih) Sodelavci radijskega sektorja so smeli de- lati odinole na svojem sektorju. Sektorji pa so bih strogo ločeni med seboj. Celo tisti, ki 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika so izdelovali aparate, niso smeli kupovati ma- teriala. »Vsak od nas je imel ilegalno ime, prav tako tudi vsak aparat. »Kričač« je bil govorna oddajna i>ostaja, »Krava« oddajnik za zveze s tujino itd.... Inž. Luznar je cele mesece izdeloval »Kričača« pred očmi več de- setin študentov elektrotehnike, pa vendar nihče od njih ni vedel, kaj dela.« (Goršič) Sestavki, ki govore o zunanji obliki »Kri- čača«, se med seboj ne ujemajo popolnoma. Milan Osredkar, iki je bil njegov stalni pre- našal ec in napovedovalec, pripoveduje, da je bil »Kričač« zelo preprosta naprava, ki jo je bilo mogoče v celoti spraviti v dve aktovki: oddajnik z akumulatorjem je šel v eno, pre- ostah del pa v drugo aktovko. Sele pozneje so začeli po pripovedovanju Milana Osred- kar j a uporabljati za prenose »Kričača« še tretjo aktovko: »Bile so to zelo grobo narejene aluminija- ste škatle z leseno prevleko... Včasih smo morah razen omenjenih dveh aktovk uporab- ljati še tretjo. V njej smo prenašali akumula- torje, če so omrežju v času, ko je morala od- daja steči, prekimli dobavo električnega toka.« (Dr. ing. Milan Osredkar, Naša morala ni nikoli popustila ... Izjava za oddajo RTV nov. 1966.) Vida Lasič, njegova stalna prenašalka, se spominja v svoji knjigi SVETLOBA MLA- DIH LET »Kričača« nekohko drugače: »Poleg tega je imel tudi aparat svoje muhe in je včasih kar na lepem odpovedal. Zaradi lažjega prenašanja je bil sestavljen iz treh delov, ki so bih med seboj povezani s kabh.« Dalje pripoveduje o njegovih sestavnih dehh tudi pozneje: »V nekaj minutah je bil »Kri- čač« z vsem priborom spravljen v treh ak- tovkah, ki so jih potisnili kar pod tramove in zakrih s staro šaro...« (V. Lasič: Svetloba mladih let str. 30 in 40.) Vida Lasič nato še večkrat zatrjuje, da so imeli oddajnik spravljen v treh aktovkah. Navadno da je sama prenašala oddajnik in mikrofon (Osredkar pravi: oddajnik z mo- dulatorjem — op. VZ.), Milan Osredkar mc^ dulator in kable. Drago Hartner pa usmer- nik. Včasih pa, ga je morala prenašati kar sama. Zavila je vse njegove dele v papir in naložila najprej v eno, nekaj v drugo mrežo, vmes pa pomešala čebulo in krompir. Mitja Vošnjak navaja, da je bila od- dajna postaja spravljena v dveh majhnih škatlah. Ing. Brelih pa opisuje v izjavi za beo- grajski radio, da je bila postaja sestavljena iz treh kaset z merili 15 cm X 30 cm in širino okoli 18 do 10 cm. Prvi del da je služil za na- pajanje z energijo, v drugem je bil oscilator, ki proizvaja valove, v tretjem pa modulator, ki je pretvarjal glas v električno obhko. V omenjeni izjavi nam tudi pove, da iz doseda- njih virov ni mogoče napraviti točne podobe »Kričača«: »Slike »Kričača«, ki jih danes objavljajo, niso originalne... ena, precej podobna ko- pija »Kričača«, ki pa je bila izdelana po vojni, je v beograjskem Vojnem muzeju ...« (izja- va za RTB) Oddajnik sta v glavnem prenašala po Ljub- ljani Vida Lasič in Drago Hartnar. Za pre- našanje oddajnika so veljala nekatera ile- galna zakonita načela. Sprva so najraje od- dajah v višjih nadstropjih, le redko je bila zaporedoma oddaja v isti hiši. Radomir P e t - kovic navaja v »Komunistu« 15. februarja 1958, da je bil skrit v leseni baraki na dvo- rišču gestapa, od koder so ga skrivaj prena- šah na stanovanja, ki so bila določena za od- daje. To pa je doslej bržkone edina navedba za lokacijo. Ing. Vida Lasič pripoveduje, kako je »Kričač« stalno romal od hiše do hiše. »Marsikoga bodo zanimale tudi tehnične podrobnosti prenašanja »Kričača«. Ta oddaj- nik, ki je čez noč postal v Ljubljani tako po^ pularen, smo navadno spravih v dve aktovki, ki sva jih potem s tovarišem Hartnerjem pre- našala od hiše do hiše. Stanovanje, v kate- rem naj bi oddaja tekla, smo navadno dolo- čili po okoliščinah, ki jih Je zahtevala kon- spiradja. Spominjam se, da smo se izogibali središča mesta in uhc, za katere smo vedeh, da so nevarne in polne itahjanskih vojakov. Ce smo opažih blokado ah pa itahjansko pa- truljo, smo se ji poskušah izogniti, kadar pa to ni bilo mogoče, smo se pred sovražnikom deiah kar najbolj brezskrbne in brezbrižne in tako je šel »Kričač« tudi mimo patrulj in stražarjev. Čeprav se je »Kričač« oglašal v obdobju pol leta, pa smo pri njegovem pre- našanju imeli veliko srečo, saj nas sovražniki kljub nenehnemu zasledovanju niso nikoli prijeli.« (Ing. Vida Lasič: Kričač je šel tudi mimo patrulj in stražarjev ...) Se bolj nazorno pa opisuje ista avtorica pri- prave za oddajo na drugem mestu: »Tisti dan smo delali na podstrešju pri Semrlovih v Šiški. Prišh smo že sredi pop>ol- dneva, da bi do mraka vse pripravih, ker luči niismo smeli prižgati. Milan Osredkar je napeljal anteno, jaz sem postavljal in vezal posamezne dele oddajnika. Drago Hartnar pa si je dal opravka z žicami za dovod napeto- sti.« (Vida Lasič-Jelka, govori Radio Osvobo- dilna fronta. V: Ljubljana v ilegali II. str. 368. Izjava za oddajo RTV novembra 1966.) Milan Osredkar je pripovedoval, da so od- dajali včasih v shrambah, po sobah, v spalni- cah, kabinetih, omarah in celo za to posebej zbitem lesenem zaboju na postrešju. Največ 167 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO poreglavic so organizatorjem oddaj delale an- tene. Sprva sio uporabljali navpične antene. Skozi okno so potisnili palico, na kateri je visela antena. Na spodnji strani je bila obte- žena, da je mimo visela in da je bila v ena- komerni oddaljenosti en meter do poldrugi meter od zida. Ker so bile antene torej različ- no postavljene glede na oddaljenost od hiše, višine nad zemljo, po legi glede kanahzacije, je zato od začetka tudi valovna dolžina od- daj nihala. Ing. Brelih izjavlja: »To je zelo oviralo poslušalce. Toda za čas oddaje se valovna dolžina ni menjavala. Ven- dar je tekla vsaka oddaja po drugi valovni dolžini. Spornin j am se, da je »Poročevalec« objavil tudi sledeči oglas: POSLUŠAJTE RA- DIO OF NA VALOVNIH DOLŽINAH OD 25 m DO 48 m! (Izjave po RTB.) Pozneje je ing. Brelih namesto vrtljivega kondenzatorja vstavil stalnega. Zato je potem »Kričač« oddajal na dolžini 27 m. Kljub temu pa je bil zaradi razhčnih anten sprejem en- krat boljši, drugič pa slabši. Zaradi tega so bih Italijani dolgo časa pre- pričani, da prihajajo oddaje iz Londona ali iz Rusije. Nemci pa so oddaje »Kričača« bolj temeljito spremljali in so dolgo časa opozar- jali Itahjane, da deluje ta ilegalna postaja v Ljubljani. Čedalje bolj so pritiskali nanje, da morajo postajo odkriti. Oddaje »Kričača« je urejala skupina so- delavcev. Dokumentarno in verjetno edino jawo sporočilo je o urejanju in načinu ure- janja za oddaje »Kričača« doslej napisal Fran Albreht 1.1951, torej deset let po dogodkih. Zaradi tehtnosti navajamo iz njegovega član- ka nekaj odstavkov: »In neki tak jesenski predvečer je prav tako nepričakovano in iznenada kakor tisti Marsovec, o katerem sem govoril, padel v moje malo, pritlično stanovanje v Rdeči hiši. Poljanski nasip 12, kamor sem se bil samo- voljno preselil ob izbruhu vojne, ker je bilo bolj skrito in je imelo dovolj izhodov, neki davni znanec, ki bi se ga bil najmanj nadejal. Pripeljal ga je Tone Gufar. S C-ufarjem sva bila znana že dolgo pred vojno, ko je kot delavec jeseniške tovarne prinašal svoje li- terarne prvence v uredništvo Ljubljanskega zvona. — »Prijatelja sem pripeljal, nekaj se ima pomeniti s teboj,« je rekel in izginil v sosednjo sobo k ženi. Za njim pa je vstopil — kaj vstopu —, se prizibal in primajal, prilo- mastil v sobo plečat in čcfet, srednje visok in zajeten možak s čmimi naočniki in s fcnatkokrajnim, visokim, sivim diplomatskim klobukom v roki. Snel je naočnike, me po- gledal s svetlimi, sijočimi očmi, mi segel v, roko in rekel kratko: — Kuhar! Presenečen sem za trenutek obstal — Ha! sem vzkliknil čez čas, nato pa sem mu stisnil roko. — Koliko let se nisva videla? — Kakih dvajset bojda, je rekel smeje se in sedel. In začela sva rešetati spomine. (Albreht Fran: Kako sem postal »vojni poročevalec«. Radio Slovenija 16.—29. VII. 1951, št. 14.) V nadaljevanju opisuje Albreht pogovor, ki ga je imel s Prežihovim Vorancem o hte- raturi. Nato pa navaja, kako ga je Voranc neposredno določil za uredniškega sodelavca. »Obmolknil je, nato je brez prehoda vpra- šal: — Imate radio? — Radia nimam, sem odgovoril. Toda ga redno poslušam. Pomel si je roke. — To je izvrstno! je vzkliknil Voranc. — Kje ga poslušate? — Tu vis-a-vis pri nekem bivšem jugoslo- vanskem kapetanu. A zanesljiv, naš človek. Pri njem poslušam Moskvo in London, v slo- venščini in srbohrvaščini. Zadnje vesti pa po- slušam pri profesorju nad mano, inženirju Matiji, v angleščini iz Londona. Tudi on je popolnioma naš človek. — Imenitno ! vidim, da se nisem zmotil. Ne- kaj vam bom povedal. Vodstvo Fronte je sklenilo, da mora dobiti Ljubljana tajno od- dajno postajo za obveščanje in propagando. Meni so naložili, da moram dobavljati ro- kopise, da ustanovim tako rekoč nekako re- dakcijo. Ta redakcija naj bi bila pri vas. Pri- stan ete? — To se razume! sem dejal brez obotav- ljanja. — Vi boste poleg kultume propagande pi- sali o zadnjih radijskih vesteh vojna poro- čila. Poštah boste torej — vojni poročevalec. — Čudovito! Ha, ha! sem se zasmejal. — Samo ne vem, kako pojde. Ali imam kaj daru za tako pisanje. Saj veste, v rajnki Avstriji smo bUi Slovani glede vojaških reči precej švejkovsko razpoloženi. — Res, toda danes je domovinska osvobo- dilna vojna. Danes smo vsi vojaki. Mi v za- mreženem zaledju prav tako kakor oni v hribih. Vsakdo se mora lotiti dela, ki se mu odkaže. — Res je to in prnv je tako. — Torej velja? je rekel Voranc in se dvig- nil. Tudi jaz sem vstal. — Valja! sem rekel, ko sva si segla v roke in se pobratila. — Poleg naju bo še en zastopnik krščan- skih socialistov in en zastopnik Sokolov, ki bosta pisala za svoje skupine. Shajah se bomo vsak torek in petek. — Seveda pa se razume: najstrožja konspirativnost. Niti žena ne sme vedeti... 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA — Ho, Žena! Ta zna molčati. Pa saj bo tipkala, sem se zasmejal.« (Fran Albreht, v istem sestavku.) Znano je, da je imela redakcija za radijske oddaje šest članov. Ti so bih: Prežihov Vo- ranc-Kuhar, glavni urednik, člani uredništva: Fran Albreht, Tone Vodnik, Rudi Kobilica, Miro Jeršič in Jože Dolenec. Zaradi načina njihovega dela spet citiram doslej edini javni vir, nadaljevanje Albrehtovega sestavka. »Tako smo ustanovili redakcijo in začeli z delom. Redakcijo smo namestih v majhni ozki kuhinji, ki je bila za to najbolj prikladna, ker ji je okno gledalo na dvorišče in je bilo za- strto z gosto zaveso. Razen tega je bil štedil- nik pri roki, ki je bil vedno zakurjen — za vsak primer. In to je bilo nekoč skoraj po- trebno, kakor boste videh. Razdelili smo si delo. Voranc poleg kulture zunanjo in notranjo pohtiko, po navodihh Fronte. Jaz poleg dn^evnih aktualnosti in kul- ture poročila s fronte, tovariš K. propagando in frontna obvestila za skupino frontno usmerjenih demokratov in tovariš J. ter po- tem tovariš D. za skupino katohško usmer- jenega občinstva. Zlasti zadnji tovairiš je imel obilo opravka, ko je moral polemizirati z zna- nimi pismi škofa Rozmana in tolmačiti ter popularizirati dovolj številne frontne okrož- nice oportunisučnemu delu katoličanov, ki so že kovali pobratimijo s fašisti. Reči moram, da smo pošteno rohneh in ro- bantili po papirju, tako da se je nato zvečer v oddajraku kar bliskalo in treskalo. Niso te- ga oddajnika zastonj imenovali »Kričač«.« (F. Albreht, v istem sestavku.) Iz raznih izjav in virov poznamo tudi delo in imena napovedovalcev. Napovedoval- ci so bili: Marjan Vesenjak (napovedovalec za en mesec), ing. Milan Osredkar, po potre- bi pa tudi Vida Lasič in Drago Hartnar. Delo napovedovalcev je teklo sprva bolj prepro- sto. V kakem skritem kotičku so si postavih svoje naprave, tako da zanje niso vedeli niti prebivalci sosednjih prostorov ah člani dru- žine. Iz prostorov, v katerih so oddajali, pa so imeli tajno zvezo z okohoo. Zunanji za- ščitnik oddajne skupine, ki je čakal kot opa- zovalec zunaj hiše, je v primeru nujne po- trebe opozoril oddajno skupino na nevar- nost z z von j en jem na hišni zvonec, s telefo- nom, s svetlobnimi znaki ipd. Znamenje za začetek oddaj »Kričača« je znano: tiktakanje ure. Nekateri neposredni sodelavci »Kričača« navajajo, da je začetno tiktakanje ure spremljalo tudi uvodno bese- dilo: »Naš čas že prihaja!« Ni še ugotovljeno, kohko časa je büo to geslo sestavni del za- četka oddaj. Isti udeleženci navajo razen ome- njenega gesla po tiktakanju ure tudi bolj znan nagovor: »GOVORI RADIO OSVOBODILNA FRONTA! — GOVORI RADIO OSVOBODIL- NA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA! SLOVENCI, POSLUŠAJTE NASE ODDA- JE!...« — Trikrat tedensko, od novembra 1941 do aprila 1942 se je tako oglašal »Kri- čač« — pripoveduje V. Lasič. Začetek oddaj, o katerem govore navedeni viri, se v glavnem ujema pri vseh avtorjih. Le Radomir Petkovič navaja, da je začela od- dajna postaja delovati 22. decembra in da so poskusne oddaje Radia Osvobodilne fronte začele 17. decembra 1941. »Točen datum prve oddaje »Kričača« je v Ljubljani neznan,« pri- poveduje Brelih. »Morda sem kje izjavil, da je »Kričač«, ki je bil sestavljen iz dveh delov — prvi del je bil težak okrog 5 kg, drugi pa okrog 2 kg — začel delovati 7. novembra 1941. Bolj verjetno pa je, da je bila prva oddaja 17. novembra. To sklepam iz tega, ker so dan po prvi oddaji okupatorji niapravili racijo na seminarju elektro fakultete.« (Izjava za RTB.) Hartnar je izjavil po vojni, da je začela prva oddaja 29. oktobra, ko je OF pozvala ljudi, naj med sedmo in osmo uro izpraznijo ljubljanske ulice in lokale. Začetek oddaj to- rej še ni natančno ugotovljen, najverjetneje pa bo za začetek obveljal 7. nov. 1941, tako nam- reč zatrjuje večina avtorjev. Brez dvoma ne- kateri pri tem vključujejo tudi poskusne od- daje, drugi pa ne. »Kričač« je deloval z močjo 5—6 vatov, vanj sta bili vdelani dve žarnici z označbo 6 L 6. Vsi avtorji se strinjajo v tem, da je imela postaja karakteristično lastnost, ki jo imajo vse kratkovalovne postaje. V nekate- rih predehh Ljubljane je nastal tako imeno- vani »mrtvi pas«, v katerem se oddaja ni sli- šala. In zato, tako pravi M. Brelih — da je bila njegova valovna dolžina pred koncem spremenjena na 48 m. Ta podatek pa navaja edino le Miloš Brelih v izjavi za RTB in se ne ujema z drugimi, zato je verjetno pomoto- ma naveden. Zelo zanimiv podatek, da je imel »Kričač« zagotovljeno tudi rezervo, navaja isti avtor: »Menim, da je danes še marsikomu nezna- no, da smo za »Kričača« imeli zagotovljeno tudi rezervo. Ze ob začetku dela z ilegalno postajo smo predpostavljali možnost, da bi nam prva aparatura propadla, da bi se pokva- rila ali da bi bila zaplenjena. Zato sem se do- govoril z Luznarjem, naj izdela še eno podob- no oddajno postajo, ki pa naj bi bila po zu- nanjem videzu drugačna. Tako postajo je Luznar v resnici tudi izdelal. Montiral je dve kanti za mleko, ki sta imeli dvojno dno. Med obema so bili na spodnji strani gumbi za 169 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vključevanje. Tudi na gornjem delu je bil dvojni pokrov, tako' da smo zaradi kamufla- že lahko nahli v kanti tudi mleko. Kanti sta bili skriti v nekem bunkerju kot rezerva. Ra- zen Goršiča, Luznerja in mene ni nihče vedel za ta oddajnik. Nikoli ga nismo uporabili. Njegova poznejša usoda ni znana ...« (Miloš Brehh, izjava za RTB.) Nekateri avtoaji izjavljajo, da je »Kričač« oddajal trikrat tedensko, drugi pa govore, da je oddajal le ob sredah in petkih, ah ob sre- dah in sobotah. Za gotovo vemo doslej le to, kar je ugotovil Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani (Ljubljana v ilegali II. str. 475— 493). In tam so zabeležene oddaje le v zad- njem mesecu, ob koncu februarja 1942. Tudi Milan Osredkar govori o tem, kako so se slišale »Kričačeve« oddaje. Pravi, da se je po takratnih informacijah po vsej Ljubljani sUšal kar dobro, da pa ni pokrival oddalje- nejših krajev. »Shšali pa smo,« pravi Osred- kar, »da se je ta ilegalna radijska postaja slišala tudi daleč zunaj meja naše domovine — celo v Egiptu.« Nemški pritisk na italijanske okupacijske oblasti je bil vedno bolj močan. Itahjani, ki še vedno niso bili prepričani, da deluje »Kričač« v Ljubljani, so najprej naredili poskus. Do- govorili so se z ljubljansko električno centra- lo, da bi začela ob času »Kričačevih« oddaj postopoma ukinjati električno energijo v po- sameznih dehh mesta. Ker tudi s tem niso uspeh, da bi odkrih postajo, so nabavili go- niometre. Najprej se je pojavil en avtomobil z goniometrom, kmalu pa so delovaU že štirje. »Kričača« so torej začeli sistematično iskati. Ker se je tehnika selila iz enega dela v drugi del mesta, so imeh pri tem še manj uspeha. Izsledili pa so valovno dolžino, toda to jim ni kaj piida pomagalo. Ker so Italijani prekinjali električno napa- janje v različnih dehh mesta, so morah or- ganizatorji oddajno postajo predelati tako, da je lahko delovala tudi z akumulatorji. Da bi izsledih oddajnik, so Itahjani prepovedaU najprej zunanje antene in tako so morah za oddajnik napeljati antene na podstrešjih ali pa uporabljati še bolj vešče prekrite navpične antene kakor doslej. »Preko telefonskega obvestila je potem štab za iskanje »Kričača« določil na osnovi spre- jetih podatkov mesto, kjer se je vršila oddaja. Ing. Miloš Brelih, ki je bil po našem naročilu v službi pri itahjanski radijski postaji, je z mnogimi napori zvedel skoraj vse in nam o tem tudi poročal.« (M. Goršič: Delo radijske- ga sektorja, Ljubljana v Uegali II, str. 359). Ing. Brelih je odkril še eno posebnost: »Vodje oddajnika so tudi to (namreč za ukinjanje električne energije, op. JZ) zvedeli že nekaj dni prej in nabavih so majhen aku- mulator in preuredili oddajnik za takšne pri- mere: ... in Osredkar mi je povedal, da je bil v resnici tok prekinjen, da pa je bil pre- klop na akumulator tako dober, da se niti ti- sti »tak« ni shšal.« (Izjava za RTB.) Vida La^ sičeva pa nam je nasMkala takšen dogodek, ko so okupacijske oblasti že začele iskati oddaj- nik v neposredni okolici oddaje. »Takrat so oddajali v nekem stanovanju v tretjem nadstropju. Milan je bil z mikrofo- nom v kabinetu, Hela (to je V. Lasič — op. JZ) pa je v sosednji sobi nadzirala oddaj- nik. Prav ob koncu oddaje se je oglasil zvo- nec. Ne enkrat, ne dvakrat in ne trikrat, zvonil je brez prestanka, kot bi ponorel. Na- glo sta pospravila aparat v aktovke in ... za- pustila stanovanje in na smrt preplašene sta- novalce.« (Vida Lasič: Svetloba mladih let, str. 31.) Svoje neuspehe so Italijani pojasnjevali s tem, da je nemogoče najti oddajnik, ki odda- ja tu in tam na teden le po četrt ure. Zato so organizatorji oddaje sklenih, da bodo pri- pravili posebno oddajo za piroslavo pesnika Prešerna. »... teden dni naprej so v Poroče- valcu in po radiu Objavih posebno enoumo oddajo, pri kateri bodo poleg recitacij in bra- nja članka Prežihovega Voranca predvajali tudi glasbene točke s pesmijo Hej, Slovani na koncu.« (M. Vošnjak) Avtor navaja, da je bila proslava februarja 1942. Dr. Milan Osredkar izjavlja, da je trajala proslava ob obletnici Prešemove smrti celo uro in da se je začela s pesmijo Naprej, za- stava Slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Fran Albreht navaja, da je bila omenjena slavnostna oddaja ob obletnici Presem^avega rojstva, torej decembra 1941 in ne 8. febru- arja 1942. Ne glede na verjetnost, da se je zmotil in zamenjal datimia, obšimo in nazor- no opisuje priprave na Prešernovo proslavo. »To oddajo sva pripravila Voranc in jaz. Spominjam se, s kakšnim žarom in ljubez- nijo sva pisala te članke. V svoje stavke sva ulila vso svojo vero in gnev, stud in prezir, odpor in sarkazem, ko sva analizirala nemški hitlerizem in rasizem ter itahjanski fašizem ob visokem kozmopohtanskem humanizmu in glo'boki čl-ovečnosti Prešemove Zdravice in sonetov. In ta oddaja je zares rodila zaslužen odmev... Toda, če mi je za kake članke teh oddaj žal, da so propadh, mi je predvsem za sestavke te Prešemove proslave... (Radio Slovenija, št. 14.) Po tej proslavi pa so začeh itahjanski oku- patorji »Kričača« še v večjem obsegu iskati. 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Na lovu je bilo čedalje večje števito avtomo- bilov z goniometri, s katerimi so preiskovali že vse mestne predele. Ra tudi budnost orga- nizatorjev oddaj se je pomnožila. »Cisto blizu sem zaslišala brnenje avtomobila ... sodila sem, da mora biti prav buzu... Pogledala sem na cesto, v obveščevalčevl roki je naglo utripala zelena lučka — znamenje nevam^o- sti ...« (Lasič Vida: Ljubljana v ilegali II.) Na ta čas se nanaša tudi pripovedovanje ing. Breliha, ki med drugim pripoveduje na- slednje: »Goniometrov ipa je Mio čedalje več ... Ko sem zvedel, kako italijanski goniometri de- lujejo-, sem začel premišljevati, kako bi ven- darle zaščitil oddajnik. Počasi mi je postalo jasno, na kakšen način se lahko ubranimo pred razkritjem. Namesto vertikalnih mora- mo uporabljati horizontalne antene. Zvedel sem namreč, da so italijanski goniiometri izde- lani za iskanje takih postaj, ki .služijo za pro- pagando proti njim. In take, večinoma ino- zemske kratkovalovne postaje uporabljajo le vertikalne antene ...« Ne le, da so italijanski okupatorji večali število motoriziiranih goniiometrov, temveč so po Ljubljiani postaviti tudi večje število stal- nih kontrolnih postojank, od koder so hoteh ugotoviti, na katerem kraju deluje ilegalna oddajna postaja. Po ustnih virih takratnih radijskih uslužbencev Radia Ljubljana je bila na radijski postaji skica Ljubljane, na kateri so bila točno označena mesta stalnih kontrolnih postaj. Že Mitja Vošnjak je pri- povedoval o tem. »Ko so s pomočjo sprejemnika!, montira- nega na avtomobilu ugotovih, da deluje po- staja prav v Ljubljani, ,so' po kasarnah, šolah in uradih organizirali 18 kontrolnih točk, s pomočjo katerih so hoteli odkriti kraj, kjer Uegalna postaja dela. Slovenski inženirji, ki so delah pri postaji Radio Ljubljana, so prišh do tega načrta in ga izročili Osvobodilni fronti. (Mitja Vošnjak: Slovensiki radio v OF, v Radio Slovenija.) Oddaje so postajale bolj in bolj tvegane. Počasi so namreč Italijani svojo tehniko za iskanje oddajnika močno izpopolnili in opre- mih čedalje večje število avtomobilov z go- niometri, s pomočjo katerih so ugotavljah smer najmočnejšega sprejema. Potrebovah so vedno manj časa, ida so se jim (namreč od- dajam, op. JZ) nevarno približali, včasih le po nekaj minutah. Ce so hoteih še kohkor tohko varno delati, so morah skrajševati od- daje. Najprej so opustih plošče, potem pa po- stopoma krajšali tudi drugi program.« (Vida Lasič: Svetloba mladih let.) Milko Goršič pripoveduje, da je Borisu Kidriču sproti poročal, kako so se okupatorji počasi izpolnjevali v svojem poslu. »Ko so dvanajst minut po začetku oddaje blokirah določeni sektor mesta, smo zmanjšali oddajo na deset minut. Ko so bih po desetih ndnutah na mestu oddaje, smo odidajah le osem minut. Ko pa so dosegli brzino osmih minut, smo oddajah le šest minut.« (Milko Goršič: Delo radijskega sektorja.) Kričača je iskalo že 20 goniometrov na ka- mionih, od tega je bilo deset vojaških. Po- magala jo je iskati vsa vojiska. Po oceni dveh piscev je dele mesta, kjer so dobili nepre- cizne indikacije, obkolilo tudi po 1000 do 2000 vojakov. Ker tudi vse to ni pomagalo, so Italijani postavih najprej posebno vojaško postajo, ki je dajala takoj po končani oddaji »Kričača« na istem valu kot nadaljevanje »Kričačeve oddaje« poseben spored — kakor so to izjavljali — »zavednih Slovencev«. Ze zaradi tipične itahjanske izreke in slabega slovenskega jezika so oddajo po izjavah več avtorjev poslušalci takoj razkrinkali in po nekaj tednih je ta vojaška itahjanska postaja prenehala oddajati. Ker okupatorjem tudi s to oddajo ni tispe- lo zmešati 'poslušalcev, so začeli vedno bolj pogosto preiskovati tudi stanovanja in ljudi zapirati. Navsezadnje so se odločdh še za zad- nje sredstvo, ki jim je preostalo: prebival- stvu Ljubljane so odvzeh vse sprejemnike. Komisar Grazioli je 26. III. 1942 odredil, da morajo vsi imetniki radijskih sprejemnikov obvezno oddati radijske sprejemnike in od- straniti zunanje antene. »Z odvzemom sprejemnikov je nastal nov položaj, v katerem je bilo odveč nadaljevati z oddajami. Po (Mrektivi Osvobodilne fronte je ilegalna postaja nehala z delom, s katerim je častno izpolnila nalogo ...« (Mitja Voš- njak.) Ing. Miloš Brehh pa konkretno navaja, da ga je v začetku aprila poklical Boris Kidrič in mu svetoval naj organizirajo še zadnjo oddajo in se nato poslove od svojih poslušalcev. »Za uredništvo in tehnično vodstvo radij- ske postaje Osvobodilne fronte je seveda na- stalo vprašanje, ah je še kakšnega pomena, če bi »Kričač« še nadalje oddajal. Poslušalci praktično niso imeli nobene možnosti več, da bi nas poslušah. S Kidričem sva se sestala pri bunkerju ob Dolenjskem mostu. (Brelih: Iz- java za RTB.) V zadnji oddaji »Kričača« je Milan Osred- kar obvestil Ljubljančane in vse prebivalce krajev, do koder so segaM njegovi valovi, da oddajnik OF nekaj časa ne bo več deloval, da pa se bodo njegove oddaje obnovile z 171 kronika Časopis za slovensko krajevno z;godovino osvobojenega ozemlja, na koncu vojne pa z oddajnika Radio Ljubljana. (M. Vošnjak — ravno tam.) Vida Lasič se spominja, da so neke aprilske nedelje leta 1942 še poslednjič oddajali in si- cer na podstrešju sredi mesta prav nasproti sodnih zaporov. Zadnje oddaje se spominja tudi z naslednjima dvema odstavkoma. »Po oddaji se jim ni prav nič mudilo po- spravljati, kot bi hoteli podaljšati te minute slovesa. Počasi so napeljave razdirah, previd- no spravljali kos za kosom in skrbno zvili vse žice in kable. Njihov ,Kričač' je romal v skrivahšče. Čutili so, da ga bo'do pogrešali. Bil je njihov ponos, njihova zmaga, njihovo veselje, košček njihovega življenja. Zunaj jih je pozdravilo toplo pomladansko sonce, toda ni jim ogrelo src in zjasnilo oči. Božajoči veter jim je dahnil v hca in objel telesa, toda ni jim poušal žalosti. Molče so si stisnih roke ob slovesu. Bilo je res slovo, kajti Milana so kmalu nato zaprh in odpe- ljali v taborišče, Drago je odšel v partizane, Helo pa je čakalo drugo, odgovornejše delo.« (V. Lasič: Svetloba mladih let, str. 43.) »Tovariš« navaja dne 12. XI. 1961, da je »Kričač« oddajal na 17 razhčnih mestih in da je njegov glas dosegel celo severno Afriko. Gostoval je pri pribhžno dvajsetih zavednih ljubljanskih družinah. Nekoliko drugačne po- datke navaja Marica Cepe. »Drugo važno propagandno sredstvo je bil ilegalni radio. Oddajal je od 7. novembra 1941 do aprila 1942. Ker je ta radijska po- staja kričala v svet resnico o borbi sloven- skega naroda, na drugi strani pa resnico o okupatorju in domačih izdajalcih, so jo ime- novali ,Kričač'. V slabih 6 mesecih, kolikor je oddajal, je imel Kričač 45 oddaj, oglašal pa se je iz 26 ljubljanskih stanovanj. Kljub temu, da so ga Italijani besno iskali z naj- modernejšimi tehničnimi sredstvi, ga zaradi hrabrosti in iznajdljivosti radijskega aktiva in zaradi požrtvovalnosti družin, ki so mu nudile zavetje, niso nikoli izsledih.« (Marica Cepe: Ilegalni tisk in radio v borbeni Ljub- ljani. Invalidski vestnik 11. I. 1962.) Milko Goršič pripoveduje, da je »Kričač« uspešno opravil svojo nalogo v Ljubljani. Medtem pa je bila zveza s tujino prek veh- kega radiotelegrafskega ozemlja. Petindvajseti etnica napada fašističnih sil na Jugoslavijo je pwzivila nekaj spominov na ustanovitev ilegalne radijske postaje »Kri- čač«. Toda kljub ogromni vlo^gi, ki jo je med polletnim oddajanjem odigral, žal tudi po petindvajsetih letih še niso zbrani o njem nekateri važni podatki. Ta obletnica naj nas zato opozori tudi na to, da še ni vse raziska- no o »Kričaču«. Zdaj, ko imamo še mnogo živih prič, še vedno lahko izpopolnimo podat- ke o njegovem delovanju. Verjetno se le še dajo določiti resmčni dan prve oddaje in za- četki poskusnih oddaj. Katere dneve (v tednu) se je »Kričač« oglašal, pri katerih družinah in po katerih hišah in prostorih je gostoval in po kolikokrat v posameznih hišah. Prav tako še ne poznamo točnejših pojasnil o tem, kje je »Kričač« domoval med oddajami. Po podatkih o Kronološkem pregledu vemo za gotovo le, da so bile oddaje Radia OF 10., 16., 18. in 23. februarja 1942 m da je bila oddaja, ki je bila posvečena obletnici Pre- šernove smrti dne 7. februarja pri Matulovih na Rebri št. 7 (Ljubljana v ilegah II., str. 475 do 493). Drugih, natančno preverjenih niti o datumu zadnje oddaje ni. Med podatki, ki se dado še izpopolniti, je tudi vprašanje shšnosti, dometa oddaj. Pre- malo je znano, kakšen odmev so imele pri privržencih, predvsem pa še ni nič zabeleže- nega o tem, kakšen odmev so imele pri na- sprotnikih narodnoosvobodilnega gibanja, kar bi bila lahko prav hvaležna naloga za kronista in zgodovinarja. Očitno bi bilo tudi treba ugotoviti še ne- katere tehniške nadrobnosti, med njimi to, kdo je oskrboval organizatorje z materiali za oddajnike, katere delavnice, ustanove in posamezniki. Ni še zapisano, kateri uslužbenci takratne okupatorjeve postaje Radio Ljub- ljana so neposredno ah posredno sodelovali z radijskim sektorjem in s čim pri tehničnem ah organizacijskem delu. Predvsem pa je treba uskladiti že dosedanja pričevanja avtorjev glede valovne dolžine oddajnika, delov, iz katerih je bil sestavljen. Neskladnosti bo treba ^odpraviti tudi glede trajanja oddaj, nastopa, gesel in uvodnih be- sed in pesmi. Tudi seznam sodelavcev najbrž še ni popoln. Dosedanji seznam vsebuje 19 imen. Med njimi sta imenovana le dva kot nabavljavca materiala za »Kričača«. Očitno manjka na seznamu kurirjev Kristina Bren- kova. (Glej njen članek: Prežihov Voranc v letih ilegale, Ljubljana v ilegah, II, str. 382 do 385.) Zaradi svojega izvirnega nastanka, revo- ludonamega vodenja in mogočnega vphva in zaradi njegovega edinstvenega pomena med ljudsko vstajo bi bilo morda potrebno skhcati poseben seminar, ki bi odpravil ne- katere neskladnosti in odkril morda še ne- katere, doslej neznane posebnosti in na pod- lagi zbranih podatkov orisati čim bolj na- tančno podobo ilegalne postaje Osvobodilne fronte — »Kričača«. ^ Jože Zorn 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OBRAMBA NA SOCi 1915—1917 Ob petdesetletnici JURIJ MUSIC DVANAJSTA SOSKA BITKA" (24. do 27. oktobra 1917) (Nadaljevanje) Branilec je bil po enajsti soški bitki do take mere izčrpan, da so njegovi odločujoči čini- telji menili, da bi naslednja italijanska ofen- ziva mogla dovesti ne samo do zloma soške fronte, ampak tudi do popolnega poraza voj- ske in celo do državnega razpada. Kriza v popolnitvi je bila, kot omenjeno, vse bolj občutljiva, saj se računa, da so znašale skupne izgube na vseh frontah od začetka vojne do konca enajste soške bitke čez pet milijonov mož. V notranjosti dvojne monarhije so se že začela pojavljati znamenja njenega pohtič- nega razpada. Vladalo je že skrajno pomanj- kanje hrane in vseh vojnih potrebščin. Odpor proti vojni se je polaščal ne samo njenih narodov, temveč tudi že njene vojske. Za- radi tega so sodili njeni odgovorni činitelji, da je edini izhod iz te zelo težke situacije m-očna protiofenziva, ki naj bd soško obrambo osvobodila vse večjega in nevarnejšega pri- tiska. Do tega zaključka so prišh že po deseti soški bitki. Tu je treba iskati genezo za av- strijsko-nemško protiofenzivo. Tej odločitvi je šla na roko, kot omenjeno, tudi situacija na severni fronti, kjer ni bilo več pričakovati kakih večjih sovražnih operacij in kjer je postajal zlom ruske fronte vse bolj očiten, a kot posledioa tega je bilo mogoče okrepiti jugozahodno fronto v večji meri kot dotlej. Čeprav bi bila protiofenziva iz tirolskega bastiona najučinkovitejša, se je AOK glede na bhžajočo se jesen in prekratek čas za lotevanje obsežnejših priprav odločila, da pre- bije italijansko fronto pri Tolminu in Bovcu, toda le z omejenimi cilji. Za takšno akcijo naj bi se pa predvsem zagotovila nemška pomoč. Zato se je AOK obrnila na nemško vrhovno poveljstvo, ki se je najprej obtovaljalo, ker ni verjelo, da bi se protiofenziva mogla izvesti v predlagani smeri, se je pa na koncu vendar odločilo, da pošlje svoje najboljše strokov- njake za planinsko vojskovanje, na čeki z ge- neralom Krafft von Delmensingenom, da na kraju samem prouče avstrijski načrt za proti- ofenzivo in možnosti njegove izvedbe. Le-ti so ga v svojem poročilu sicer priporočih, ker da ni drugega izhoda, da se obdrži soška fronta in avstrijska obramba osvobodi priti- ska premočnega nasprotnika, vendar so so- dili, da bi le-ta bila »glede na obstoječe te- žave na skrajni meji moižnosti in da bi pred- stavljala vseskozi tvegano podjetje«. Kljub temu je nemško vrhovno poveljstvo 8. sep- tembra odobrilo predlagano protiofenzivo in stavilo na razpolago štab 14. armade, dva koma štaba, šest pehotnih divizij, sedem lov- skih bataljonov, potrebno težko topništvo in druge specialne čete. General Krafft von Del- mensingen je bil določen za načelnika štaba armade, ki naj bi ji bil poverjen preboj itah- janske fronte pri Tolminu in Bovcu. j SITUACIJA ITALIJANSKE VOJSKE PRED BITKO Potek italijanskega prvega položaja med Rombonom in Tolminom je razviden iz skice III; ostal je do izza enajste soške bitke nespre- menjen. Na vrhovih in grebenih so bila zgra- jena zelo močna oporišča na vseh kohčkaj možnih pristopih, a najbolj važne točke so imele tudi elemente stalne fortifikacije. V do- linah so bile te postojanke povsod sestavljene iz več zaporednih oibrambnih črt, ki jih je bilo možno flankirati iz obrambnih elementov na bližnjih pobočjih. Drugi položaj je potekal od tesni pri Zagi na Polovnik in čez Krasji vrh od Kma, od koder se je spuščal na gre- ben Pleče (k. 1304) ter se je od tod čez Vršno in Sehšče (v dolini Soče) spajal prek Hev- nika (876) pri Na Gradu (1114) s položajem na grebenu Kolovrata. Tretji položaj, sa- mo mestoma organiziran, je potekal od sed- la pri Učeji čez Stol (1668) in StarijSki vrh (1136) na Volnik (793), ter se je od tod čez Ladro v dohni Soče in Livek spajal pri Kuku (1243) in pri Na Gradu z drugim položajem na grebenu Kolovrata. Del položaja na gre- benu Kolovrata od Na Gradu do Na Ježi (929) je na ta način predstavljal spojni vozel druge- ga in tretjega, pa tudi prvega položaja zaradi svoje bližine od prve obrambne črte pred avstrijskim tolminskim mostiščem. Od tega spojnega vozla sta se ločevala še dva položaja po grebenih na obeh straneh reke Idrije (lu- drio). Vzhodni se je spuščal od Na Ježi čez Ko- rado (812) v splet položajev med Cjorico in Krminom, zahodni pas pa se je spuščal od Na Gradu čez Planjavo (Castel del Monte) na splet položajev pri Cividaiu. Zaradi neposredne obrambe teh smeri so bdle nad prehodom v furlansko nižino planirane in deloma tudi že izdelane stalne utrdbe na vrhovih severo- vzhodno od Cividala in nad Tarcentom. Naj- 173 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino bolj občutljivi, toda v operativnem pogledu najbolj važni deli tega globoko utrjenega pa- su so bili tisti na južnih pobočjih Krna in na pregibu Kolovrata, med vrhovi Na Gradu in Na Ježi, a posebno ta skupni del vseh treh položajev, ker so dominirali nad položaji, ki so se spuščali na obeh straneh Idrije do Fur- lanske nižine; ta je bdla oddaljena od omenje- nega pregiba Kolovrata v zračni črti komaj 20 kilometrov. To vehko zaupanje v obrambni uspeh je predvsem izhajalo od številčne moči 2. arma- de, ki je razpolagala od Hudega Vršiča (Kon- fina, k. 2328) do reke Vipave s 26 divizijami, 329 bataljoni in 2430 toi>ovi.'" Razen tega so stale za to armado še tri in pol divizije (39 bataljonov) iz splošne rezerve vrhovnega po- veljstva.'" V resnici pa je italijanska armada takrat preživljala težko krizo. Njene vzroke je de- si. 1. Pogled na napadalni odsek 14. armade pri Tolminu (Dl, 1) Kot omenjeno, je Cadorna takoj po enajsti soški bitki začel s pripravami za naslednjo ofenzivo, je pa spremenil ta načrt in že 18. septembra zaukazal 2. in 3. armadi, naj pre- kineta vse priprave za to ofenzivo in naj pre- ideta v defenzivo ter izvršita vse priprave za učinkovito obrambo na postojankah, ki sta jih dosegh. To Cadomovo odločitev so izzvali razni činitelji, predvsem pa možnost avstrij- sko-nemške ofenzive, o čemer je že takrat razpolagal s prvimi indikacijami. Le-te so se potem stalno množile in dopolnjevale, tako da je bilo italijansko vrhovno poveljstvo že začetek oktobra natančno obveščeno o bližnji nasprotnikovi protiofenzivi, napadalnih odse- kih, mestih zbiranja avstrijskih in nemških čet ter njihovem sestavu in jakosti, a nekaj dni pred začetkom protiofenzive so trije pre- begh avstrijski častniki prinesli Italijanom vse načrte in povelja o bližnjem napadu razen o dnevu za začetek napada. Na podlagi tega je itahjansko vrhovno poveljstvo 10. oktobra vnovič zaukazalo poveljniku 2. armade, gene- ralu Capehu, da se loti vseh ukrepov za odbi- janje sovražnikovega napada. Povrh tega je 19. oktobra poslal dva visoka častnika v po- veljstva IV. in XXVII. kora, ki sta branila ogrožene sektorje, a 22. oktobra je ta dva kora še sam obiskal. Vse je bilo takrat v naj- boljšem redu. Capello je izjavil neposredno pred napadom: »2. armada je izvrstno pri- pravljena.« Tudi sam Cadorna je bil prepri- čan, da se ni treba ničesar bati. tajlno analizirala že omenjena preiskovalna komisija.'8 Navajam samo najvažnejše: ogromne izgube, ki niso bile v nobenem raz- merju z doseženimi rezultati do jeseni leta j 1917; naglo upadanje bojnega duha in disci- I pline, kar ni uspelo popraviti niti z najbolj i drakonskimi ukrepi; v širokih slojih itah- ¦ janskega naroda vojna proti centralnim silam \ ni bila popularna; nepravični postopki pri de- - htvi dopustov in zameni enot na težkih sek- i torjih fronte itd. In v takšnem stanju je ita- hjansko vojsko takrat zadela avstrijsko-nem- ška protiofenziva. avstrijsko-nemske priprave za bitko Za preboj italijanske fronte med Rombo- nom in Tolminom je bila med 10. armado in 2. soško armado vrinjena nova nemška 14. armada, ki je bila sestavljena iz 5 avstrijskih in 7 nemških divizij.'' Poveljstvo nad to ar- mado je bilo poverjeno nemškemu generalu Ottonu von Belowu, ki je za ta napad formi- ral štiri kome gmpe, in sicer: grupa avstrijskega generala Kraussa (po- veljstvo I. avstrijskega kora), sestavljena iz avstrijskih divizij Edelweiss, 22. SD in 55. PD ter nemške lovske divizije, skupaj 41 1/2 ba- taljona, 466 topov in 133 minomentalcev; gmpa nemškega generala Steina (povelj- stvo III. bavarskega kora), sestavljena iz av- 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika atrijske 50. PD, nemške 12. in 117. PD in nem- škega Alpenkora (jakosti ene divizije), sku- paj 40 V2 bataljona, 609 topov in 158 mino- metalcev; Sl. 2. General Otto von Below grupa nemškega generala Berrera (povelj- stvo II. pruskega kora), sestavljena iz nem- ške 26. in 200. PD, skupaj 20 bataljonov, 312 topov in 24 minometalcev; grupa avstrijskega generala Soottija (po- veljstvo XV. avstrijskega kora), sestavljena iz avstrijske 1. PD in nemške 5. PD, skupaj 20 bataljonov, 374 topov in 12 minometalcev. Vsega skupaj je bilo v 14. armadi 122 ba- taljanov,"^ 1761 topov, 327 minometalcev in 10 zrakoplovnih eskadril. Za 14. armado so bile zbrane še avstrijske 4., 13. in 33. PD iz strateške rezerve AOK (41 bataljonov). Po direktivi poveljnika avstrijsike jugozah. fronte od 18. septembra naj bi bil cilj proti- ofenzive, da se Italijani vržejo čez državno mejo, a po možnosti tudi čez Tagliamento. Ta cilj naj bi 14. armiada dosegla s prebitjem sovražne fronte zahodno od Tolmina in pri Bovcu, potem pa da doseže vrhove severo- vzhodno od Cividala in do državne meje, se- verozahodno od Korade. Poleg tega naj bi tudi olajšala prehod čez Sočo desnemu krilu 2. soške armade (grupa Kosak s tremi divizi- jami — 36 bataljoni), ki naj bi zavzela naj- prej črto: državno mejo severozahodno od Korade—Sv. Gora. 1. soška armada naj bi se v prvem času prizadevala, da pritegne nase čim močnejše sovražne enote. Istočasno s to protiofenzivo naj bi se v prvem času na ko- roški in tirols:ki fronti podvzemah samo de- monstrativni napadi. Začetek protiofenzive se je v tej direktivi predvideval za 22. oktober. Below pa je v svojem povelju postavil drugi pogojni cilj poveljstva jzah. fronte kot glavni z naslednjo formulacijo: »Sovražnik naj se vrže s Krasa in čez Tagli- amento. 14. armada naj prebije sovražno fronto od Bovca do Tolmina, a potem naj zavzame črto Gemona-Cividale. Od začetka naj bo težišče stalno na desnem krilu.« Na podlagi te osnovne ideje je bil Belowov načrt za preboj in razvoj protiofenzive v splošnem naslednji: Grupa Krauss naj bi prebila v nevzdržnem napadu čez Bovec vse sovražne položaje do črte Skutnik (1721)—Stol (1668). Z zavzetjem Stola bi veljal preboj zanjo kot posrečen. V nadalnjem prodiranju naj bi se ta grupa usmerila čez Tarcento in h gornjemu Taglia- mentu. Ena kolona naj bi prodirala od Bom- bona k Prevali in na ta način olajšala ofen- zivo levega krila 10. armade, druga, usmer- jena od Vrača (1897) na Kobarid, naj bi po- magala pri napadu grupe Stein. Grupa Stein naj bi napadala od Tolmina po obeh straneh Soče ter zavzela greben Na Gra- du (1114)—Matajur (1643)—Meja (1189). Po njegovem zavzetju naj bi nadaljevala prodi- ranje čez Robič in po dolini Nadiže na vrhove Mte luanez (1168) in Mte Madlessena (727). Grupa Berrer naj bi zavzela utrjeni gorski splet Na Ježi (929), a potem naj bi prodirala čez Sv. Martin (965) in Mte S. Maria Magda- lena (683) k Cividalu. Grupa Scotti naj bi zavzela položaje južno od Na Ježi: Pušno—Srednje—Globočak (806), a potem naj bi prodirala čez Planjavo (Castel del Monte) do Cividala. Rezerva vrhovnega poveljstva naj bi sle- dila čez Tolmin in Most na Soči do Kobarida, od koder bi lahko okrepila grupo Krauss čez Breginj ali pa grupo Stein čez Robič. Od prvega uspeha naj bi bil odvisen uspeh celotne operacije, je dalje priporočal Below svojim podrejenim poveljnikom. Zahteval je v njenem začetku skrajne napore, tj. da se ves sistem sovražnikovih položajev prebije v enem naletu, a potem da se v nezadržanem prodiranju zavzame črta: Kanin (2573)—Mte Maggiore (Breški Jalovec 1685)—Meja—Ma- tajur—Sv. Martin in vrhovi okoli Kostanjevi- ce (szah. od Kanala). Koncentracija in razvoj za bitko sta povzro- čali velike težave. Enajst nemških in avstrij- skih divizij je bilo treba šele zamenjati na njihovih sektorjih in potem prepeljati z vzhodne, zahodne in tirolske fronte, a nemško lovsko divizijo je bilo treba šele formirati na koncentracijskem prostoru. Samo tri avstrij- ske divizije so že bile v postojankah na iz- branih odsekih za napad: 55., 50. in 1. PD. Prevoz vseh teh čet in vsega potrebnega ma- 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Karta I. Razmestitev 14, armade na koncentracijskem prostoru (DI, I, Karte I.) 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika teriala je bil opravljen po planu in v rekord- no kratkem času, a začel se je šele po 20. septembru.^3 Razmestitev čet na koncentracijskem pro- storu je razvidna iz karte I. Krafft von Del- mensingen omenja, da se slovensko prebival- stvo ni obnašalo dovolj prisrčno do nemških čet in obsoja tudi ukrep cesarja Karla, da je odredil avstrijskega generala, ki mu je bil poverjen nadzor nad korektnim obnašanjem nemških čet na koncentracijskem prostoru in zaščita našega prebivalstva pred njihovimi možnimi izpadi.^^ Tudi razvoj 14. armade za napad je bil opravljen natančno po vnaprej utrjenem na- črtu. Pogoj za uspešen razvoj je bil pa pred- vsem ta, da se Itahjanom odvzame premoč v zraku, ki so jo dotlej imeli, kar so pripeljane najboljše nemške lovske eskadrile le hitro dosegle. Drugo važno vprašanje je bilo, da se uredijo komunikacije za pohod pehote oziro- ma dovoz topništva, municije in drugega ma- teriala od koncentracijskega prostora do top- niških oziroma izhodiščnih položajev za na- pad. Ureditev komunikacij, ki so vodile iz Tr- biške kothne, dohn Save Dolinke in Bohinj- ke ter Ljubljanske kothne k Bovcu oziroma Tolminu, je bila stalna v teku vojne, a ko je prišla odločitev za ofenzivne operacije v teh smereh, so bila ta dela še pospešena in od septembra dalje jih je opravljalo nad 30.000 delavcev. Tako so konec septembra stale na razpolago: — grupi Krauss ceste od Trbiža čez Predel in od Kranjske gore čez preval Vršič v dohno Koritnice oziroma gornje Soče; žičnice od Bo- hinja do pod vznožja Kma, od Kranjske gore čez preval Vršič v Trento, od Trbiža do Rab- lja in od tod poljska železnica po že omenje- nem rudarskem rovu v dohno Koriitnice ter konjska steza od Bohinjske Bistrice čez Bo- gatin; — tolminski napadalni grupaciji in desne- mu krilu 2. soške armade: železniška proga Jesenice—Bohinjska Bistrica—Most na Soči, ki je bila južno od vehkega tunela uporabna samo do Grahovega; ceste od Škofje Loke po dolinah Selške in Poljanske Sore, ki so bile ustrezne samo aa enosmerni promet; žičnica od Grahovega do Tribuše ter poljska železni- ca od Dolnjega L<^atca čez Idrijo do Straže za motoriziran promet.^= Ze po 20. septembru je začel na vseh teh komunikacijah transport 1720 topov (za 14. armado in sev. krilo 2. soške armade), ogrom- ne količine municije in vseh drugih potreb- ščin od iztovomih postaj na železniški progi Trbiž—Jesenice—Ljubljana—Dolnji Logatec do že vnaprej izbranih topniških p>oložajev oziroma izhodiščnih postojank na odseku Bo- vec—Tolmin. 10. oktobra je nastopilo deževno i vreme, kar je razvoj za titko še bolj otežilo, j Kot zadnja je s koncentracijskega prostora ; krenila pehota in to samo v nočnih marših. 1 Na tolminski smeri je začel njen pohod 18. : oktobra, a nemški 12. in 26. PD sta morali ; predhodno prečkati še Karavanke čez Jezerski : in Ljubeljski preval. Nič manj naporen in te- žak ni bil razvoj pehote pri gmpi Krauss. Posamezne divizije so morale marširati nepre- | kinjeno kar sedem noči. 22. oktobra je bil ; razvoj za napad borbenih delov 14. armade \ končan, samo proviantski deh pratežev so ostali dlje v zaledju. Za začetek napada je bil tedaj definitivno določen 24. oktober. Takoj po prihodu na izhodiščne položaje za napad so čelni pehotni deh napadalnih divizij prevzeli določene odseke od čet, ki so jih do- tlej zavzemale. Pri grupi Krauss je 216. PB divizije Edelweiss prevzela od 55. PD posto- janke na Rombonu, a njena 217. PB se je zbrala v dohni Koritnice nad Bovcem. 22. SD je s svojo 43. SB prevzela od 55. PD postojan- ke od podnožja Rombona do podnožja Ja- vorščka, medtem ko je bila njena 98. SB pri- maknjena tik za 43. SB. 55. PD je bila zgo- ščena in pomaknjena nia odsek Javoršček— Km. Nemška lovska divizija je bila zbrana v dolini gomje Soče. Pri tolminski grupaciji je 50. PD ostala na svojem obrambnem odseku, ^ medtem ko so postojanke 1. PD od Dol j a do j izključno Sela prevzele nemške divizije prve črte gmpe Stein in Berrer. Na skrajnem le- vem krilu 14. armade se je avstrijska 1. PD zgostila in pomaknila na skrajni južni del tolminskega mostišča (pri Selu) in na levo pribrežje Soče, pred Kalom. V dmgi črti pri tej gmpaciji so bile: pri grupi Stein nemška 117. PD pri Podmelcu, pri grupi Berrer nem- ška 26. PD za Knežo, a pri gmpi Scotti nem- ška 5. PD ob cesti med Mostom na Soči in Slapom. Desno krilo 2. sočke armade (grupa SL 3. Izhodiščni položaj za napad na tolminskem mostišču pri Sv. Mariji (453). Levo jvzh. pobočje Kolovrata. (DI, I, Tafel 5b, stran 64) 177 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kosak) se je z dvema divizijama razvila med 1. PD in Hojami, a eno divizijo je imelo v drugi črti pri Lomu. Ponoči od 23. na 24. ok- tober je osem elitnih nemških in avstrijskih divizij (ne vštevši grupo Kosak) dokončno za- vzelo na vsej 35 km dolgi fronti med Rom- bonom in Selom na svojih izhodiščnih polo- žajih razvrstitev za bhžnji napad. Vsi nemški in avstrijski poveljniki so bili kljub ogrom- nim težavam trdno prepričani, da bo napad uspel. POTEK BITKE Potek bitke bom podal samo v glavnih po- tezah. 24. oktober ... Ponoči od 23. na 24. oktober je deževalo, na najvišjih vrhovih je snežilo, doline so bile zavite v gosto meglo, a reke in gorski potoki so naraščali. Točno ob dveh se je začela topniška pripra- va z bojnim plinom. To obstreljevanje, ki je bilo naperjeno predvsem na itahjansko top- ništvo in prednje postojanke, je trajalo do pol petih. Italijansko topništvo je nervozno rea- giralo, toda je kmalu umolknilo. Ob pol sed- mih je začelo celotno napadalčevo topništvo z rušilnim ognjem obdelovati italijanske posto- janke, topniške položaje, poveljniška mesta in ves italijanski obrambni sistem tja do njego- vega globokega ozadja. Skica III. Prvi dan preboja (24. oktober) Pehota je krenila v napad pri Tolminu ob 8., a pri Bovcu ob 9. uri. V bovški kothni je 22. SD prebila obe ita- lijanski obrambni črti in v naskoku osvojila porušeni Bovec.'" V nadaljnjem prodiranju po desni obali Soče je načela tudi tretjo itahjan- sko obrambno črto in bila zadržana kasno zvečer pred porušenim mostom čez hudour- nik Boko pri Pod Čelom. 216. PB divizije Edelweiss ni uspelo zavzetje Rombona. 55. PD je imela samo lokalen uspeh. 217. PB divizije Edelweiss se je primaknila zvečer do Bovca, a nemška lovska divizija do Za Otoke. Pri grupi Stein je avstrijska 50. PD na juž- nem pobočju Krna s 3. GB prebila prvi, a s 15. GB tudi drugi položaj. Nemški Alpenkor je po prebitju prvega italijanskega položaja pred Volčami, po hudih bojih osvojil popol- dne Hevnik in močno utrjeni gorski splet Na Gradu. Uspeh 50. PD in Alpenkora sta omo- gočila nemški 12. PD, da je prebila pri Dolju in pred tolminskim gradom italijanski p^rvi položaj. Ttei divizija je potem, pogumno dalje prodirajoč po dolini Soče, prebila še itahjan- ski drugi položaj, zavzela že ob štirih popol- dne Kobarid in dospela ponoči s predhodnico do državne meje južno od Robiča, z levo po- bočnico do zaselka Golobi, a njena glavnina se je zbrala pri Starem selu in Kredi. Prešla je na svojem zmagovitem pohodu v dohni So- če 23 km, lomeč med potjo odpor posameznih italijanskih oddelkov.'' Rezerva grupe Stein, 117. PD, je dospela s svojim čelom do Tolmi- na šele 25. oktobra zjutraj. 200. PD grupa Berrer je tudi v prvem na- letu prebila prvi italijanski položaj pred Ci- ginjem in potem po hudih bojih osvojila zve- čer močno utrjeni gorski splet Na Ježi. Re- zerva te grupe, 26. PD, je dospela s svojim čelom ponoči do Mosta na Soči. 1. PD grupe Scotti je tudi v prvem naletu osvojila itahjanski prvi položaj na grebenu Sl. 4. Napadalna smer grupe Berrer. Nad razvalinami Ciglnja se strmo vzpenja Ježa (929). (DI, I, Tafel 6a, stran 81) 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Cemponi-Jazne ter je potem po hudih bo- jih in z vehkimi izgubami načela do večera tudi njihov drugi položaj pri vasi Srednje in Pušno. Rezerva te grupe 5. PD je prenočila z dvema polkoma in gorskim topništvom pri vasi Cemponi, a z ostankom pri Mostu na Soči. Desno krilo 2. soške armade (grupa Kosak) ni imelo uspeha v svojem napadu na sever- nem delu Banjške planote in je moralo ves dan odbijati močne italijanske protinapade. Zavezniki so mogh biti samo zadovoljni z doseženimi uspehi. Itahjanska fronta je bila raztrgana na širini 32 km. Deli njihovega IV. kora vzhodno od Soče na področju Kma so bih odrezani. Na grebenu Kolovrata sta bili zavzeti najvažnejši ključni točki Na Gradu in Na Ježi ter tako resno načeta drugi in tretji itali j ansiti položaj. Divizije njihovega IV. in XXVII. kora, ki so bile tega dne napadene, so bile deloma uničene, deloma potisnjene nazaj, a deloma so se še dalje borile, obkolje- ne v posameznih odpornih točkah. Italijanska višja poveljstva niso bila dopol- dne tega dne natančno obveščana, kaj se je zgodilo na fronti, ker so bile vse tt. linije pre- kinjene. Za vsak primer je bil že dopoldne tega dne poslan VII. kor z dvema divizijama iz armadne rezerve, da zasede greben Ko- lovrata in Mata j ur s fronto na sever in da v protinapadu požene napadalca čez Sočo, če bi se le-ta pojavil na njenem desnem bregu. Iz skoraj nerazumljivih vzrokov se je ta kor siamo polagoma in deloma lotil svoje naloge, a protinapada na relativno slaibe dele 12. PD=* z grebena Kolovrata v dohno Soče ni izvršil. Naslednji dan je bila potem večina tega kora ujeta.5' Razen tega je bilo še edini nenačeti rezervi IV. kora (v jakosti ene brigade) za- ukazano, naj okrepi posadko Stola in zapre dolino Nadiže pri Kredi in Stupid, medtem ko naj bi 7. grupa alpinov zasedla Breški Ja- lovec. Poveljstvo nad VII. korom in razbitimi kori IV. in XXVII. je bilo zedinjeno in po- verjeno generalu Montuoriju, ki mu je bila dodeljena še 53. PD. Ta naj bi predvsem za- prla dohno Nadiže pri Stupid. Ko so se proti večem začele množiti vse bolj obupne vesti s severnega krila 2. armade, je italijansko vrhovno poveljstvo postalo res- no zaskrbljeno za usodo ne samo te armade, ampak vse soške fronte.'" To je izzvalo zve- čer in ponoči tega dne med drugimi tudi na- slednje njene ukrepe: — da se še v tej noči divizije na Banjški planoti umaknejo na črto: Globočak—Vrh— Sveta gora. Na Globočak je bila poslana kot okrepitev ena divizija iz armadne rezerve; — da se razen že navedenih okrepitev 2. armada ojači še s tremi divizijami iz splošne rezerve, a za njeno okrepitev da se pripravijo tudi še dve diviziji s tirolske fronte in dve diviziji iz rezerve 3. armade; — da tako okrepljena 2. armada z žilavo obrambo prepred nadaljnje sovražnikovo prodiranje na naslednjih zaporednih črtah: 1. Breški Jalovec—Stol—Staro Selo—Matajur —Kolovrat—Na Ježi—Globočak, 2. Breški Ja- lovec—Mte le Zuffine—Mte Lupia—Meja— Matajur—Sv. Martin—Globočak, 3. Breški Ja- lovec—Mte le Zuffine—Mte Carnizza—Mte luanez—Mte Madlessena—Mte Purgessimo—• Castel del Monte—Korada. Vse te tri obramb- ne črte so imele skupno izhodišče na Breškem Jalovcu ter od tod tudi njegova izredna važ- nost; — da poveljniki 2. in 3. armade začno, vsak v svoji coni, z ureditvijo utrdb in gra- ditvijo' novih postojank za TagMamentom. 25. oktober ... Tega dne se je vreme nekohko zboljšalo in zavezniki so v smislu začetne direktive ener- gično nadaljevah svoje prodiranje, da popol- noma dokončajo tako uspešno začeti preboj itahjanske fronte. Pri grupi Krauss je 22. SD nadaljevala svoje prodiranje že ob treh zjutraj, brez boja za- sedla Žago in začela naporni vzpon na Stol, ki ga je po boju z deh italijanskega IV. kora in prispelimi okrepitvami osvojila 26. oktobra ob treh zjutraj, čeprav je Gadoma samo 36 ur prej na njegovem vrhu tolmadl kralju, da je Stol neosvojljiv. 217. PB divizije Edel- weiss si je odprla pot v dohno Učeje in do večera osvojila Skutnik (1719) in Učejo. V predelu Rombona so se Italijani ponod od 24. na 25. oktober umaknili na Vratni vrh (1988), kjer se je naslednjega dne vsa njihova posadka predala 216. PB te divizije. 55. PD se je v borbi z ostanki itahjanskega IV. kora spustila od svojih planinskih postojank do Idrskega in Kobarida. Gmpi Stein in Berrer sta z nemško 12. in 200 PD ter Alpenkorom po hudih ibojih do- končno osvojili ves greben Kolovrata in Ma- tajur, a s polovico avstrijske 50. PD tudi Mejo ter si tako odprli pot k Cividaiu. Pri grupi Scotti, ki je privedla v prvo črto tudi svojo dmgo divizijo, je avstrijska 1. PD po hudi borbi osvojila Globočak, medtem ko so deli nemške 5. PD dospeh do pod Hum (905). Tako je 14. armada dokončala preboj vseh treh itahjanskih položajev in omogodla tudi 2. soški armadi prehod v ofenzivo. Ker so itahjanske čete na Banjški planoti začele svoj umik že ponoči na 25. oktober, je le-ta zadela v svojem prodiranju samo še na sovražnikove zašdtnice in njene divizije so dospele zvečer do črte: Log—Vrh—Madoni. 179 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Poveljnik 2. italijanske armade se je tega dne popoldne odpeljal v Udine in predlagal Oadorni, da se takoj umakne vsa soška fronta za Tagliament. Ta je najprej odobril predlog, potem pa je njegovo izvršitev vendarle odlo- žil, ker je upal, da bo mogoče le uspelo zadr- žati sovražnikovo proidiranje vsaj na črti Bre- ški Jalovec—Mte luanez—Korada. Izdal pa je povelje 3. armadi, naj se loti priprav za po- stopni umik s Komenske planote. 26. oktober... 14. armada je tega dne, prodirajoč dalje na zahod in jugozahod, onemogočila Cadomov obrambni načrt. i Skica IV. Razvitek preboja 25. do 27. oktobra Pri grupi Krauss je 22. PD, prodirajoč čez Breginj, do večera zavzela vas Montemaggio- re, Mte Cavallo (1060) in Mte le Zuffine (1066), pmšla do Mte Jauer, a z enim bataljo- nom divizije Edelweiss vrgla itahjansko za- ščitnico z Breškega Jalovca."' 217. PB divizije Edelweiss je dospela s svojimi kolonami do Stolvice in prevala Tanamea ter tako odprla pot v dohno Rezije. 55. PD se je pomaknila do Sedule in Borjana, a nemška lovska divi- zija do Učeje. Grupi Stein in Berrer sta se spuščah z dve- ma divizijama po dohni Nadiže in zahodno od nje ter osvojili Robedišče, Mte luanez in k. 912, a z dvema divizijama sta se spustih po grebenih vzhodno od Nadiže in dospeh do bhzu Azzide. Prednji deli nemške 26. divi- zije, ki je bila tega dne uvedena v prvo črto, so dosegli Merso di sopra (ca. 3 km svzhod. od Azzide). Grupa Scotti je po osvojitvi Huma dospela s prednjimi deh nemške 5. PD na Mte S. Gio- vani (703), a z avstrijsko 1. PD do severno od Korade. Severno krilo 2. soške armade je z dvema divizijama prekoračilo Sočo pri Avčah in Ka- nalu, medtem ko je center te armade nada- ljeval na Banjški planoti zasledovanje umika- jočega se sovražnika. Tako je bil zvečer tega dne preboj itahjan- ske fronte med Bombonom in Sv. Goro —¦ na širini 50 km in v globino 20 km — popolnoma dovršen. Z osvojitvijo Breškega Jalovca in Mte luaneza je pa bila načeta tudi tista črta, ki jo je Cadorna označil kot zadnjo obrambo za rešitve soške fronte. Tega dne so itahjanski zavezniki odločih, da pošljejo v Itahjo eno francosko in eno angleško armado s po šest divizijami s težkim topništvom, ker so se upravičeno bah, da bi mogla Italija doživeti popoln zlom."^ 27. oktober ... S padcem Breškega Jalovca in prodiranjem napadalnih kolon v dohno Rezije je nastala takšna operativna situacija, da sta se 2. in 3. itahjanska armada mogli rešiti samo s hi- trim umikom za Taghament. Zaradi tega je Cadorna ponoiči tem armadam izdal povelje za splošni umik na to reko. Pri grupi Krauss sta divizija Edelweiss in nemška lovska divizija, ki je tega 'dne stopila v prvo črto, s svojim nadaljnjim proidiranjem po visokem snegu k Rezijuti odprh pristope čez preval Nevejo in dolino Racoolane (Rekla- nice) h gornjemu Tagliamentu ter tako omo- gočil napredovanje tudi levemu krilu 10. ar- made. 22. SD je po borbi z italijanskimi za- ščitnicami osvojila Monteaperto in Mte Jauer, a 50. PD, dodeljena grupi Krauss, je osvojila Mte Nagrad (984) in Mte Camizza (991). 55. PD je ostala kot koma rezerva na prostoru okoh Borjane in Krede. Grupi Stein in Berrer sta s svojimi divizi- jami, ki so se spuščale po grebenih zahodno in vzhodno od Nadiže, vrgle itahjanske za- ščitnice z Mte Madlessene in Mte Purgessima, osvojile Cividale in se ponoči v smeri k Udi- nam s prednjimi deh pribhžah reki Torre, za katero so itahjanske zaščitnice poskušale organizirati nov postopen odpor. Grupa Scotti, spuščajoč se po dolini Idrije in bregovih zahodno od nje, je vrgla itahjan- ske zaščitnice z Mte Spigha in s Planjave (Castel del Monte) ter dospela s prednjimi 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Sl. 5. Cividale s porušenim mostom čez Nadižo (DI, I, Tafel 9b, stran 128) deli svojih divizij do St. Pietro di Chiazzacoo in Colobride. 2. Soška armada je s svojim desnim krilom osvojila močno utrjeno in žilavo hranjeno Ko- rado, a z ostalimi deh dospela do Soče. 10. in 1. soška armada sta se tega dne tudi priklju- čili splošni ofenzivi na soški fronti. Le-ta je z deli svojega XVI. kora ponoči osvojila Gorico. POSLEDICE IN VZROKI USPEHA Kar Italijanom ni uspelo v dve in pol letih, v enajstih napadalnih bitkah, so dosegli Avstrijci in Nemci, kot omenjeno, v štirih dneh dvanajste bitke, kljub temu da so bili številčno in materialno slabši na delu fronte, kjer so izvrših preboj, in v splošnem.'^ Zvečer četrtega dne bitke so bih Italijani na vsem prostoru od Mte Paralba na grebenu Karnijskih Alp do morja, na fronti, dolgi 160 km, povsod v naglem umiku. Njihova 2. armada je bila razbita. Skoraj vse itahjanske rezerve, ki so bile, kot omenjeno, zelo močne, toda slabo postavljene, so bile porabljene, medtem ko so zaveznild, tega dne zvečer raz- polagali še z devetimi neangažiranimi divizi- jami, ki so sledile napadalnim divizijam 14. armade in desnega krila 2. soške armade. Zavezniki niso dosegli samo osvobojenja soške fronte od pritiska premočne 2. in 3. ita- hjanske armade, ampak so dosegli tudi nepri- čakovano velik strateški uspeh, ki jim je omo- gočil, da pomaknejo svoje operativne cilje do Tagliamenta in potem še dlje na zahod. Itah- janskim armadam se ni posrečilo, da se za- ustavijo in osnujejo novo fronto za Tagha- mentom, kot jim je bilo za.ukazano, temveč so bile 2. novembra prisiljene na nadaljnji umik za reko Piavo,'* kjer so končno zausta- vile avstrijsko-nemško prodiranje in organizi- rale novo obrambo od njenega ustja do pla- ninskega masiva Grappa, na novi fronti, ki je bila operativno in taktično dobro povezana s tirolsko fronto in za polovico krajša od prejšnje.'5 Najvišja avstrijska poveljstva, ki so med eksploataoijo bitke (zasledovanjem) zaostala predaleč zadaj, so zamudila nekaj zelo ugod- nih priložnosti, da se odrežejo deh 3. itahjan- ske armade od njenih prehodov čez dolnji tok Tagliamenta in deh 4. itahjanske armade pri njihovem umiku iz Dolomitov. Tudi je prišlo v teh poveljstvih do kolebanja, kako usmerje- vati zasledovanje umikajočega se nasprotnika, kar je imelo, poleg operativnih napak, za po- sledico tudi mešanje in križanje prodirajočih kolon 14. in 2. soške armade. Avstrijska voj- ska takrat ni več imela konjenice'' niti blin- diranih avtomobilov, da bi se moglo organi- zirati ostrejše in hitrejše zasledovanje. Vse itahjanske ceste so bile zastavljene z begunci, ujetniki, topovi, vozovi in plenom vsake vrste, kar je tudi oviralo in zadrževalo avstrijske in nemške čete. Vsem tem činiteljem je treba pripisati, da Italijani niso utrpeli še večjih izgub pri svo- jem umiku, posebno na prehodih čez Tagha- mento, in da se je Cadomi posrečilo, kot ome- njeno, da pravočasno organizira novo sohdno obrambo na desni obali Piave in planinskem masivu Grappi po predvidenem načrtu in ne- moteno od nasprotnika. Vsi poskusi le-tega, da prekorači Piavo in prebije italijansko obrambo na masivu Grappi in prisih italij an- si. 6. Takšne so bile ceste v beneški nižini po italijan- skem porazu (DI, II, Tafel 3a, stran 80) 181 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sko vojsko na nadaljnji umik od reke Brente, so se izjalovili. Ne glede na te, za italijansko vojsiko ugodne činitelje so znašale njene izgube od 24. okto- bra do umika za Piavo 9. novembra po njiho- vih podatkih okoh 700.000 mož in okoh 5000 topov in minometalcev, medtem ko so zavez- niki v tem obdobju izgubili samo okoh 70.000 mož. Zavezniki niso mogli takrat uničiti celotno italijansko vojsko zaradi tega, ker niso začeli svoje protiofenzive s tem namenom, temveč, kot omenjeno, samo z omejenimi cilji, ki so jih določevali postopoma šele po uspelem pre- boju pri Tolminu in Bovcu. Za dosego tega cilja bi seveda morali pravočasno začeti z dovolj močnimi četami tudi ofenzivo iz tirol- skega klina, za kar pa v začetku ni bilo na razpolago potrebnih čet, a pozneje, med eksploatacijo bitke, so zamudili, da le-te pra- vočasno odvzamejo od armadne skupine ge- nerala Borojevióa, ki je štela kakih dvajset divizij. Toda dober del teh divizij posebno 1. soške armade je bil slabe manevrske gibljivosti in še pod vtisom strašnega trpljenja in izgub v obrambnih bitkah na kraški planoti. Sunek, ki ga je začela 11. avstrijska armada iz te operativno tako važne smeri, seveda ni dal kakih večjih rezultatov, ker je bila za ta namen preslaba in tirolske planine že pod snežno odejo. Tudi se uničenje vse italijanske vojske ni več skladalo z operativnimi načrti nemškega vrhovnega poveljstva, ker se je že takrat, novembra 1917, odločilo, da spomladi leta 1918 začne generalno ofenzivo v Franciji z vsemi svojimi razpoložljivimi četami. Itahjanski poraz pri Kobaridu je imel tudi politične p>osledice, ki so se pokazale v za- ključkih, sprejetih na kongresu podjarmi j enih avstro-ogrskih narodov v Rimu (8. dO' 10. aprila 1918). Le-ti so predstavljali ublažitev do takrat nepomirljivega italijanskega stali- šča v pogledu odnosov in razmejitve s Slo- venci, Hrvati in Srbi."' 2al so ti zaključki ostali samo na papirju, ker so nove meje po končani itahjanski zmagi leta 1918 diktirali zgolj strateški oziroma imperiahstični mo- menti. Zmagovalci in premaganci za ta vehki avstrijsko-nemški uspeh pridajajo posebno zaslugo kvahteti napadalnih čet, a Nemci po- sebno naglašajo, da so le-te bile naj^boljše, kar so jih vrhovna poveljstva centralnih sil takrat sploh mogla staviti na razpolago. Navajam izvleček iz poročila itahjanske preiskovalne komisije: »Moramo priznati, da je nasprotni- kov napadalni načrt bil genialen in do skraj- nosti drzen, da je bil izveden premeteno, od- ločno in po do sedaj neznanem postopku, s čimer se je doseglo presenečenje, osnova vsake vojne dejavnosti, ali ne toliko z izbiro napadalnega odseka kakor s hitrostjo v I2iko- riščanju prvega uspeha. Nasprotnik je znal ta proti vsakemu pričakovanju veliki začetni uspeh do skrajnih meja izkoristiti, ker je brez odmora in oddiha ter ne ozirajoč se na okore- le norme vojaške vede podvzel in nadaljeval zasledovanje do skrajnih meja človeške zmog- ljivosti. Na ta način je dosegel, da se nismo mogli niti zadržati na ugodnih položajih niti priti k sebi. Tudi se mora priznati, da je na- sprotnik z občudovanja vrednim strateškim in taktičnim instinktom opažal odločilne mo- mente v razvoju situacije, v katerih je svoje čete usmerjal ravno tja, kjer so bile za nas najbolj nevarne.«"* Potem je treba tako vehk uspeh pripisati tudi dejstvu, da je bila ravno takrat kvaliteta italijanskih borcev in poveljnikov vseh sto- penj tako slaba, kot se tO' sploh ni moglo pri- čakovati, kar pa je deloma razvidno že iz opisa bitke in kar odkritosrčno priznava že omenjena italijanska preiskovalna komisija, ki je posebno detajlno anahzirala vzroke mo- ralne krize, v kateri je bila takrat itahjanska vojska. Dvanajsta soška bitka predstavlja zadnjo zmago, ki so jo avstrijske in nemške čete skupno ramo ob rami izvoj evale v I. svetovni vojni. Preroški stihi našega pesnika izpod Krna so se takrat dramatično uresničili, toda nje- gov mučeniški narod je leto dni pozneje po končani zmagi zahodne koalicije vendar prišel pod fašistični jarem. V našo slovensko domovino na važnem pre- hodu iz Italije v Podonavje je italijanska voj- ska prinesla vojno vihro že dvakrat v tem stoletju. Prvič leta 1915 v vojni s preživelo dvojno monarhijo, ki je poskušala s svojimi poslednjimi močmi obraniti svojo dolgo jugo- zahodno mejo, ter samo šestindvajset let pozneje, ko je pomagala Hitlerju pri razbitju bivše Jugosla-vije in potem zaman poskušala zatreti upor Narodnoosvobodilne vojske. V I. svetovni vojni so Italijani od 1915. do 1917. leta zastonj poskušali zlomiti avstrijsko obrambo ob Soči in na Krasu, a poraz pri Kobaridu jih je potem potisnil v obrambo na vsej fronti, iz katere so krenili v ofenzivo šele leto dni pozneje, ko se je že začel poh- tični razpad dvojne monarhije in se njene ogrske in slovanske čete niso hotele zanjo več boriti."^ Sele takrat so se itahjanske čete brez boja polastile tistih delov naše domovine, ki so jim bili obljubljeni po londonskem paktu. 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Naši fantje in možje so se morali kot avstrijski podložnifci boriti v vrstah avstrijske vojske in so pretrpeli v tem obdobju strašne izgube ob Soči, na Krasu in tudi na Tirol- skem. Število njihovih grobov se zavoljo raz- pada dvojne monarhije ni nikdar poskušalo ugotoviti, a večini od njih je že davno izbri- sana vsaka sled. Bilo bi iz raznih razlogov prav, da posvetimo še obstoječim spomeni- kom večjo pozornost glede njihove zaščite in prezentacije. Nič manj strašna pa niso bila, kot omenjeno, razdejanja na našem zahod- nem obmejnem področju in usoda naših ne- srečnih beguncev, od katerih se premnogi niso nikdar več vrnili na svoje domove. Ti tragični dogodki obujajo ob 50-letnici spomin na neizrekljivo trpljenje in množično umiranje ob Soči in na Krasu. In vsem tem žrtvam naj bo posvečen ta moj članek z željo, da se nikdar več ne povrnejo. OPOMBE (Nadaljevanje) 4S. O tej bitki, ki je zavzela svoje mesto v zgodovini tudi pod imeni: »Bitka pri Kobaridu«, »Bitka pri Tolminu«, »Preboj pri Tolminu in Bovcu«, »Preboj na Soči« in celo pod bleščečim naslovom »Čudež pri Kobaridu«, obstaja bogata literatura. Ugotovitvi zgodovinske resnice je predvsem prispevalo izčrpno in objektivno po- ročilo preiskovalne komisije pod predsedstvom generala Gane ve, ki jo je zahteval italijanski parlament takoj po porazu in ki je bilo potem objavljeno v treh tomih. Jaz sem se predvsem oslonil na kratek in jedrnat opis te bitke gene- rala JLA Milana Zelenike, ki je izšel v izdaji Biblioteke »Vojnega dela« v Beogradu leta 1950. Razen tega sem še uporabljal naslednje vire: Vojna enciklopedija 4, Beograd, stran 501—503; OeUlK, VI, stran 493—562; »Der Durchbruch am Isonzo« od generala Krafft von Delmensingena, I. Teil: »Die Sehlacht am Isonzo«, Berlin, 1928, izdajo nemškega Reichsarchiva kot knjiga 12a. V nadaljnjem tekstu bom to knjigo navajal s kratico »DI«. — 50. Prvi (glavni) položaj so zavzemali: Od Konfina do Dolja IV. kor s 64 bataljoni, od Dolja do Kala na Banjški planoti XXVII. kor z 49 bataljoni, od Kala do Madoni XXIV. kor s 36 bataljoni, od Madoni do Sv. Gabrijela II. kor s 24 bataljoni in od tod do reke Vipave VI. in VII. kor s 60 bataljoni. V armadni rezervi so bili: VII. kor s 30 bataljoni severno od Cividala, XIV. kor s 24 bataljoni na prostoru med Anhovim in Vrhovljem ter XXVIII. kor z 42 bataljoni v dolini Idrije se- verno od Krmina. — 50. Južno od Cividala. Po italijansld ocenitvi bi moralo biti razmerje na ogroženem delu fronte 238 italijanskih proti 171 nasprotnikovim bataljonom, kar je zaupanje v obrambni uspeh še bolj utrdilo. (DI, stran 168.) — 51. Sedma, nemška lovska divizija, je bila sestavljena šele na koncentracijskem prostoru iz nemških lovskih bataljonov. — 52. Od tega je bilo 18 bataljonov jugoslovanske narodnosti, največ bosansko-hercegovskih, predvsem v 55. PD. — 53. Za koncentracijske prevoze v teh tridesetih dneh je bilo potrebno okoli 2400 vo- jaških vlakov. Skozi Ljubljano je šlo v tem času dnevno okoli 120 vlakov v obeh smereh. Samo za avstrijske čete je bilo treba pripe- ljati okoli 70.000 konj, da bi se mogla doseči gibljivost čet, posebno topništva, in okoli en milijon granat, od katerih 10 «/o z bojnim plinom. — 54. DI, stran 22. — 55. Ta železnica je bila dovršena šele 18. oktobra in je bila že čez ne- kaj dni od plazu poškodovana ter potem ni več obratovala. — 56. V prvem napadalnem valu je bil spodnještajerski 26. spp, čigar poveljnik je bil za ta podvig odlikovan s križem Marije Te- rezije. (OeUlK, VI, stran 526.) — 57. Nemci me- nijo, da je bilo to pogumno prodiranje med najuspešnejšimi podvigi njihovih divizij v teku vse vojne. (M. Zelenika, Bitka kod Kobarida, stran 41.) — 58. Nemške pehotne divizije so imele takrat v svojem sestavu samo devet ba- taljonov. — 59. Ena brigada tega kora je pri Livku zadela na levo pobočnico nemške 12. PD, toda poveljnik kora se zaradi goste megle ni mogel odločiti, da to nemško pobočnico — vsega en bataljon — uniči in od grebena Kolovrata izvrši energičen protinapad na 700 m niže mar- širajočo kolono nemške 12. PD. (ÖULK, VI, stran 543.) — 60. Na soški fronti, ki je bila dolga ko- maj kakih 50 km, so Italijani imeli okoli en milijon vojakov in čez 5000 topov. Umik te ogromne vojske bi predstavljal celo v mirnem času skrajno težko nalogo v operativnem in teh- niškem pogledu. (M. Zelenika, Bitka kod Koba- rida, stran 42.) — 61. Breški Jalovec, kateremu je italijansko vrhovno poveljstvo pripisovalo ta- ko veliko važnost, je 7. grupa alpinov zapustila in na njegovem vrhu pustila samo svojo zaščit- nico, ko je z le-tega opazila približevanje več sovražnih kolon. (OeUlk, VI, stran 536.) — 62. Ta pomoč je bila potem zmanjšana za eno angleško divizijo. (OeUlK, VI, stran 645.) — 63. Na od- seku Bovec—Tolmin, na katerem je bil izvršen preboj, so bile italijanske čete v resnici močnej- še: 184 italijanskih proti 159,5 avstr.-nemških bataljonov. Za okrepitev teh svojih čet so Itali- jani mogli takrat pripeljati nesorazmerno več bataljonov kot Avstrijci in Nemci, ker so raz- polagali na vsej svoji fronti z mnogo močnejšimi četami ter z mnogo več topovi in minometalci, a razen tega so bile takrat prometne razmere na njihovi strani mnogo ugodnejše. (M. Zelenika, Bitka kod Kobarida, stran 50.) — 67. Tega dne se je hrabrim bosensko - hercegovskim bataljonom avstrijske 55. PD posrečilo, da kot prvi preko- račijo Tagliamento čez porušeni železniški most pri Corminu in da osnujejo prvo mostišče na njegovi desni obali kljub srditim protinapadom nasprotnika. Na ta način so omogočili prehod čez to reko tudi drugim enotam 14. armade. (OeUlK, VI, stran 605 in 606.) — 65. Ta nova fronta se ni bistveno spremenila do razpada dvojne monarjihe konec oktobra 1918. — 66. Ta- krat avstrijska in nemška vojska nista več imeli klasične konjenice (konjeniških divizij na konjih) 183 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zaradi pomanjkanja konj, medtem ko so obsto- I ječe štiri italijanske konjeniške divizije še pred- stavljale pravo (klasično) konjenico. — 67. Dr. Lavo Cermelj, La minorité slave en Italie, Ljub- j Ijana, 1938, stran 11. — 68. Poročilo italijanske preiskovalne komisije, II, stran 552. — 69. Moj članek: Ob štiri desetletnici razpada bivše avstrij- ske vojske. Kronika, 1958, številka 3. BESEDA O KRAJEVNEM IMENOSLOVJU JOSIP MAL Iz bežne omembe v dnevnem časopisju se je moglo razbrati, da se pripravlja nov geo- grafski leksikon naše ožje domovine. Ta bo izpopolnil in nadomestil Krajevni leksikon Dravske banovine (1937), ki ga kljub po- vpraševanju že dalj časa ni dobiti na knjiž- nem trgu. Ob tej priliki bi opozoril na nekaj stvari, ki o njih sodim, da bi bilo dobro in koristno, če bi uredništvo novega leksikona nekatere upoštevalo, drugi podatki pa bi morda spodbudili naše jezikoslovce k izpopol- nitvi in nadaljnjemu raziskovanju. Kar se tiče kraje\mih imen, izpeljanih iz imena cerkvenega patrona sv. Martina, naj bi jih dosledno in v skladu z ljudsko govorico imenovah Smartin, ne pa da so jih — najbrž pod vphvom šole — začeli postavlati v neu- trum (Šmartno). Henrik Freyer, ki je 1. 1846 izdal za svoj atlant tudi še alfabetični seznam vseh krajev in gradov, rabi za večino zadev- nih krajev pravilno in prvotno slovensko ime Shmarten (Shmartno navaja le za Smartin pod Smamo goro in Smartin pri Litiji). Ime- nik krajev vojvodine Kranjske (1874) pa na- vaja že zgolj le obhko Šmartno, ki jo je potem prevzela tudi dunajska Statistična centralna komisija za svoj Specialni krajevni repertori j. Današnja Podsmreka s cerkvico, posvečeno sv. Martinu, nosi v listini iz 1.1487 še ime St. Merten bey der Tann. Morda zaradi številnih krajev Smartin se je pozneje tega kraja pri Dobrovi oprijelo dopolnilno ime Pod.smreka. V zborniku »900 Jahre Vihach« (1960, str. 471) je dr. Žkmtar kraj pomotoma enačil s Smartinom ob Savi. Za vas Krasce pri Moravčah ima Krajevni leksikon Dravske banovine obliko Krašce, ki je pa domače prebivalstvo ne pozna, ker go- vori vedno in povsod le o Krascah, kar izključno uporabljajo tudi moravške farne matrike. Zadnji čas so manjše vasi po uradni liniji enostavno priključili sosednjim večjim kra- jem, tako npr. Hleve bližnjemu Plesu pri Mo- ravčah, Vahtenberk pa Zalogu pri Moravčah (to krajevno ime je tudi zgodovinsko značilno in povedno), vasi Goričane in Tlačnico so pri- klopih farni vasi Peče, Sv. Križ pri Litiji (nekdaj Sv. Križ pri Turnu) je sedaj združen z Gabrovko. Takih administrativnih posegov v krajevno nomenklaturo bo še dosti več. Novi leksikon jih gotovo ne sme prezreti, marveč mora nanje vsaj z reklamanto opozo- riti. Prav tako je treba opozoriti, da ima Sv. Gora danes ime Zasavska gora. Sv. Planina je novi Partizanski, Rožnik pa Cankarjev vrh, častitljiva Limbarska gora je ušla prekrstitvi (Slandrov vrh) zaradi odpora prebivalstva. Pri Ihrski Bistrici so dali kraju z novim spo- menikom brez potrebe še novo osladno ime »¦Hrib svobode^^. Ob rakovniškem gradu pri St. Rupertu na Dol. je bila do nedavnega Nemška vas, imenovana verjetno po nemških doseljencih grajske uprave. Kraj so po zadnji vojni prenagljeno preimenovali v Slovensko vas in s tem zabrisali zanimiv in važen kolo- niaadjski podatek. Zal se je manija po vedno novih krajevnih imenih tako razpasla, da bo to že velika ovira za natančno in zanesljivo ugotavljanje zgodo- vinskih dogodkov, ker raziskovalcu ne bo vedno jasno, da je kraj idobil drugo ime in kdaj se je to zgodilo. Zmeda bo zlasti očita pri prekrščavanju mestnih trgov in ulic, kjer so odpravili udomačena in stara zgodovinska imena, v Ljubljani npr. Spitalske uhce, Slo- nove ulice (v spomin na zgodovinski dogo- dek sredi XVI. stoletja). Kolodvorske ulice, Pred škofijo (Domplatz), Kongresm trg. Za zidom, prvotno in udomačeno ime Trimostje spreminjajo zadnji čas v razvlečeno in okorno Tromostovje, stare »nasipe« ob Ljubljanici so spremenili v »nabrežje«, starodavna Večna pot naj dobi po fašističnem vzorcu datumsko ime, uvedli so kar tri trge revoludje (Trg revoludje ob Zvezdi, Trg francoske revoludje in še Trg revoludje ob novih »pagodah«). V tem se kaže morda tudi vphv prišlokov, ki niso s svojim bistvom povezani z razvojem in zgodovino mesta. Cisto drugače se kaže domoljubna povezanost in zakoreninjenost z mestom pri ponosnih Dubrovčanih, ki niso spremenili niti enega svojih starih uhčnih imen. Mi pa kar tekmujemo z izmišljanjem novotarij, pa bo veljalo za nas staro reklo: kdor zaničuje se sam ... 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Ce bo dajal novi leksikon morda tudi kake Zgodovinske podatke, velja omeniti, da ima današnja Mirna peč pri Valvasorju (II, 183) in še dolgo v XVIII. stoletje prvotno, pravo in jasno povedno ime Medna peč, na kar kaže tudi njeno nemško ime Hönigstein. Ker imajo stari urbarji in uradne listine zgolj le nemška poimenovanja, bi bilo morda umestno, da bi navedli pri krajih tudi ponemčeno obliko, ker mlajši zgodovinarji že redko obvladajo nem- ščino. Prav tako ne bi bilo odveč, če bi leksikon dal navodila, kako se imena naglašajo. V na- šem radiu vlada v tem oziru prava zmeda. Radijski napovedovalci so zaverovani v svojo vsevednost in brez posluha za ljudsko govo- rico trdoglavo naglašajo, kakor se jim pač zdi. Govorna melodika slovenščine in pra- vilno naglaševanje jim je prava španska vas, ko so stvari marsikaj in marsikdaj kljub ugo- vorom »radi« po svoje »presodili«. Tako govo- rijo o Mediji, Medijskih tophcah, o Pódnartu, o Pódgradu, Zaborštu, Pódgori, Brežicah, Rašici, Podlanišču, Ponikvah, Blejski Dobravi. Tudi naše Zagorje je postalo tu pa tam že hrvaško Zagorje. Podobna anarhija vlada tudi pri osebnih imenih, če moramo poslušati spa- kedrave naglase kot so: Kozak, Kózjak, Séljak, Kólar, Lésjak, Oblak, Lončar, Novak, Komar, Kocjan, Kovač, Perdan itd. Jezikoslovca bo gotovo zanimalo, da je po zatrdilu kanclerja oglejskega partiarha San- tonina (ki je 1. 1485 potoval po Koroškem) imela vas Ratendorf v fari Drópolje (Tro- polach) v Ziljski dolini ime od tod, ker so tam domačini svoje dni izrekali razsodbe: torej ponemčena Rotrm vas, ker so na srenj- ski veci pod roto (prisego) delili pravico. Na drugi vizitacijski poti naslednjega leta (1486) so komisarji na poti iz Loke v Kranj jezdili skozi raztegnjeno vas Bitnje (Faitin), ki da ima ime po cerkvi sv. Vida (Veit-in), sloven- ske Vit-nje so se po običajni mutaciji črke »v« v »b« prelevile v Bitnje. Stare cerkve sv. Vida danes ni več. Pri tretjem vizitacijskem obhodu (1. 1487) potuje Santonino proti Rogatcu skozi kraj Svino (pri cerkvi sv. Flori j ana pod Bočem). Avstrijska generalštabna karta je kraj po- nemčila v Schweinsdorf, nekateri domačini pa menijo, da bi se ime namesto Svino glasilo menda pravilno Zvino, ker se ob vasi potok dvakrat pravokotno zvine ah zvije. V morav- ški fari leži na prisojnem bregu vas Svine. Njeno ime pa nima kaj opraviti s svinjami, marveč z vinogradi, ki so še danes v navadi pri hišah, torej S(o)vine). Za časa nemške okupacije so kraj (najbrž na podlagi kakih starejših zapiskov, ah tudi po ljudski razlagi slovenskega imena) smiselno prekrstih v Weinberg (gl. Oberkrainer Gemeindegeschäfts Kalender, 1944, str. 60); namesto dvoumne stare oblike ima vas danes uradno ime Vinje. Pa še enkrat se srečamo s ščetinarji. Tik nad Bovcem nosi Matterhornu podoben vrh nena- vadno ime Svinjak. Ugotoviti bi bilo treba, kako izgovarjajo to ime starejši ljudje, če ni to morda le Sovnjak po sovah, ko je bližnje- mu hribu ime Golobar. Današnji kraj GoZčaj nad Blagovico je v davčnih zapiskih (Gültbuch, V, 1619—1661, fol. 206; Gültbuch, II, 1536—1549, v ljubljan- skem Drž. arhivu) naveden v obhki zu Goh- tzach St. Peter und St. Agnesen Kirchen, — najbrž zaradi poseke imenovan »na Goličah«. V istem viru (fol. 203") so omenjene Domžale: Domischl vnser frauen bei Goritschütz in Mansburger Pfarrkirchen. Se starejši podatek (Gültbuch, III, 1555) piše Dombschl vnser frauen bey Goritschitz in Monsburger Pharr, drugod zopet (Gültbuch, II) Damischl oder Damschi unser frauen bey Goritschitz in Man- spurger Pharr, pri Valvasorju (II, 117) pa je to velika vas Dumschall. Omenjeni davčni vir (Gültbuch, III, 1555) pozna v ižanski fari cer- kev sv. Janeza v Tomišlju (zw Domischl), pri Vrhniki pa sanndt Jörgen Kürchen zw Lad- goina ter S. Leonhart zw Ciain Ladgoina, drugod (Gültbuch, IV, fol. 244, 246) tudi Lud- goina. Dohrlevo pri Kandršah v fari Vače piše vir iz 1. 1555 (Gültbuch, III) Dobralew (Andre Walter), isti vir pa v prejšnjem zvez- ku (II, ok. 1. 1547) navaja istega Andreja Wal- terja zw Dobrawew. V isti seriji virov bi našh še več zanimivih podatkov o posameznih cerkvah, krajih, posestnikih in njihovih ime- nih, o gopodarskih in socialnih razmerah ter o splošnem položaju podeželja; seveda pa bi prav tako ne smeh prezreti tudi drugih arhi- valrdh virov, kot so npr. srednjeveške listine, urbarji, desetinski registri, matrike, stare kronike, potopisi ip. 185 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO RDECl KRIZ SLOVENIJE NA OSVOBOJENEM OZEMLJU KATARINA KOBE-ARZENSEK V Času, ko se je vojna nagibala v prid par- tizanskih brigad in zavezniških 'armad, je Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) dal pobudo za ustanovitev Rdečega križa Jugoslavije. Pri Vrhovnem štabu je bil ustanovljen centralni odbor Rdečega križa kot vrhovno telo. Obenem so bila dana navo- dila za organiziranje Rdečega križa na pod- ročjih narodnoosvobodilnih svetov. Sekretar Izvršnega sveta Slovenskega na- rodnoosvO'bodilnega sveta (SNOS) Boris Kidrič je poveril ustanovitev slovenskega Rdečega križa dr. Dragu Marušiču. Ustanovno listino Rdečega križa Slovenije (RKS) in njegov pripravljalni odbor sta sestavila dr. Drago Marušič in takratni organizacijski sekretar SNOS dr. Marjan Brecelj. Priprav- ljalni odbor je 11. junija 1944 izdal naslednji razglas: »Na pobudo in v sporazumu s Pred- sedstvom SNOS in Glavnim štabom Narod- noosvobodilne vojske in pomožnih odredov Slovenije (NOV in POS) sklicujemo podpisani zborovanje za ustanovitev Rdečega križa Slo- venije. Notranji in zunanji vojaški in politični jKjložaj narekujeta nujno potrebo ustanovitve Rdečega križa, ki naj prevzame v teku te vojne same in v času po osvoboditvi vse nalo- ge, ki pripadajo takim ustanovam po med- narodnem pravu. Rdeči križ Slovenije bo se- stavni del jugoslovanskega Rdečega križa. Sporočamo vam, da se ustanovni sestanek vrši v nedeljo dne 18. junija 1944 ob 10. uri dopoldne v Gradacu v Beli krajini. Ohranite čas in kraj zborovanja konspirativno. SF-SN!« Razglas so podpisali: dr. Drago Marušič (bivši ban in minister ter član SNOS), Jaka Avšič (namestnik komandanta Glavnega šta- ba NOV in POS), Vida Tomšič (članica SNOS in Glavnega odbora SPZZ), prodekan Andrej lic (župnik v Podzemlju v Beli krajini) in dr. Bogdan Brecelj (zdravnik in šef vojaške bolnišnice). Občni zibor je bil določenega dne v lepo okrašeni dvorani Sokolskega doma v Gradacu, kjer se je zbralo 150 ljudi. Med pomembne zEistopnike, ki so se udeležili zborovanja, sodijo: predsednik Izvršnega odbora Osvobo- dilne fronte (OF) Josip Vidmar, člani SNOS Vida Tomšič. Josip Jeras, France Svetek in dr. Marjan Brecelj; član Izvršnega sveta Zo- ran Pohč; član CK KPS Miha Marinko; vodja Znanstvenega inštituta dr. Franc Zwitter; predsednik Komisije za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Pred- sedniku SNOS dr. Maks Snuderl in glavni javni tožilec dr. Vito Kraigher. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije je zastopal dr. Kržišnik, narodnoosvobodilno vojsko ko- mandant Glavnega štaba majior Franc Roz- man in tuje vojaške misije angloameriški kapetan Jim Goodwin in sovjetski polkovnik Patrahaljcev. Med važne točke dnevnega reda na zboro- vanju prištevamo predlog o ustanovitvi Rde- čega križa Slovenije in volitve Glavnega od- bora ter delegatov Rdečega križa Slovenije. Delovanje Rdečega križa Slovenije je bilo zasnovano na določbah ženevske konvencije (27. 7. 1929), na konvencijah o ravnanju z vojnimi ujetniki (27. 7. 1929), na določbah konvencije o mednarodni uniji za pomoč (12. 7. 1927) ter na sklepu Lige društev Rdečega križa glede ustanavljanja Podmladka pri društvih Rdečega križa (20. 3. 1922). Društvo Rdečega križa, so poudarjali, je človekoljubna in privilegirana narodna usta- nova. Med vojno naj bi bilo društvo RKS pomožen organ sanitete narodnoosvobodilne vojske, v mirnem času pa glavni pobudnik vseh človekoljubnih in kulturnih udejstvo- vanj. Zlasti bo njegova naloga sodelovati pri obnovi države, skrbeti za invalide in sirote ter naraščaj, ki naj se vzgaja v ljubezni do bližnjega, naroda in domovine. V prvi glavni odbor RKS so bili izvoljeni: dr. Drago Marušič kot predsednik, Engelbert Gangl, Vida Tomšič in Andrej lic kot pod- predsedniki in Josip Jeras (predsednik slo- venskih vojnih dobrovoljcev iz prve svetovne vojne), dr. Bogdan Brecelj (primarij) in Sonja Falatova (uradnica) kot tajniki. Za člane so bili izvoljeni: dr. Niko Zupanič (univerzitetni profesor), Franjo Novak (trgovec), dr. Igor Tavčar (zdravnik), dr. Pavel Limaček (pri- marij), dr. Franc Novak (asistent Inštituta za novotvorbe), dr. Marjan Ahčin (zdravnik Mestnega fizikata v Ljubljani), Peter Koren (veletrgovec v Črnomlju), Stanko Novak (kmet iz Pretoke), Tone Nartnik (delavec, član Delavske enotnosti za Gorenjsko), dr. Jože Vilfan (odvetnik in član PO OF za Pri- morsko), Mavrici j Borec (delavec, član PO^ OF za Gorenjsko), Henrik Kužnik (upravni uradnik in član OO OF Ribnica), Zora Jane- žič (učiteljica z Vrhnike), Ivan Sober (kovač iz Tophc), Vilma Bebler (predsednica glav- nega odbora ZSM), Ferdo Kravanja (delavec, tajnik NOO Tolmin), Pepca Žagar (gospodi- nja). Mara Osolnik-Rupena (članica Glavnega odbora SPZZ). Predsedstvo SNOS je delegi- ralo v Glavni odbor RKS Franca Svetka, člana SNOS, in dr. Lada Milavca, načelnika 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika odseka za zdravstvo pri Predsedstvu SNOS (ta se je kasneje ponesrečil). Glavni od'bor NOV in POS je zastopal generaUajtnant Jaka Avšič. Osem mest je bilo pridržanih za ne- osvöbojene predele Slovenije. Ker so bili nekateri člani pozneje službeno odsotni, khoani na drugo službeno dolžnost ah pa so padli v borbi, so bih imenovani v Izvrš- ni odbor Glavnega odbora RKS Tone Toman, načelnik odseka za socialno skrbstvo pri Pred- sedstvu SNOS, dr. Tone Ravnikar, civilni okrožni sanitetni referent zia belokranjsko okrožje, in IVIartin Slibar, učitelj ter načelnik odseka za Podmladek RKS. Ko je bil pred- sednik Glavnega odbora RKS dr. Drago Ma- rušič pokhcan v zvezno^ vlado, sta opravljala njegove posle v Predsedstvu Glavnega odbo- ra RKS Franjo Novak in Jože Jeras; namesto slednjega pa je od februarja 1945 opravljal te posle Martin Shbar. Tajniške posle je ves čas urejevala Milica Falatova,. Z ustanovnega zborovanja Rdečega križa je predsednik dr. Drago Marušič poslal Rdeče- mu križu Demokratične in federativne Jugo- slavije pozdrave s kratko obrazložitvijo na- mena zborovanja in ustanovitve RKS. Prav tako je poslal pozdrave tovarišu Titu kot vr- hovnemu komandantu NOV in POJ. O usta- novitvi RKS je poročal radio OF. Novico o ustanovitvi RKS je priobčil tudi časopis Pra- vica, toda nekoliko kasneje. Dne 11. septem- bra 1944 je Glavni odbor RKS sporočil Ligi društev Rdečega križa v Ženevi, da je bil ustanovljen RKS kot sestavni del Rdečega križa Demokratične in federativne Jugosla- vije, ki deluje na osvobojenem ozemlju. Isto- časno je Glavni odbor RKS prosil Ligo, da bi posredovala pri poizvedovanju v tujini in mu pošiljala odgovore preko podružnice v Ba- riju, še preden je Rdeči križ Jugoslavije spre- jet kot član v Ligo društev Rdečega križa. Sedež Glavnega odbora RKS je bil od nje- gove ustanovitve do osvoboditve, ko se je pre- selil v Ljubljano (11. maj 1945), v Semiču v Beli krajini (v Dergančevi hiši, I. nadstropje, kjer je bila gostilna). Vse posle Glavnega od- bora RKS je vodila pisarna, ki je bila orga- nizirana v juliju 1944. Skhcane so bile štiri seje Izvršnega odbora, Glavni odbor pa je imel od svoje ustanovitve do prvega občnega zbora po osvoboditvi 10 sej, nadzorni odbor pa eno. S centralnim odborom Rdečega križa Jugoslavije je imel Glavni odbor RKS stalne stike; od tega je prejemal načelna navodila in mu posredoval vse zveze s tujino. V de- lovnem zapisniku je bilo zabeleženih 366 spre- jetih in oddanih dopisov ter 13 organizacij- skih okrožnic. Glavni odbor RKS je imel tudi svoj tekoči račun pri denarnem zavodu Slo- venije. Izdana so bila obširna začasna piravila te humane ustanove, navodila krajevnim od- borom, članske izkaznice, tiskovine za poiz- vedovanje pogrešanih, učna snov za sanitetne tečaje in podobno. Za čim plodnejše delovanje je bilo že na prvi seji Glavnega odibora RKS, 14. juhja 1944, ustanovljenih sedem odsekov: 1. administrativni, 2. organizacijsko-propa- gandni, 3. gospodarsiko-finančni, 4. sanitetni, 5. poizvedovalno-informacijski, 6. socialni in 7. odsek za Podmladek. Upravna ureditev RKS je bila usklajena z upravno organizacijo ljudske oblasti. Obsta- jali so naslednji upravni organi: Glavni od- bor, okrožni, okrajni in krajevni odbori ter odbori Podmladka RKS. Glavni odbor je bil najvišji upravni organ RKS, kateremu so bili podrejeni vsi drugi odbori. Glavni odbor RKS je takoj na začetku izdal priporočilo o usta- navljanju enot RKS. Krajevni odbori naj ima- jo glede na število prebivalstva 4—10, okrajni 8—12 in okrožni odbori 10—15 odbornikov. Odbori izvolijo iz svoje srede potrebne funk- cionarje: predsednika, tajnika in blagajnika. Da bi lahko ustanovili enote Rdečega križa tudi manjši kraji, je bila dovoljena združitev dveh ah več krajev v eno enoto Rdečega kri- ža. Najvišji upravni organ RKS je tudi pri- poročal, da pridejo v odbore tisti ljudje, ki niso bili prezaposleni v drugih partizanskih ustanovah in ki so imeh smisel in zanimanje za delo Rdečega križa. Se posebej je bilo poudarjeno sodelovanje deklet in žena iz vseh slojev prebivalstva. Za Podmladek naj bi skr- bele partizanske mladinske organizacije in učiteljstvo. Organizacija enot Rdečega križa na osvobojenem ozemlju naj bi bila po mož- nosti izvedena do 15. avgusta 1944, kajti Glavni odbor RKS je imel namen organizinati Teden RK od 13. do 20. avgusta 1944 in bi do tega časa morali že delovati krajevni, okrajni in okrožni odbori. V krajih, kjer ne bi uspeh do določenega dne zaradi nepredvi- denih težkoč organizirati enot RKS, naj to za gotovo naredijo v Tednu Rdečega križa in sicer že prve dni. Takoj po ustanovitvi RKS so zaživeli na osvobojenem ozemlju prvi krajevni odbori RKS. Okraj Črnomelj je imel 5 enot, Methka 3 in Semič 3. Vsi trije okraji so imeh po dveh mesecih obstoja RKS kar 2728 članov. Eden izmed okrajev novomeškega okrožja je imel 693 članov, čeprav so v te kraje cesto vdirah Nemci. Redko naseljena okraja ribniškega okrožja Loški potok in Banja Loka sta šteli 500 članov. Tudi Notranjska ni zaostajala. Okraj Loška dolina je imel 993 članov in je že jeseni 1944 nameraval ustanoviti okrepče- valnico za mimoidoče transporte ranjencev. Cerknica je imela 342 članov. 187 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Iz poročila Glavnega odbora RKS Odseku za propagando in informacije pri Predsedstvu SNOS zvemo, da je imel slovenski Rdeči križ na dan 29. septembra 1944, to je po dveh mese- cih delovanja, v belokranjskem okrožju okraj Omomelj 12 krajevnih odborov z 969 člani. Čla- narine so zbrali za 12.879 lir. V Tednu Rdeče- ga križa je bilo 8 prireditev. Do tega dne so zbrali tudi 2520 lir prostovoljnih prispevkov. Dvema družinama so izplačali podporo v zne- sku 2000 lir. Za ranjence so näbrah 58 pake- tov s hrano in obleko. V okraju Metlika je bilo 16 krajevnih odborov RKS s 1256 člani. Članarine so zbrali za 14.883 lir, v Tednu Rde- čega križa so bile 3 prireditve, za ranjence je bilo zbranih 2178 lir prostovoljnih prispevkov. Izplačali so v znesku 94.900 lir podpore. Slad- kor je dobilo 129 dojenčkov. Poleg denarja so zbrali za ranjence še 318 kg raznih živil. V Okraju Banja Loka, ki je spadal v ribniško okrožje, je bilo organiziranih 25 krajevnih od- borov z 842 člani. Claniarine so nabrah 9755 lir. V Tednu Rdečega križa so bile 3 priredit- ve. Za ranjence so zbrali 2908 lir, 600 kun, 6 RM prostovoljnih prispevkov; poleg tega so jim razdelili precej hrane. Tuidi podpore so izplačali 55 osebam v znesku 12.000 lir. Zanimive podatke nam daje tudi naslednje poročilo Glavnega odbora RKS Predsedstvu SNOS, ki nosi številko 297, toda žal ni dati- rano. Tako beremo v poročilu: »Organizacija se lepo razvija. Posebno razveseljivi so uspehi na Primorskem in Štajerskem. Stanje: Ljubljanska pokrajina ima 117 krajevnih enot in 6429 članov; Štajerska 14 krajevnih enot in 2235 članov; Primorska 173 krajevnih enot in 7180 čla- nov; skupaj je bilo 304 krajevnih enot in 15.844 članov. Članarine je bilo pobrano 168.193 hr in 8675 RM in prostovoljnih prispevkov 75.182 hr, 16.029 RM, 600 kun in 5 dolarjev. Iz Ko- roške smo dobih prvo poročilo o ustanavlja- nju enot Rdečega križa. Podmladek se lepo razvija. Doslej je včlanjenih 3935 otrok. Po- ročila pošiljamo Tanjugu in našim hstom. Rdeči križ Slovenije sodeluje z vsemi odseki pri Predsedstvu SNOS, posebno z odsekom za zdravstvo in socialno ski^bstvo. Rdeči križ je tudi prevzel del bremen pri repatriaciji naših izgnancev, intemirancev itd. V vseh okrožjih se bodo vrših samaritanski tečaji. Do sedaj so se vršili štirje v Črnomlju, zadnji v imenu Rdečega križa, in eden na Primorskem. V sa- maritanskih tečajih bodo predavah tudi o or- ganizaciji Rdečega križa ter o osnovah admi- nistrativne službe. Predvidevamo posebne ad- ministrativne tečaje za vodstvo ustanov Rde- čega križa. Sodelovanje z Glavnim odborom RKJ je uskladeno in ga stalno obveščamo o našem delovanju. Glavni odbor RKJ pozdrav- lja z veseljem naše uspešno delo, se veseh so- delovanja z nami in veruje, da bo naš jugo- slovanski Rdeči križ eden najboljših ustanov Rdečega križa. Posebno mu pošiljamo propa- gandni material za inozemstvo, s katerim pri- kazujemo trpljenje naših ranjencev v shki in besedi, bedno stanje našega naroda, izčrpa- nost otrok ter obupen položaj naših ranjen- cev. Odpremljamo pisma za inozemstvo ter poizvedujemo za pogrešanci doma in v in^o- zemstvu. V ta namen se bo priredila pri Glav- nem odboru RKJ in pri Glavnih odborih fe- derativnih društev obširna kartoteka in po- pis vseh, ki so morali zaradi vojnih razmer spremeniti svoja bivahšča po 1. aprilu 1941.« Nadvse zanimivo, zelo bogato in obsežno je tudi poročilo o poslovanju RKS, ki ga hrani Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani v fasdklu 500. Tudi to ni datirano. Zaradi bogate vsebine je prav, da ga citiram: »Delo v posameznih okrožjih RKS: Bela krajina ima 55 krajevnih enot, 4367 članov, 47.677 lir plačane članarine in 36.620 lir pirostovoljnih prispevkov. V Tednu Rdečega križa so za ranjence nabrali 21.811 hr, 1319 kg suhe hrane, 380 kg sadja, 58 pake- tov, 99 jajc itd. Pogorelcem v Methki — žrtvam nemškega vdora — je bilo nakazanih 96.900 hr, v nabiralni akciji so zbrali voz hišne opre- me, orodja in perila (Semič), 518 kosov perila, 265 kosov gospodarskega orodja in gospodinj- ske opreme (Črnomelj). Pogoreld v Drašičih so dobih 25.000 hr, kot prvo pomoč pa 234 kg razne hrane, 12 padal, za 3000 lir sukanca in 4845 hr v gotovini. Bolnišnid v Kanižarid je bilo oddanih 95 jajc, 37 kg moke in 10 odej. Z mlečno akcijo so dobih 2711 mleka. Po- kretna bolnišnica je dobila kruh, med, mleko, 500 kom. cigaret in 5200 lir v gotovini. V ak- ciji »Vse za našo vojsko« so nabrali 2542 kg suhe hrane in sadja, 323,8 litrov tekočin, 377 kosov obleke in perila, 68 jajc, 7 parov čev- ljev, 25.412 lir gotovine, nekaj volne, preje, lanu, 43 parov nogavic in rokavic itd. Za bo- žič je dobila vojska 20 kg potic, 22 kg sadja in 526 lir, a v ambulanti je bilo obdarovanih 75 vojaških bolnikov, vsak s 70 hrami, obda- rovana je bila tudi partizanska straža (Metli- ka). Skupno s SPZZ in ZSM os'krbujejo pre- hodne sirote iz bratske Hrvatske, ki se umi- kajo pred ustaši na osvobojeno ozemlje (Čr- nomelj, Methka). V naših okrepčevalnicah do- be vsi ranjend na prehodu okrepčala (Meth- ka, Semič). V Črnomlju se je končal samari- tanski tečaj. Nadaljnji se zaradi pomanjkanja prostora ne more vršiti. Za revno šolsko mla- 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dino SO zbrali 95 kosov obleke in perila. Rdeči križ Slovenije bo prevzel v popolno oskrbo 180 otrok-sirot iz sosednje Hrvatske do po- vratka v domovino. Notranjsko — Ribnica : ima 53 kraj ev- nih enot, 2849 članov, 28.334 lir plačane čla- narine, 16.906 lir prostovoljnih prispevkov. Sem prištejemo še 600 kun, 6 RM in 5 dolar- jev. Za ranjence so v Tednu Rdečega križa nabrah 1957 kg suhe hrane, 619 jajc ter 3585 lir, 600 kun in 6 RM v gotovini. Ob okupator- jevem vdoru je bila ubita tovarišica in pred- sednica okrajnega odbora RK. Novo mesto: ima 13 krajevnih enot, 864 članov, 9043 lir plačane članarine in 12.929,20 hr prostovoljnih prispevkov. V Ted- nu Rdečega križa so za ranjence nabrah 311 kg suhe hrane in 111 jajc. Organizirali so na- biralno akcijo za pogorelce v Sušicah, ki je dobro uspela. Z mlečno akcijo podpirajo stal- no nekaj najpotrebnejših. Bolnišnici v Kani- žarici so poklonili 8 odej. Zaradi neprihk so odpovedali samaritanski tečaj. Za božič so P'0- klonili: Odsek za socialno skrbstvo pri Pred- sedstvu SNOS 10.000 hr. Odsek aa trgovino pri okrožnem odboru Novo mesto 10.000 lir, podprh so nekaj najsiromašnejših, s prepečen- cem pa obdarovah pokretni bolnišnici XV. in XVIII. divizije in vojaško bolnišnico v neki vasi. Belogardisti so zaprh nabiralce članarine, preganjajo tudi člane Rdečega križa. Severno Primorsko: ima 85 kra- jevnih enot, 3655 članov, članarine 12.504 lir in 20.885 hr prostovoljnih prispevkov. Imajo 8 ambulant, kjer nudijo pomoč ranjencem in ostahm. V osnutku imajo bolnišnico. Posluje 25 vaških lekarn. Končal se je samaritanski tečaj. Pripravljajo tečaj za babice. Iz Idrije dobavljajo za ranjence sladkor, kekse in sa- nitetni material. Cepovanskim pogorelcem so poklonih 19.000 hr, cerkljanskim 55.000 lir, ostale podpore znašajo 45.706 lir gotovine in 200 kosov perila. Srednje Primorsko: ima 150 kra- jevnih enot, 10.728 članov, 189.626 hr plačane članarine in 96.299 lir prostovoljnim prispev- kov. Pogorelcem iz Kobdila in Štanjela so na- kazah podporo v znesku 54.600 lir. Ostalih podpor so razdehh za 17.310 lir. Imajo eno ambulanto s štirimi posteljami. Za božičnico so siromakom nakazah 2200 hr. Iz Gorice so spravih domov 78 Rihemberžanov, ki so se vrnili iz Nemčije na svoje požgane domove, jim nakazah 25.000 lir prve pomoči ter jih pod- pirah s hrano in obleko. Dobavljajo tudi sa- nitetni material za ranjence. Za božičnico so nabrali 218 kg hrane, 25 htrov vina in 800 lir za siromake; bolnišnici pa so poslah 10 kg peciva in 3 htre žganja. Stalno prehranjujejo in zdravijo ranjence. Dosedaj so jih oskrbeh 170. Pri njihovem delu je padlo 8 tovarišev in 1 tovarišica, a odvedenih je bilo 5 tova- rišev in 1 tovarišica. Na Krasu so za ranjence nabrali 300 paketov. Zapadno Primorsko: ima 49 kra- jevnih enot, 575 članov, članarine so nabrah 7254 hr in 6488 prostovoljnih prispevkov. V Tednu Rdečega križa so dobih za 2272 hr zdravil in sanitetnega materiala za ranjence, 103 kg suhe hrane, 80 htrov tekočin. 262 jajc, nekaj perila in copat. Staj ersko : Podatki se nanašajo pred- vsem na okrožje Kozje. Štajerska ima 14 krajevnih enot, 2235 članov, 8665 RM plačane članarine in 10.700,75 RM prostovoljnih pri- spevkov. Ustanovitev Rdečega križa je bila združena z vehko proslavo. Za naše ranjence so nabrah 556 jajc, 172 kg peciva in prep)e- čenca, 1277 kg suhe hrane, 8,5 litrov žganja, 43 piščancev, razne druge hrane, papirja in mnogo sanitetnega materiala. Po dobljenih podatkih je bilo v vsej Slove- niji organiziranih: 419 krajevnih enot, 24.773 članov, aa 263.143 lir in 8665 RM je bilo pla- čane članarine in za 190.124,50 hr, 10.706,75 RM, 600 kun ter 5 dolarjev prostovoljnih pri- spevkov. Vsi sodelavci se jasno zavedajo potrebe te organizacije, a tudi ljudstvo. Vsi odbori s po- žrtvovalnostjo delajo in kažejo veliko samo- delnost pri organiziranju raznih nabiralnih akcij. V poročilih so podani lepi osnutki za ambulante, bolnišnice, razne tečaje, razširitev organizacije, a z vdori je bilo prekinjeno tako lepo začeto delo, posebno na Štajerskem in Primorskem. Pa naj okupator še tako divja, organizatorji niso obupli, nasprotno, s po- dvojeno silo so zgrabih, organizirajo in po- magajo povsod, da tudi Rdeči križ doprinese svoj delež naši osvobodilni borbi, da čimprej uresničimo naš sen — svobodno Slovenijo v Federativni demokratični Titovi Jugosla\aji. Glavni odbor RKS.« Iz navedenih citatov je razvidno, da se je s prodiranjem partizanskih brigad ideja Rdečega križa širila po vsej Sloveniji. Prvotnim odbo- rom Rdečega križa na osvobojenem ozemlju so sledili odbori na Notranjskem, Sloven- skem primorju in Štajerskem. Narodnoosvo- bodilna borba je prinesla misel Rdečega kri- ža tudi na slovensko Koroško. Tako je bil RKS kmalu povezan z vsemi pokrajinami slo- venskega ozemlja. Kljub nevtralnosti organi- zacije Rdečega križa in njenega osebja so na Primorskem in Notranjskem padale žrtve pri ustanavljanju enot. Številni organizatorji so bih zaprti. Toda mlade človekoljubne insti- tucije ni mogla zavreti nobena sila. Ljudstvo je z zaupanjem vstopalo v njene vrste, po- sebno pa tisti, ki jim je okupator prizadejal 189 kronika ČASOPIS ZA SLOVENS K O' KRAJEVNO ZGODOVINO največ gorja. Rdeči križ je postal vseljudska organizacija, ki je imela 18. januarja 1945 na slovenskem ozemlju 388 enot in 24.453 članov ter v aprilu 1945 25.273 članov; skupaj s Pod- mladkom je bilo čez 30.000 članov RKS, kar je velik in pomemben uspeh v tej kratki dobi. Članarina je znašala letno 24 lir aU 10 RM. Ker je bil RKS ustanovljen sredi leta 1944, se je plačala za to leto le polovica letne članarine. O enotah, članstvu, članarini in prostovoljnih prispevkih v okrožjih RKS tik pred koncem vojne (27. aprila 1945) naj spre- govori naslednja razpredelnica: V kratkem obdobju uspešnega delovanja je RKS prirejal stalne nabiralne akcije za ra- njence. Tem je bila posvečena največja skrb. Poleg tega je organiziral RKS še vrsto po- sebnih akcij (npr. akcijo za sladkor, plenice, mleko, akcijo »Vse za našo vojsko«). Za bol- ne in slatotne dojenčke je bilo v eni sami akciji zbranih 100 kg sladkorja, 400 kosov ple- nic in 64 metrov tkanine za otroško perilo. Vse to je bilo razdeljeno na pet okrajev, kjer so pomoč po nasvetih zdravnikov in civilnih ambulant dobili najpotrebnejši. S stalnimi prostovoljnimi prispevki si je RKS zbral po- trebno hrano in sanitetne potrebš&ne. Tako si je tudi pridobil mnogo žganja za zdrav- stvene namene. Ob podobnih priložnostih se je nabralo več tisoč kilogramov suhe hrane, še več pa suhega sadja. Darovanih je bilo mnogo jajc, več sto paketov, različnega peci- va, prepečenca, potic, piščancev in zelenjave. Prebivalstvo je nudilo tudi obleko, obutev in odeje. Prispevalo je poleg precejšnje vsote denarja še sanitetni material. Za ranjence je bilo na voljo celo nekaj cigaret. Od 13. do 20. avgusta 1944 je bil »Teden Rdečega križa«, ki so ga počastih s številnimi predstavami. V ta namen so se pri vseh okra- jih RKS formirah tričlanski pripravljalni od- bori. Sodelovale so krajevne kultume skupi- ne, pevski zbori, mladina, narodno gledahšče in vojaška godba. Že v začetku avgusta je Glavni odbor RKS sporočil vsem okrožnim pripravljalnim odborom naslednje: »Pri pri- reditvah v Tednu Rdečega križa bodo sode- lovah: frontni teater in podoficirska šola VII. korpusa, propagandna skupina notranjskega odreda, invahdski pevski zbor, vojaška godba, oficirska šola. Slovensko narodno gledališče, pevski zbor meščanske šole in mladi harmoni- karji iz Cmomlja. Razen tega bodo sodelo- vale vse kultume propagandne skupine ope- rativnih edinic tam, kjer se bodo v Tednu Rdečega križa nahajale. Na Primorskem, Go- renjskem, Štajerskem in Koroškem bodo pri- reditev Tedna Rdečega križa izvedh pokra- jinski in okrožni pripravljalni odbori RKS skladno s tamkajšnjimi razmerami. Pri iz- vedbi programa naj sodelujejo tudi krajevne kulturne in mladinske skupine.« V Tednu Rdečega križa so priredih na osvobojenem in delno kontroliranem ozemlju zbirko daril za ranjence in bolnike civilnih bolnišnic. Na pri- dobljenem ozemlju so Teden Rdečega križa organizirali takrat, ko so to razmere dopu- ščale. Poglavitni namen »Tedna« na tem pod- ročju je bil ustanavljanje novih enot Rde- čega križa. Kljub izrednemu uspehu Tedna Rdečega križa je Glavni odbor RKS v svoji okrožnici štev. 5 z dne 23. VIII. 1944 nazna- nil, da se odslej ne bodo več organizirale na- biralne akcije, ker je slovenski narod preveč izčrpan, razen v izjemnih primerih. Priporoča pa, da se v jesenskih mesecih prirejajo sa- maritanski tečaji in predavanja o prvi pomoči ranjencev in obolelih, o potrebi medsebojne pomoči v nesreči, o zdravstvu in sanitetnih razmerah pri nas in o splošnih ciljih in nalo- gah Rdečega križa. Tečaje naj vodijo zdrav- niki ah strokovno izobraženi ljudje. Rdeči križ je priskočil na pomoč pogorel- cem v Cepovanu, Cerkljah, Kobdilu, Štanjelu, Brkinih, Dragatušu in Sušioah. Ko so vdrli v metliški okraj nemški fašisti in njihovi po- magači pod vodstvom domobranskih izdajal- cev Vlage in Cmuglja ter izropali letino, po- žgah gospodarska poslopja, odgnah živino in odnesli vse, kar je imelo kakršnokoli vred- nost, je prizadetim prebivalcem Rdeči križ dal pomoč iz lastnih sredstev. V ta namen je tudi organiziral zbiralno akcijo v neprizade- tih okrajih belokranjskega okrožja. Zbirka je, če upoštevamo splošne razmere, odhčno uspe- la. V nekaj dneh je bilo zbranih 44.900 hr v goto'vini in mnogo raznovrstnega materiala. Mladi ustanovi Rdečega križa so pomagale vse množične organizacije in ljudska oblast. Iz dotacije v znesku 800.000 hr, ki jo je naka- zalo Predsedstvo SNOS, je Izvršni odbor RKS podehl 450.000 hr okrožjem bivše ljubljanske pokrajine in 250.000 lir Slovenskemu primor- ju. Okrožnemu odbom Rdečega križa Novo mesto so darovali Odsek za socialno skrbstvo pri Predsedstvu SNOS 10.000 hr. Komisija za upravo narodne imovine 5000 hr in Odsek za trgovino pri okrožnem NOO Novo mesto 10 tisoč hr za podporo ranjencem in potrebnim. 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Organizacijski razvoj RKS bo vsekakor osvetlilo tudi poročilo Glavnega odbora RKS Predsedstvu SNOS, ki je datirano s 5. apri- lom 1945. Poročilo navaja, da je bila 25. mar- ca v Črnomlju izredna skupščina okrožnih od- borov RKS Novo mesto in Bela krajina zara- di združitve v okrožje Novo mesto. Omenja tudi, da so bile 16. februarja 1945 na učitelj- ski konferenci v Dragatušu v Beh krajini izo- blikovane smernice o poslovanju RKS in Pod- mladka. Povedati še velja, da je bil 4. marca zbor funkcionarjev najbližjih krajevnih enot Rdečega križa, in sicer popoldne v Črnomlju in Dragatušu, dopoldne pa v Adlešičih; 18. marca je bil tak zbor v Starem trgu ob Kolpi, 19. marca zopet v Črnomlju in 2. aprila v Tophcah. V poročilu so napovedani sestanki še v Metliki, Gradacu in Semiču. Namen teh zborovanj je bil poživitev dela krajevnih enot, spoznavanje razmer in teženj ter kritika navodil v okrožnicah. V omenjenem poročilu je še navedeno, da je Glavni odbor RKS do- volil pokrajinskemu pripravljalnemu odboru RKS za Primorsko, da si zaradi slabih pošt- nih zvez ustanovi začasno blagajno, kamor odvajajo okrožja denar. Tu tudi zvemo, da je bil v Adlešičih zaključen samaritanski tečaj, ki gia je oibiskovalo 18 tečajnic. Vzporedno z razvojem organizacije je de- lovala tudi propaganda, ki je prikazovala tu- jini težave borbe, trpljenje naroda, ki se je boril za svojo socialno in nacionalno svobodo. Pri tem se je odsek za propagando posluževal fotografij in čla.rLkov o ranjencih in zločinih okupatorja. Zbrano gradivo je pošiljal preko. Glavnega odbora RKJ v inozemstvo za liste in časopise naših izseljencev. Zasluga za do- bre stike z našimi izseljenci v Ameriki gre opolnomočencu RKJ v Bariju dr. Neubauer- ju. Nadvse zanimivo je tudi, da je propagand- ni odsek pri SNOS pripravljal tiskovno in fo- tografsko razstavo za inozemstvo. Gradivo z zdravstvenega področja naj bi pripravil RKS. Ali je bila ta razstava resnično poslana v tu- jino, v poročilih nisem mogla zaslediti. Nava- jam dva dokumenta — pismi Vide Tomšič Glavnemu odboru RKS — z dne 9. in 18. sep- tembra 1944, ki bolj obširno poročata o tej razstavi. Prvo: »Pošiljam vam ves material, ki smo ga dobili od zdravnikov. Naš propa- gandni odsek sedaj sestavlja tiskovno in fo- tografsko razstavo za inozemstvo iz vseh pa- nog našega življenja in dela. V to razstavo se mora nujno vključiti tudi oddelek, kjer bi se prikazalo naše delo na zdravstvenem pod- ročju. Razstave morajo biti štiri enake za Sovjetsko zvezo, Anglijo, Ameriko in Franci- jo, opremljene s primernim tekstom. Sporo- čite nam, če boste za razstavo prevzeli v ce- loti oddelek, ki ziadeva bolnice in skrb za ranjence. Razstavo pripravlja naš odsek za informacije in propagando. Priložene fotogra- fije nismo mogli poslati prej, dokler ne do- bimo še kopij, za kar še čakamo fotografski material. Pozdrave!« in drugo: »Kot sem vam že pisala, pripravljamo razstavo za inozem- stvo. Nudi se nam možnost, da jo sigurno pošljemo 20. t. m. in vas zato prosim. Vklju- čite vaš material o bolnicah in sploh o va- šem delu v skupno razstavo. Material zbira odsek za informacije in propagando in poskr- beh bomo tudi za prevod v ruščino, angle- ščino oziroma v francoščino in poslali po možnosti štiri izvode razstave. Dobro je, če pošljete vsaj po en izvod posameznih foto- grafij s primernim tekstom. Nekaj fotografij o ranjencih imajo tudi že na propagandnem oddelku Glavnega štaba in nam jih bodo po- slali. Material bi moral biti na točki 20 19. septembra opoldne, ker ga morajo še urediti in primemo opremiti. Sporočite, če ne morete poslati materiala. V okviru naše razstave bo- mo poslah tudi lepak Rdečega križa za Teden Rdečega križa in na podlagi podatkov, ki ste jih poslali, tudi kratko poročilo.« Uspehi propagande niso izostali. V času od 26. februarja do 24. aprila 1945 so prispele štiri pošiljke. Prva pošiljka (17 zabojev), ki jo je daroval kanadski Rdeči križ, je vsebovala sanitetni material in posteljno perilo. Pomo- toma je bila naslovljena na sanitetski odde- lek pri Glavnem štabu. Kasneje je bilo pis- meno pojasnjeno, da je bila pomoč namenje- na Rdečemu križu Slovenije. Zaradi tega je sanitetni oddelek pri Glavnem štabu odstopil precej materiala civilni bolnišnici v Kaniža- rici pri Črnomlju, nekaj tega je porazdehl med civilne ambulante, ostalo pa je porabil za vojaške bolnišnice in operativne enote. Ameriški izseljenci so poslali 18 vreč čevljev in 11 zabojev raznega materiala. Šivalna stro- ja so odstopili ortopedski delavnici, zdravila sanitetnemu oddelku pri Glavnem štabu in garniture zdravniških instmmentov brigad- nim zdravnikom. Čevlje in prehrambene iz- delke (kakao, sladkor, mleko in moko) so raz- delili v soglasju z odsekom za socialno skrb- stvo in idelegatom notranjskega okrožja no- tranjsko-ribniškemu in novomeškemu okrož- ju RKS. Vehko materiala (0,25 tone konden- ziranega mleka, 8 ton ribjih konzerv, 1 tono čevljev, 25 ton civilne obleke, 2 dezinfektorja, 1156 kosov prešitih odej in 9 zabojev še raz- nega drugega materiala), ki so ga ameriški izseljenci namenili našemu Rdečemu križu, je bilo deponiranega v Dalmaciji. V Bari so sporočih, naj jim skupaj z obleko in obutvijo z letalom pošljejo nekaj sladkorja, riža, ma- ščob, plenic in dud. V poročilu Glavnega od- bora RKS Predsedstvu SNOS 5. aprila 19451 191! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je poudarjeno, kako nujno je, da odpotuje v. d. predsednika Martin Slibar v Bari in Dalmacijo z nalogo, da namesti primerne lju- di pri Jadranski komisiji in v skladiščih v Sphtu, Zadru in Biogradu. Pozabili ne sme- mo, da so naši interni ranci — Primorci na Korziki — namenih RKS od svojih prihran- kov 1,500.000 lir. Važno delo je opravljal tudi poizvedovalni odsek RKS. Pomagal je iskati svojcem pogre- šance v narodnoosvobodilni vojski in tiste, ki so bili raztepeni po vsem svetu. Prav tako so prihajali na poizvedovalni odsek listi iz ino- zemstva. Kartoteka, ki jo je vodil poizvedo- valni odsek, je že v februarju 1945 štela 1601 poizvedovalnih primerov, od teh je bilo 245 rešenih. Poizvedovanja so oteževah nejasni osnovni podatki in ilegalna partizanska ime- na. V februarju 1945 so prispela iz inozem- stva številna pisma in nad tisoč poizvedoval- nih listkov. Od teh se je več ko polovica na- našala na okupirano ali strogo kontrohrano ozemlje. Ostali so bili takoj razposlani. Naša ustanova se je povezala s slovenskimi Pri- morci (ujetniki bivše italijanske vojske), ki so bili v taboriščih v Italiji in Afriki, ter uredila dopisovanje med njimi in svojci v domovini. Prispela sta dva seznama s pribhžno 400 ime- ni Primorcev iz taborišč v Philippevillu in Baufariki (Alžir). Zaradi tega je odpotoval Jože Jeras z ženo v Beograd, da z navodili in poverilnicami RKJ odpotujeta v Italijo. Po- skušala sta tudi urediti dopisovanje ranjen- cev v svobodni Dalmaciji s svojci v domovini. Sanitetni odsek je imel eno sejo, na kateri so bile razdeljene naloge. Ker je bil Rdeči križ v vojnem času sestavni del vojne sani- tete, je RKS tesno sodeloval z vojaško sanite- to in posvetil vso skrb ranjencem, sodeloval je pri opremi civilnih in vojaških bolnišnic, zbiral sanitetni material, hrano in priboljške za ranjence. Ustanavljal je ambulante, poseb- no na Primorskem, in opremljal po vaseh ročne lekarne. Za mimoidoče ranjence je imel lastne okrepčevalnice. Ko je bila v Kanižarici pri Črnomlju ustanovljena bolnišnica vojnega zaledja, je imel sanitetni odsek RKS vehke zasluge pri njeni opremi, nabavi potrebnih zdravil ter instrumentov pa tudi pri name- stitvi zdravstvenega osebja. Za izurjenje sa- maritanov so priredili tečaje, na Primorskem celo tečaj za babice. Mimo skrbi za revno šolsko mladino in si- rote, ki so pred ustaši pribežale iz Hrvatske, je Glavni odbor RKS izdelal poseben predlog o sodelovanju RKS pri repatriaciji naših iz- gnancev, intemirancev, ujetnikov, prisilnih in prostovoljiiih delavcev. Prva naloga jim je bila, da pri RKJ zvedo, kako bodo zavezniške oblasti in mednarodni Rdeči križ postopah pri reševanju taboriščnikov, njih preskrbe s hrano, obleko in obutvijo in določiti zbiralne baze v Nemčiji pa tudi na Češkem za inter- nirance v Sleziji. Za hrano naj bi poskrbel mednarodni Rdeči križ. Intemirance naj bi v posameznih taboriščih prevzemale trojke, ve- šče nemščine; tem se določijo še po trije spremljevalci za vodstvo transportov do zbir- nih baz. Od zbirnih baz do karanten v naši državi bi bilo enajst vodij transportov, za vsako karantensko postajo eden. Za sprem- ljevalce transportov so nameravah prirediti dvodnevni tečaj. Članom RKS, ki bodo so- delovali pri repatriaciji v tujini, mora RKJ priskrbeti potne hste, legitimacije in poobla- stila, izdana od mednarodnega Rdečega križa zaradi neoviranega sodelovanja s predstavni- ki drugih nacionalnih dmštev Rdečega križa, ki se bodo z enakimi nalogami mudih v Nem- čiji, in z okupacijskimi oblastmi zavezniških držav. V domovini, kjer se bodo organizirale karantenske postaje, bodo pomagah samari- tanski tečajniki. Krajem, ki bodo določeni za zbirališča intemirancev, je treba poskrbeti številčno močno ekipo, ki bo kos težki nalogi. Poskrbeli bodo za točna navodila. Nujno je, da so sodelavci pri repatriaciji vešči prve po- moči in opremljeni s piimemim sanitetnim priborom. Za tranzitne transporte preko Slo- venije so določili štiri spwremljevalce; za mi- moidoče bodo priskrbeh hrano. Ko so bili z ustanovitvijo RKS postavljeni temelji organizacije Rdečega križa na vsem takrat osvobojenem in delno po okupatorju kontrohranem ozemlju, je Glavni odbor RKS začel tudi z orgaiüziranjem Podmladka. Usta- novna seja Podmladka RKS je bila skhoana v Semiču v Beli krajini v pisarni Glavnega odbora RKS dne 31. avgusta 1944. Te seje so se udeležili na predlog odseka za prosveto pri Predsedstvu SNOS Venčeslav Winkler, Drago Vončina in Martin Slibar. Glavni odbor RKS je zastopala Milica Falatova, Zvezo slovenske mladine pa Pavle Boje. Poleg teh zastopnikov so se seje udeležili še Vilma Baebler, Darinka Lubej, Julka Mihelčič in Majda Rančigaj. V Podmladek so sklenili vključevati mladino do osemnajstega leta. Na vsaki šoh naj bi bila dva odbora Podmladka: prvi za šolsko, dmgi pa za izvenšolsko mladino. Oba odbora bi naj vodil učitelj na šoli in ju zastopal pri svojem krajevnem odboru RKS. Območje šolskega odbora Podmladka naj zajema področje šole. Za organizacijo Podmladka odgovarjajo na prvi šolski konferenci izvoljeni učitelji, v okraju in okrožju pa referenti za narodno vzgojo. Vodstvo odseka Podmladek RKS so sestavljali: Martin Shbar, načelnik odseka, ter člani Venčeslav Winkler, Drago Vončina, Vil- ma Baebler, Darinka Lubej, Majda Rančigaj 192 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in Julka Mihelčič. V oktobru 1944 so bila iz- dana začasna pravila Podmladka RKS. Te- meljna naloga Podmladka je bila vzgoja mla- dine v ljubezni do bližnjega ter njena rast v dobre in zavedne državljane. Razvoj Pod- mladka so ovirali okupatorjevi vdori. Uči- teljstvo se je s polno vnemo zavzemalo za to mlado ustanovo. Dan Podmladka RK, 15. av- gusta 1944, so mladi šolarji počastili z odr- skimi prireditvami, kjer so nastopali sami, z izleti in predavanji. Nabirali so zdravilna ze- lišča, različen material in pomagali p>ri nabi- ralnih akcijah. Dopisovah so si z ranjenci, podmladkarji in mladino zavezniških držav. Do 18. januarja 1945 je bilo v Podmladek RKS včlanjenih 76 šol z 559 podmladkarji. Članarina Podmladka je letno znašala 6 hr ali 2,50 RM. Iz akta, ki ga hrani arhiv pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (fase. 500), zvemo za stanje Pod- mladka RKS v februarju 1945. To stanje nam nazorno kaže naslednja razpredelnica: V aprilu 1945 je imel Podmladek že 8583 članov. Shka o delovanju Rdečega križa Slovenije na osvobojenem ozemlju seveda ni popwjlna. Omejuje nas skromno arhivsko gradivo. Na- vzhc temu pa je orisana podoba dovolj jasen dokaz pretresljive humanitarne akcije RKS v najtežjih trenutkih naše zgodovine. uporabljeni viri Za Žensko pomočno društvo za Kranjsko od njegove ustanovitve 1866 do združitve z Dežel- nim pomočnim društvom za Kranjsko 1902 semi uporablja gradivo v fasciklih 859 in 961, Reg. št. I, ter v fasciklih 1078 in 1386, Reg. št. II, ki jih hrani Mestni arhiv v Ljubljani. Za Deželno pomočno društvo za Kranjsko od njegove ustanovitve 1879 pa do združitve z Žen- skim pomočnim društvom za Kranjsko 1902 sem črpala gradivo v fascikUh 859, 961, 1077 in 1387, Reg. št. I, ter v fasciklih 1078 in 1386, Reg. št. II, ki jih hrani Mestni arhiv v Ljubljani. Poleg tega sem uporabljala še »Rechenschafts-Bericht über die Thätigkeit des patriotischen Landes-Hilfs- Vereines für Krain« za leto 1890, 1891 in 1892, ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Za Deželno in žensko pomočno društvo Rde- čega križa za Kranjsko od združitve 1902 pa do konca prve svetovne vojne 1918 sem uporabljala gradivo v fasciklih 1391, 1685 in 1688, Reg. št. I, ki jih hrani Mestni arhiv v Ljubljani. Mimo- tega sem dobila podatke še v naslednjih virih: »Po- ročilo pod pokroviteljstvom njene cesarske in kraljeve visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Kristine stoječega Deželnega in gospej- nega društva Rdečega križa za Kranjsko v letih 1909 do 1913« in brošurici »Kranjski Rdeči križ v vojnim letu 1914« (Od predsednika Deželnega pomočnega in gospejnega društva Gustava del Cotta); oboje hrani knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Navesti moramo še »Sonderbericht der unter dem Allerhöchten Protektorate seiner Majestät des Kaisers und Ihrer Majestät des Kaiserin stehenden österreichischen Gesellschaft vom Roten Kreuze für die Zeit vom 1. März 1916 bis 28. Februar 1917«; to posebno poročilo je izšlo na Dunaju 1917. Za zgodovinski pregled Rdečega križa Slove- nije med obema svetovnima vojnama sem pre- 2. Pravila društva Rdečega križa kraljevine gledala naslednje vire: 1. Rdeči križ — čemu je — kako deluje. Ob 10-letnici Ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa. Ljubljana 1930. Jugoslavije in Zakon o društvu Rdečega križa Jugoslavije. Ljubljana 1933. 3. Pravilnik Podmladka Rdečega križa kralje- vine Jugoslavije in Navodila za organizacijo in delovanje Podmladka Rdečega križa. Ljubljana 1934. 4. Poročilo Dravskega banovinskega odbora Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Za VI. (XIII.) redno skupščino 12. marca 1939 v Ljubljani. 5. Poročilo Dravskega banovinskega odbora Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Za VII. (XIV.) redno skupščino dne 16. marca 1941 v Ljubljani. Vse navedene publikacije za to obdobje hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gradivo za zgodovinski razvoj Rdečega križa Slovenije na osvobojenem ozemlju sem dobila v obsežnem fasciklu št. 500, ki ga hrani Arhiv pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, in v naslednjih publikacijah, ki jih hrani knjižnica Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije: 1. Poročilo o poslovanju Rdečega križa Slove- nije za skupščino Glavnega odbora v Ljubljani dne 7. aprila 1946; 2. Vestnik Glavnega odbora Rdečega križa Slo- venije (ob 10-letnici RKS), letnik II, št. 3, 1954; 3. Teden Rdečega križa 1948. 193 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino PAOLO VIDA DUSAN LUDVIK '/paolo Vida je znan samo intimnemu raz- iskovalcu zgodovine laških operistov XVIII. stoletja. Njegovo ime srečujemo sicer v se- znamih nekaterih srednjeevropskih gledališč, da pa je pel tudi pri nas v Ljubljani, smo zvedeli šele iz razprave Marijana Smolika »Glasbeno življene v baročni Ljubljani«.' V letih 1732 in 1733, pač v predpustnem času, so laški operisti uprizorili v Ljubljani operi »Tameirlan« skladatelja Bonoma, ki je bil takrat v službi kranjskega vicedoma, in »Euristeo« slavnega Hasseja.^ Paolo Vida je v »Tamerlanu« pel ne preveč zahtevno partijo grškega kneza Andronika,* v »Euristeu« pa generala Ormonta.' To je lahko zanimivo, lahko pa tudi kaj malo pomemlbno — Paolo Vida bi lahko bil eden tistih laških operistov, katerih imena nam nič ne povejo, če za ime- nom ne bi tičalo še nekaj ... Paola Vida srečamo še v dveh libretih, ki jih hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani: na jesen 1729 je v beneškem gledaHšču >ydi San Angelo« pel Silvija v »I tre defensori della Patria«,' 1732 v času semnja, verjetno poleti, pa je v Trstu izvajal v operi »Nel perdono la Vendetta« glavno moško partijo kneza Ro- landa." Libreto ljubljanskega »Tamerlana« je tiskan v Benetkah; zato lahko sklepamo, da so operisti, ki so prišh v Ljubljano leta 1732 in 1733, bih iz Benetk. Paola Vida povezavo med Benetkami in Ljubljano lepo potrjuje tu- di tržaški libreto iz 1. 1732, tiskan v Benetkah, pove, da je Paolo Vida iz Benetk, kjer so ga imenovali »il Falsetto Veneziano«. Te podatke dopolnjujejo še hbreto iz škofijske knjižnice v Kromeriži na Moravskem: Paolo Vida je leta 1733 v času semnja (fiera) pel v Trstu naslovno vlogo Egesta v istoimenski operi; v seznamu je naveden kot »virtuoz doževe ka- pele Svetega Marka« (virtuoso deUa Ducal Capella di San Marco) v Benetkah.' Paolo Vida je bil torej dobro šolan pevec, dožev pevski virtuoz, falzetist, se pravi di- skantni pevec; njegov glas se je potemtakem močno razlikoval od navadnega, saj je obsegal pretežno višje lege, sopranske ah altovske partije. Tako petje je zahtevalo dolgoleten vztrajen študij, za katerega pa v XVIII. sto- letju, v času vehkanske potrebe po visokih glasovih, ki jo je narekovala neapeljsko-bene- ška opera (»bel canto«), ni bilo več časa. In res se je doba falzetistov ah tenorinov oziro- ma naravnih altistov raztezala v glavnem na XV.—XVII. stoletje. Ze v XVII. stoletju fal- zetistov niso več vzgajali, pač pa so jih začeh nadomeščati s pevci-skopljenci.^ Visoka moda pevcev-kastratov se je uveljavila predvsem v XVIII. stoletju, nerazdružno je povezana z rastjo in propadom baročne opere »bel oan- ta«." Tudi brata Mingotti, ki sta v letih 1740, 1742 in 1763 prišla s svojimi operisti v Ljub- ljano, sta v ansamblu kdaj pa kdaj imela pev- ca-kastrata (npr. Giacoma Zaghinija). Prej- kone je bil tudi Paolo Vida kastrat. S tem smo vnesli malo več luči v obe ljubljanski predstavi, v katerih je pel dožev virtuoz, fal- zetist Paolo Vida. Pevsko sta bili obe pred- stavi pač na dostojni višini. Pevci in pevke, ki so nastopali s Paolom Vido v Benetkah, Ljubljani in Trstu, so bili prvotno in pretežno člani beneških opernih hiš. Pozneje so po danes neugotovljivem ča- sovnem in geografskem ključu nastopali z bratoma Mingottijema v najrazličnejših va- riantah zdaj tu zdaj tam. Paolo Vida izgine iz moje evidence po letu 1733. Zato pa mu lahko sledimo od 1724 do 1726, ko poje v Pra- gi pri beneškem impresari ju Antonij u Den- ziju: 1724 v »Orlando furioso« (Medor), v predpustu 1725 v »Lucio Vero« (glavno vlogo) in v »L'innocenza giustificata« (Asprandus), 1726 v »Arenione« (Aquiho) itd." V njegovi druščini sta pevki Barbara Bianchi," ki pride iz Genove preko Milana, Benetk, Prage in spet Benetk umret v Ljubljano (31. januarja 1732), in Anna Caterina Negri iz Bologne,'^ pozneje Mingottijeva pevka v Ljubljani, ki ji je tudi usojeno, da tukaj umre 29. februarja prestopnega leta 1740." Med Denzijem v Pragi in Peruzzijem v Vratislavi (Breslau) so ugotovljive rodbinske zveze; Denzijeva, pozneje Mingottijeva pevka Teresa Peruzzi je bila žena Antonija Denzija. Med Denzijem in Mingottijem in med Min- gotti jem in Peruzzijem so morale obstajati poslovne in druge zveze (Denzijevi pevci pojo tudi pod Mingottijem; dolgoletni Mingottijev pevec, komponist Giuseppe Alberti, znan iz Ljubljane v soseščini Paola Vide, je 1728 pri Peruzziju v Vratislavi itd.).'* S tem sem na- kazal, da sta operni družini v Ljubljani iz let 1732 in 1733 bili delno sestavljeni iz ope- ristov impresarija Denzija ah Peruzzija, mo- goče pa že Mingotti j a. Tudi Denzijevi praški hbreti potrjujejo, da je Paolo Vida »virtuoso di San Marco in Ve- nezia«. Ce ga hbreti opredeljujejo z »Veneto«, »Veneziano«, je ta geografski pojem razumeti 194 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika V Širšem smislu, dejali bi. da je bil Paolo Vi- da »z Beneškega«. Praški libreti namreč či- sto jasno povedo, da je bil koprski ro- jak, saj ga označujejo takole: »Paolo Vida von Capo d'Istria oder Justinopel, Virtuoser von San Marco in Venedig«.'^ Paolo Vida zasluži torej našo pozornost tudi še iz ožjih, lokalnih vidikov. O njegovi narodnosti ne izvemo prav nič, lahko da je bil Italijan, morda celo Slo- venec, kar ne bi bilo čisto nič posebnega, saj najdemo med laškimi operisti tudi slovanska imena (1700 Paolo Todorovich,'« 1733 Luda Panich, detta la Mosoouita" ipd.). Lokalni zgodovinarji bodo o Paolu Vidi ve- deh nemara kaj več povedati. Tu sem hotel nanj samo opozoriti in nakamti topografijo njegove umetniške poti, ki je v okviru ohlap- nih dogovorov s posameznimi impresari j i ta- kale: Koper (rojstni kraj) — Benetke (pred 1724) — Praga (1724—1726) — Benetke (1729) — Ljubljana, Trst (1732) — Benetke — Ljub- ljana, Trst (1733). Druge postaje njegovega uspešnega, a nemirnega pevskega življenja pa še čakajo osvetlitve. OPOIHBE 1. Kronika VIII (1960), 186, — 2. Smolik 1. c. 185 ss. — 3. Semeniška knjižnica v Ljubljani Z IV 1/3. — 4. Semeniška knjižnica v Ljubljani AE 45, priv. 5. — 5. Semeniška knjižnica v Ljub- ljani AE 51, priv. 2. — 6. Semeniška knjižnica v Ljubljani AE 48, priv. 8. — 7. Sehnal Jifi, Hu- debni literatura zamecké knihovny v Kromefiži, Gottwaldov 1960, št. 93. — 8. Meyers Konver- sations-Lexikon 5. Aufl. s. Falsett. — 9. Meyers Konversations-Lexikon 5. Aufl. s. Kastrat. — 10. Teuber Oscar, Geschichte des Prager Theaters, Prag 1883, Bd. I, 116—119, 136. — 11. Teuber 1. c. 116, 118, 119, 136. — 12. Teuber 1. c. 117. — 13. Skerl j Stanko v Kroniki slovenskih mest I (1934), 182, 183. — 14. V libretih, ki so v moji evidenci, se Teresa Peruzzi imenuje tudi »la Denzia«, kar je ženska oblika za Denzi; impre- sarij Denzi pa ima oblike Denzi, Denzio, Den- zius. Kombinacije Denzijevih in Mingottijevih operistov so lepo razvidne iz topografije teh pevcev, ki jo bom kasneje objavil. K Peruzziju in Albertiju prim. V. Palečkova, Hudba na ho- lešovskem zamku (Časopis Moravského muzea 34/1949, 238). — 15. Teuber 1. c. 117, 119. — 16. Semeniška knjižnica v Ljubljani AE 44, priv. 5. — 17. Sehnal 1. c. št. 93. 195 MIRNO IN SREČNO ŽIVLJENJE JE IDEAL VSAKE DRUŽINE TODA. STRAH PRED SMRTJO ALI NESREČO, O KATERIH SLIŠITE IN CITATE VSAK DAN, VZNEMIRJA TO SREČO. VSAK TAK USODNI DOGODEK POVZROČI TUDI DENARNE SKRBI. PRIMERNO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE UBLAŽI MATERIALNO STISKO IN ZAGOTOVI DRUŽINI MIRNO ŽIVLJENJE. ZAVARUJTE SE, DOKLER NI PREPOZNO ! DOPOLNILNO NEZGODNO ZAVAROVANJE POVEČA ZAVAROVALNO ZAŠČITO OB NEZGODI. ENA SAMA PLAČANA PREMIJA LAHKO ZAGOTOVI IZPLAČILO CELE ZAVAROVALNE VSOTE. ZAHTEVAJTE POJASNILA, KI JIH NUDIJO ZAVAROVALNICE; CELJE, NOVA GORICA, KRANJ, KRŠKO, LJUBLJANA-BEŽIGRAD, MARIBOR, MURSKA S03DTA, NOVO MESTO, POSTOJNA, PIRAN, JESENICE, DOMŽALE-KAMNIK V MENGŠU, TRBOVLJE IN LJUBLJANA Dvajset lei lovarne farmacevlskih in kemičnih izdelkov Lek Farmacevtska industrija je sorazmerno mlada veja našega gospodarstva. Razvoj in pomen, ki ga ima danes, je dosegla v glavnem šele v povojnem obdobju, medtem ko pred drugo svetovno vojno razen manjših obratov praktično te industrije sploh še nismo imeli. Druga svetovna vojna in okupacija sta zavrli vsak, čeprav majhen razvoj farmacevtske proiz- vodnje. Potrebe po tovrstnih izdelkih pa so bile ogromne. V okviru štabov narodnoosvobodilne vojske so delovali manjši kemijsko-farmacevtski laboratoriji, ki pa so krili le najnujnejše potrebe vojske in zaledja. Konec leta 1944 pa je bil pri sanitetnem oddelku glavnega štaba NOV in POS ustanovljen v Črnomlju kemijsko-farmacevtski laboratorij. Po osvoboditvi so bila vsa obstoječa podjetja farmacevtske industrije nacionalizirana. Z zdru- žitvijo predvojnih kemijskih in farmacevtskih tovarn, obratov in laboratorijev je bila v Slove- niji leta 1946 ustanovljena tovarna zdravil Lek, V 20 letih obstoja je tovarna prehodila dolgo pot od skromne, z vseh strani znesene proizvod- nje, do močnega podjetja s slovesom solidnega in visokokvalitetnega proizvajalca, Z obsežnim pro- izvodnim programom pokriva danes več kot 10 »/o celotne farmacevtske proizvodnje v državi. Celot- ni dohodek podjetja je v 20 letih izredno hitro naraščal in je znašal: leta 1946 ..... 16,464.000 S din leta 1950 ..... 143,493.000 S din leta 1955 ..... 980,000.000 S din leta 1960 ..... 2.389,355.000 S din leta 1965 ..... 7.073,919.000 S din Prostori, v katerih je Lek deloval, nikakor niso ustrezali. Zato je bilo treba že v začetku vložiti precej sredstev za dozidavo in preureditve prostorov za potrebe farmacevtske proizvodnje. Na ta način je Lek lahko stalno večal fizični obseg proizvodnje, istočasno pa je razširjal asorti- ment izdelkov. Pri tem je dajal prednost tistim, ki slonijo na domači surovinski osnovi. Po od- pravi administrativnega vodenja gospodarstva in po uvedbi delavskega samoupravljanja se je za- čelo podjetje hitro razvijati. Vodstvo podjetja in organi samoupravljanja so neprestano skrbeli za popolnejšo tehnično opremljenost in mehaniza- cijo proizvodnih obratov ter uvajali sodobnejšo tehnologijo. Posebno skrb so posvečali proizvod- nji farmacevtskih surovin, da bi tako bili čim manj odvisni od uvoza. Istočasno pa so tudi skrbeli za strokovno izpopolnjevanje kadrov. Vse to se je pokazalo v kvaliteti izdelkov, v stalnem večanju obsega proizvodnje in spre- menjenem asortimentu izdelkov. V svojem dvajsetletnem delu so si delavci tovarne pridobili dovolj znanja in izkušenj, da bodo še hitreje stopali proti svojemu cilju: Na- šim delovnim ljudem pa tudi drugim izven na- ših meja želijo dajati do\'olj koristnih zdravil in drugih izdelkov, izdelanih iz domačih surovin, poceni in najboljše kakovosti. Pogled na obrat za proizvodnjo dušikovega oksidula. v katerem je proizvodnja popolnoma avtomatizirana. Proizvodni postopek nadzoruje v vsaki izmeni le en delavec ELEKTRO LJUBLJANA Sl&ne JESIH, dipl. el. inž. ELEKTRO LJUBLJANA Način in potek elektrifikacije mesta Ljubljane od { leta 1898 do leta 196I je bil že priobčen v »Kroniki« St. 2, letnik XIII. Iz tega prispevka vidimo, da je bil i za Ljubljano važen mejnik tehniškega napredka, ko i sl je občina ljubljanska zgradila lastno kalorično elek- ; tramo, ki je 1. januarja 1898. leta začela oddajati | električna energijo. S tem trenutkom se je Ljubljana ; uvrstila med naprednejša mesta v naši domovini. Kakor kaže diagram porabe električne energije, je bil porast te energije zelo velik po letu 1946. Ugodna cena električne energije, povečevanje industrijske de- javnosti in uvajanje elektrogospodlnjskih naprav ]e vplivalo, da je poraba električne energije nadpovpreč- na, saj se je povečala za 100 "/o v Ljubljani že v petih letih, medtem ko se v elektrificiranih deželah poveča za IDO •/• običajno v 10. letih. Študije o nadaljnjem porastu v porabi električne energije so pokazale, da takratne prenosne naprave (daljnovodi, kablovodl in RTP) ne bodo mogli več prenašati niti glede na pre- reze niti glede na napetosti električne moči, ki se predvideva v bližnjih letih. S tem sta nastopila dva problema: — določiti tehniško in najgospodarnejšo rešitev za dobavo električne energije in moči mestu Ljubljani, — zagotoviti potrebna finančna sredstva. Ko je bila sedanja PE Ljubljana-mesto še samo- stojno podjetje, je reševala problem najekonomlčnej- šega napajanja mesta Ljubljane s pomočjo strokov- njakov na bivšem »Elesu«, Elektrofakultete in Elek- troprojekta. Ko je bil izdelan najosnovnejši projekt napajanja Ljubljane z električno energijo, je širša stro-. kovna komisija 20. XI. 1962 določila, da je dovod elefe' trlčne energije mestu Ljubljane pravilen le z nepo- sredno transformacijo, tj. 110.000/10.000 voltov z ustrez- nim številom razdelilnih transformatorskih postaj (RTP) 110/10 kv in ustrezne moči (kVA). , Istočasno s študijem elektrififkacije mesta Ljublja- ne je Republiški zavod za urbanizem izdelal Generalni urbanistični načrt Ljubljane, ki jc ugotovil, da bo v mestnih področjih, ki merijo ca. 177 km=, leta 2000 pri- bližno 320.000 prebivalcev na 46 km' zazidanih površin. Na tem področju bo predvidoma do leta 2000 9 razde- > lllnih postaj (RTP): Center, Toplarna ali Moste, Polje, Vič, Trnovo, Šiška, Šentvid, Bežigrad in Črnuče. ; Predvideva se, da bo vse RTP UO'IO kV povezovala daljnovodna 110 kV zanka, ki bo dobivala električno energijo v RTP Kleče in še ne zgrajeni RTP Ljubljana II (v bližini Šentjakoba ob Savi), kjer se bo energija transformirala od 220 kV na 110 kV. Ta načelna rešitev dovoda električne energije v Ljubljani se bo še spo- polnjevala glede na način Izvedbe odcepov posameznih postaj od krožnega 110 kV daljnovoda, zaščite naprav in načina stikalnih vezij transformatorskih postaj. Da- nes pa je že ugotovljeno, da je izgradnja RTP v sre- dišču mesta Ljubljane upravičena in sicer z močjo 20.000 kVA v prvi fazi in s transformacijo 110/10 kV ter dovodnim bakrenim kablom 100 kV prereza 3 x 240 mm-. Ta tehniška ugotovitev ni le nov mejnik v elektri- fikaciji Ljubljane, temveč je važna ugotovitev tudi za druge kraje s podobno ali še večjo ploskovno gostoto obtežbe, kakor jo ima mestno področje Ljubljana. Ker je omenjeni način elektrifikacije, ko se zgradi v sre- dišču večjega konsuma RTP 110/10 kV in moči 20.000 kVA, prvi v Jugoslaviji, ga lahko Imamo za važen dogodek za mesto Ljubljana. Za izvedbo celotnega programa, tj. za kompletno izvršitev gradbenega dela celotne transformatorske po- staje, dobavo in montažo 10 in 110 kV opreme, dobavo in montažo ilO kV kabla brez dobave že prej naroče- nc-ga regulacijskega transformatorja 110/10 kV, moči 20.000 kVA, je pa ponudilo podjetje Energoinvest, Sa- rajevo, t. i. inženiring, tj. kompletna dobava in mon- taža s stavljanjem v pogon -s ključem« pod pogojem, da se sklene kasneje pogodbo s fiksno ceno, ko bo izdelan glavni projekt. V primeru, da se vsa dela od- dajo tvrdki Energoinvest, dobavi slednja tudi kabel 110 kV omenjenega prereza iz uvoza za dinarska sred- stva. (Takrat niti danes se v naši državi še ne izde- lujejo 110 kV kabli.) Ta pogoj je bil v tistem času za Elektro Ljubljano in bivši Elektroprenos, ki je takrat i prevzel skrb za izvedbo in financiranje vsega 110 kV^ dela vštevši s kablom, tako ugoden, da sta 20. vm. 1964 Elektroprenos in Elektro Ljubljana sklenila pisme- no preliminarno pogodbo z Energoinvestom; rok za iz- gradnjo celotne naprave je bil določen na 15. X. 1965. Zaradi raznih ovir finančne narave, nerazčiščenih de- tajlov glede vrste kabla (plinski ali oljni), tehnološkega procesa pri Izdelavi pločevinastih celic za 10 kV, sti- transformaeija, bo dobava energije kvalitetnejša in z ; manjšimi redukcijami. Padec napetosti od Črnuč do i KTP Ljubljana-Center je znašal v 10 kV kablih pov- i prečno 12 «/o, medtem ko bo v UO kV daljnovodu in ; kablovodu minimalen (pod 1 'In). Poleg tega pa je v ; RTP Ljubljana-Center montiran regulacijski transfer- { mator, ki bo z regulacijo odpravil nastopajoči padec ! napetosti. ' IRANHORMAlORSn POSTAJE V UUILIANI ITP IT.VID D IT» m/i» kW • ITMU/lOkW,»kW kališče in izdelavo 110 kV opreme, se je rok tako po- daljšal, da bo RTP Ljubljana-Center dana v obrato- vanje šele meseca novembra t. 1. Opis naprave: od dvoslstemskega 110 kV daljnovo- da prereza 2 X 3 X 240 mm=, Al-Fe, ki ga je montiral RTP (Cmuče do Toplarne Ljubljana-Moste), je Izdelan odcep v bližini Zal. Od tod je zgrajen daljnovod do obstoječe RTP Moste, kjer daljnovod prehaja v 110 kV kabel. Od tod je oljni kabel že navedenega prereza položen do bivše termoelektrarne v Slomškovi ulici. Zaradi pomanjkanja prostega zemljišča v neposredni bližini termoelektrarne, ki je potrebno za izgradnjo 110 kV stikališča, so porušili jugovzhodni del opuščene strojnice in zgradili novo zgradbo, v kateri bo monti- ran kabelski dovod s 110 kV stikališčem. Za montažo 10 kV stikališča, ki bo služilo v glavnem za razvod in dispečerskl center (daljinsko posluževanje elektrona- prav), pa se je zgradila nova stavba. V ta namen se je moral porušiti hladilni vodni stolp, ki je bil potre- ben, dokler Je deloval v termoelektrarni turboagregat. Vse že položene razvodne 10 kV kable, ki potekajo iz stikališča stare elektrarne, bodo prenesli v že omenjeno 10 kV stikališče. Značilno za 10 kV stikališče je, da v njem niso montirane klasične 10 kV celice, temveč so montirane zaprte — izvlačljive celice, imenovane nor- mabloki tipa BS, izdelane od tvrdke Energoinvest po licenci Delle, Francija. Ta način izdelave 10 kV celic uporabljajo danes po vsem naprednejšem svetu in smo se prav zaradi tega, ne zaradi hitre zamenjave defekt- ne celice, odločili za ta način. Da bi pa prihranili na montažnem času, se celice kompletno izdelajo v tovar- ni in se postavijo v za to zgrajeni prostor stikališče, pa tega nismo dosegli, ker se je izdelava teh celic močno zavlekla čez določeni rok. To je tudi eden iz- med glavnih vzrokov, da se je pogodbeno določeni rok za stavljanje RTP Ljubljana-Center v obratovanje toliko prekoračil. RTP Ljubljana-Center bo prevzela dobavo električ- ne energije za strogi center mesta Ljubljane z manj- šim delom Bežigrada. Ker bo dovod do te postaje 110 kV in ker bo med RTP Kleče m Ljubljano le ena, Sedaj pa poglejmo še gospodarsko plat Izgradnje obravnavane transformatorske postaje. To sliko nam daje analiza izgube na prenosni moči oziroma izgube na električni energiji sedanjega 10 kV sistema in nove- ga 110 kV sistema. Iz izračunov ugotovimo, da znaša pri 10 kV prenosu izguba na moči 8,5 'la, kar znaša za vse štiri 10 kV kable ca. 1188 kW, Pri isti prenosni moči po 110 kV daljnovodu pa znaša izguba na moči komaj 0,22 kW. Ce upoštevamo 3000 letnih obratovalnih ur, znaša izguba na energiji — pri 10 kV kablih 3,560.000 kWh, — pri 110 kV daljnovodu 660 kWh, kar lahko zanemarimo. Ce vzamemo povprečno nabavno ceno za kWh z upoštevanjem še cene za kW, znaša okroglo 11,50 S din na kWh, prihranimo letno z uvedbo 110 kV napajal- nega sistema okroglo 41 mil. S din. Glede na ta letni prihranek se bo kompletna 110 kV naprava (daljnovod, kablovod, RTP Ljubljana-Center, amortizirala že v 14 letih. Ker se bodo napetostne razmere na oskrbovalnem območju te RTP zboljšale, se bo odjem električne energije pri sedanjem priključku porabnikov avtoma- tično zvišal za približno 15 "/». s tem, da se je zgradil od RTP Črnuče do RTP Ljubljana-Center 110 kV daljnovod s kablovodom, bo obstoječa 10 kV kabelska povezava služila za rezervo, tako da bo center mesta Ljubljane napajan lahko dvo- stransko, z izgradnjo obravnavane postaje pa se daje možnost, da nova transformacija more v I. fazi pre- \'zeti povečano obtežbo od sedanje moči za ca. 65 •/». V drugi fazi, ki se predvideva leta 1968, pa bo ta po- staja prevzela še nadaljnjih 20 MVA obtežbe. Kolektiv podjetja Elektro LJubljane želi in hoče zgraditi v bližnji bodočnosti predvidene RTP z direkt- no transformacijo, s čimer se bo konsumentom elek- tričnega toka omogočila zadostna in kvalitetna ener- gija. Stroški za kompletno 110 k V omrežje so predvi- deni na ca. 59 mil. N din. Ta dela so predvidena v dobi do leta 1980. ?02960 ?999999990 Revolucionarna rast SATURNUSA Ni bil slučaj, da se je pred 45 leti domači kapitalist odločil za ustanovitev podjetja, v ka- terem naj bi proizvajal pločevinasto embalažo. ; Razvoj Saturnusa je p>okazal, da je bil njegov program zelo dobro izbran, saj je kljub raznim krizam, ki so se v petinštiridesetih letih dela pojavljale, ta program obdržal in ga še izpopol- njeval. Z ustanovitvijo podjetja se je v Satumusu razvijal tudi kolektiv, ki je v razvoju slovenskega proletariata in zlasti v revolucionarnem obdobju borbe jugoslovanskih narodov odigral vidno in pomembno vlogo. KP je med člani kolektiva z revolucionarnim delom tovariša Franca Leskov- ška. Pepce Kai-deljeve, Angele Ocepko\e, Toneta Dolinska in drugih ustvarila v tem pKxJjetju zelo močno osnovo za priprave na odpor ne samo v tovarni, ampak tudi na drugih toriščih borbe. Obdobje NOB in naše revolucije je pokazalo, da je bil kapital, ki ga je KP vložila v kadre v Saturnusu, dobro naložen. Življenje, ki so ga žrtvovali saturnovci za ideale in cilje, ki jih je postavila KP, govorijo več kot vse drugo. Po končani vojni se je kolektiv takoj vključil v obnovo porušene domovine in tradicija borbe- nosti se je ponovno izrazila v številnih udarnikih in na prostovoljnem delu na raznih akcijah tudi zunaj podjetja, kjer je Saturnus dajal zgled ne samo v občini ampak tudi v širšem okviru. Za to obdobje je zlasti značilno, da se je produktivnost dela zelo močno dvignila na račun fizičnih sil našega delavca. Sredstva smo morali akumulirati Tiskarna ki ustvarja litografsko visoke kvalitete za kapitalno izgradnjo, ni pa bilo investicijskih sredstev za modernizacijo. Revolucionarna zavest, ki se je kazala v fizičnem delu zlasti pri tovari- šicah delavkah, je bila tako visoka, da so tuji strokovnjaki pri obisku tovarne dejali: »Ce ne bi tega videli s svojimi očmi, bi trdili, da je kaj takega nemogoče.« Nov rod, ki je prihajal v ko- lektiv po osvoboditvi, si je ob starejših tovariši- cah in tovariših nabiral delovne izkušnje in tra- dicijo, in se začel vse bolj in bolj vključevati v delo, ki je zahtevalo nove oblike napora pri ustvarjanju dobrin in novega socialističnega reda. S prevzemom tovarne v upravljanje delavcev se je začelo novo revolucionai-no in bogato ob- dobje v življenju našega kolektiva. V tem ob- dobju smo zaznamovali zelo pomembne spre- membe. Te so nastale z dopolnitvijo izkušenj starejših kadrov z delovnimi metodami mlajših, ki so prinesli v kolektiv metode novih tehno- loških dogajanj, ki pa se na svetu zelo hitro spreminjajo. Z večanjem materialnega prostora delavskih svetov se je večala stimulacija proizvajalcev, ki je bila pogoj za to, da se je Saturnus s samo- upravljanjem tako rekoč prerodil in se pognal v nezadržano rast. Delavski sveti so dokazali, da lahko uspešno, čeprav tudi v zelo težkih gospodarskih in splošno družbenih pogojih, ne samo nadomestijo, temveč tudi sprostijo iniciativo in postanejo gibalna sila, ki jo predstavlja v kapitalističnem sistemu za- sebni kapitalist. Dokazali so, da so sposobnejši kot katerikoli državni administrativni organ tudi pri reševanju vprašanj, kot so asortiment, nje- gova kvaliteta in tržišče. Pravice DS so se in se še vedno bolj širijo. Niso se omejevale le na plačilne sklade in na enostavno reprodukcijo, temveč so se razširile tudi na investicijske sklade, oziroma na razširjeno reprodukcijo. Bojazen, da delavski sveti ne bodo znali skrbeti za bodočnost tovarne, je izginila, saj se je izkazalo, da delav- ski svet vedno zna poiskati možnosti in sredstva za obnovo in razširitev tovarne. Pokazalo se je, da so bile prav investicije iz lastnih sredstev bolje pretehtane in učinkovitejše, kot pa tiste, ki so bile planirane in financirane nekje iz cen- tra. Izkušnje so pokazale, da moramo zmanjše- < vati odtujevanje presežnega dela proizvajalcev in 1 puščati samim upravljalcem vedno več material- i nega prostora. Gibanje proizvodnje po količini in vrednosti v zadnjih 14 letih pa je bilo naslednje: Za to obdobje je značilno, da smo začeli in- tenzivno vključevati našo delovno inteligenco, ki je imela pred seboj velike možnosti za udej- stvovanje. Do obdobja delavskega samoupravlja- nja so bile delovne metode precej zaostale. Kolektiv se je v te probleme poglobil precej po- gumno in odločno. Seveda vsako revolucionarno dogajanje pogojuje tudi boleče akte, ki ne do- puščajo sentimentalnosti. Vendar lahko trdimo, da smo v Saturnusu uspešno opravili različne kadrovske spremembe, ki sta jih zahtevali nova tehnologija in poslovnost. To je tudi dokaz pra- vilne politike organov upravljanja. S politiko iz- obraževanja v razvitejših deželah so omogočili naši delovni inteligenci, da se je usmerila v in- tenzivno gospodarjenje — večjo modernizacijo in boljšo organizacijo dela. Take uspehe je vzpod- budila razprava o gospodarjenju, predvsem pa o delitvi ustvarjenih sredstev. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo vsa vlaganja v nove proizvodne kapacitete dobro premislili in se o njih dobro pogovorili. Kljub težkim finančnim pogojem pri najemanju raznih posojil lahko ugo- tovimo, da je najhujše obdobje že za nami. Ob uspehih, ki smd jih dosegli, še vedno ne moremo biti p-opolnoma zadovoljni z delitvijo osebnih dohodkov. Naši organi upravljanja so v desetih letih zelo veliko naredili. Morda — in praksa je to tudi dokazala — ni bilo prav, da smo se kot kolektiv pustili v mnogih primerih vplivati od zunanjih čini tel j ev. Po izkušnjah lahko ugoto- vimo, da pri tej problematiki ni receptov in da je nujno, da specifičnost nekega kolektiva ni specifičnost za kogarkoli. Sodimo, da bomo tej problematiki morali dati več revolucionarnega zanosa. Se bolj se mora uveljaviti načelo: Vsa- kemu po njegovem delu! Zlasti menimo, da ve- lja to predvsem za našo delovno inteligenco, od katere največ pričakujemo, na drugi strani pa jo morda v konkretnih primerih preslabo nagradimo-. Za delo in aktivnost kolektiva v tem ob- dobju je značilno, da sta povezava in sodelovanje prešli v fazo zelo pestre kooperacijske dejavnosti z drugimi industrijami, npr. z avtomobilsko in- dustrijo, živilsko industrijo, kemično in drugimi. Tudi na tem področju smo delali, saj je znano, da različna delovna odkritja naših razvojnih služb uporabljajo po vsej državi. Te oblike so- delovanja bodo v prihodnosti zahtevale močnejše integracijske možnosti, samo tako se bomo lahko močneje in hitreje vključevali v mednarodno delitev dela, ki je pogoj za naš obstoj in razvoj v prihodnosti. Izdelava žarometov na tekočem traku I B JkE Inženirski biro Elektroprojekt Elektroenergetski objekti v SRS in iBE Naglo naraščajoče potrebe po električni energiji nalagajo elektrogospodarskim kolektivom obveznost, da skrbijo za pravočasno vključevanje novih elektrarn v elektroenergetski sistem in da prav tako stalno izpo- polnjujejo svoje prenosno in transformacijsko omrež- je. Zal v tem pogledu kljub sedaj že dolgoletnim iz- kušnjam pri izgradnji elektrifikacije še vedno ne ho- dimo v korak s postavljenimi plani. Ugotavljamo, da so pri Toplarni Ljubljana, HE Srednja Drava L in TE Trbovlje II. že nastale tolikšne časovne zamude, da jih ne gre podcenjevati. Posledice so jasne: planirano pa ne proizvedeno energijo iz teh objektov bo treba na- baviti od drugod, verjetno iz uvoza, ne glede na vse druge finančne obremenitve zaradi podaljšanih rokov. Inženirski biro Elektroprojekt (IBE), ki mu je po- verjena izdelava Investicijske tehnične dokumentacije za vse tovrstne objekte v Sloveniji, kot projektant spremlja potek izgradnje teh naprav. Pogosto se po- stavlja vprašanje o vzrokih tolikšnih zakasnitev. Po naši oceni je šteti med poglavitne razloge okolnost, da se na zahtevo kreditorjev skoraj dosledno spreje- majo terminskl plani, ki so več ali manj idealizirani, ker ne upoštevajo v zadostni meri naših realnih mož- nosti, tako zlasti fizične zmogljivosti naše gradbene in strojne industrije ter ostalih izvajalcev del. Velik de- lež je pripisovati tudi nespoštovanju pogodbenih ob- veznosti. Nestabilnost cen povzroča potrebo po dodat- nih, nepredvidenih investicijskih sredstvih, kar ima, zlasti v poslednjem obdobju, za posledico nereden do- tok potrebnih finančnih sredstev. So pa seveda še drugi vzroki, ki vplivajo na potek izgradnje. Mnogi od teh so take narave, da bi se mogel njihov vpliv vsaj zmanjšati, če že ne odstraniti. Zahte- vajo pač boljšo organizacijo dela vseh sodelujočih izvajalcev in samih investitorjev ter poglobljeno so- delovanje enih in drugih. V to vrsto sodi tudi projektiranje. Mnogokrat se je že pisalo In na raznih mestih razpravljalo o tem, da se projektiranju tako velikih naprav odmerja vse premalo časa posebno tam, kjer se pretežni del opreme naroča iz uvoza. Splošno je znano in priznano dejstvo, da je solidno in pravočasno izdelan projektni elabo- rat temeljni pogoj za uspešno izvajanje investicij. Zal se kljub temu na našem področju dela še nič ni okre- nllo na bolje. Z upravičeno skrbjo gledamo v bodoč- nost, kajti v Sloveniji se ne dela noben nov projekt kake elektrarne za bližnjo prihodnost. Znano je, da je sedaj za izgradnjo prva na vrsti TE Šoštanj III. Ni še odločeno glede izvora njene opreme, ki bo vseka- kor iz uvoza. Pogojev za pričetek intenzivnejšega dela na projektu torej ne bo, dokler ne bo znan dobavi- telj glavne opreme elektrarne. Zato pa je običajno potreben dolgotrajen postopek. Kaj pa bo sledUo za TE Šoštanj III? Kdo to ve? Mnenja so zelo deljena. Nekateri se zavzemajo za nadaljnjo izrabo vodnih sil, drugih zopet za termo- energljo na bazi tekočih goriv, tretji zopet za termo- nukleamo elektrarno. Dejstvo pa je, da se na pro- jektih hidrocentral Srednja Drava II, Srednja Sava, Trnovo in črpalnih elektrarn ne dela nič ali zelc malo. Razlog: ni denarja za projekte. Na teh projek- tih pa bi se moglo delati, ker bo oprema domačega izvora. Kaže, da danes ni enotnega in jasnega koncepta glede perspektive elektrifikacije Slovenije. Ali bo Poslovnemu združenju energetike SRS uspelo rešiti to vprašanje tako, da se najdejo najekonomičnejše in našim možnostim najustreznejše rešitve, pri čemer bl bili zadovoljivo rešeni tudi ekonomski interesi proiz- vodnih in proizvodno-prenosnih podjetij? Dela se Je treba pospešeno lotiti, kajti čas teče! Trans- formatorska postaja ICidričevo— Cirkovci 220/110 kV, 150 MVA ZMAJ Ljubljana 2e triinštirideset let je minilo, od kar je bila ustanovljena predhodnica današnje baterijske tovarne Zmaj pod imenom »Hydra«, katere last- nik je bila v večjem delu Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in delno tvrdka »Hydra« z Dunaja. Po petih letih životarjenja je ta skoraj obrtniška delavnica prišla v last Zadružne ban- ke v celoti in se preimenovala v Tovarno za galvanske elemente in elektrotehniko »Zmaj«. Ves čas obstoja je imela tovarna velike težave s tovarniškimi in poslovnimi prostori ter se je do- končno leta 1929 preselila na bivše Puntigamovo posestvo na Smartinski cesti 28, kjer je še danes. Do osvoboditve 1945. leta se proizvodnja ni bistveno letno večala tako, da je občuten porast čutiti šele leta 1950, ko je tovarna razširila svoj asortiman ter tako povečala proizvodnjo od 3,500.000 kosov celic predvojno na ca. 6,000.000 kosov celic. Po letu 1953, ko je začela tovarna prodajati svoje izdelke v inozemstvo in začela uvajati mehanizacijo, se je proizvodnja letno močno večala, tako da znaša danes ca. 25,000.000 kosov celic. Istočasno, ko je tovarna večala proizvodnjo, je intenzivno delala na vprašanju preskrbe s surovinami jugoslovanskega porekla kot npr. Mn02, ki ga je do predlanskega leta v celoti m'azala. Raziskave na pridobivanju in oboga- titvi domačega Mn02 pa so odprle nove mož- nosti za razširitev proizvodnega programa to- varne tako, da danes večina potrošnikov bolj čistih vrst rjavega manganovca že uporablja v tovarni Zmaj predelani MnOž. Poleg proizvodnje baterij, žepnih svetilk in manganovega dioksida proizvaja tovarna Zmaj tudi oglje za obločno luč v kinoprojektorjih s surovinami, ki so 97 Vo domačega izvora. Program tovarne Zmaj v bližnji bodočnosti je modernizirati obstoječo proizvodnjo, pri če- mer ima v vidu izboljšanje kvalitete in poceni- tev proizvodnih stroškov, kar bi ji omogočilo vključiti se v mednarodno tržišče, kar v prvi vrsti nalaga gospodarska reforma. OBRTNIK LJUBLJANA, MASARYKOVA 34 Telefon 311 04O Izdeluje : vsa moška in ženska konfekcijska oblačila, delovne zaščitne obleke, vse vrste uniform in čepic ter žensko perilo Poslužujte se naših trgovin v LJUBLJANI, KRANJU, MARIBORU, CELJU, NOVEM MESTU, BREŽICAH, POSTOJNI IN AJDOVŠČINI Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november LJUBLJANA, RESLJEVA 30 Trgovina s papirjem in grafičnimi potrebščinami na veliko. Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER Elektroobnova LJUBLJANA - POLJE Telefon 43 134 opravlja vse vrste elektroinstalacije na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in indu- strijskih objektov ter elektro-servisno službo. Kolektiv se priporoča, istočasno pa čestita za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, svo- jim poslovnim prijateljem pa želi SREČNO NOVO LETO 1967! Komunalno podjetje RAST LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 24 čestita delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem za dan republike galis LJUBLJANA, VODNIKOVA 17 trgovsko podjetje z igračami in galanterijskimi izdelki In otroško konfekcijo na debelo Telef. : direktor 311 308, komerciala 311 314 knjigovodstvo 311 315, skladišče 311 306 Istočasno čestita za DAN REPUBLIKE 29. november IGO INDUSTRIJA GOSTINSKE opreme LJUBLJANA, TRNOVSKI PRISTAN 8 telefon : hišna centrala 20 869 komercialni oddelek 21 747 Projektiramo, izdelujemo in montiramo sodobno opremo za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij, slaščičarn, gostinskih obratov, ladij, klavnic, mesarij, delikatesnih in samo- postrežnih trgovin in druge izdelke ključav- ničarske stroke. Priporočamo se za naročila! Svojim poslovnim prijateljem in znancem želimo SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1967 ELEKTROMONTAŽA elektroinstalacije, strelovodi, izdelava razvodnih omar itd, LJUBLJANA, Rožna dolina, Cesta VI, št. 36 telefon 23 411 Čestitamo vsem borcem in aktivistom narodne osvobodilne vojske za 25-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM, istočasno pa želimo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter znancem SREČNO NOVO LETO 1967 KOT TOVARNA KOVINSKEGA OKOVJA TACEN 38, LJUBLJANA-SENTVID Telefon: 51 244, 51 146 izdeluje : okvire za damske torbice, razno- vrstne ključavnice in okovje za kovčke, aktov- ke, razne športne rekvizite, konservne nožke, ščitnike in žebljičke za obutveno industrijo v nikljani, rumeni in barvani izvedbi prvovrstne kvalitete, ki jih konsumlra poleg domače tudi inozemsko tržišče. Vsem cenjenim odjemalcem se priporoča in garantira za kvalitetno blago in solidno po- strežbo! Čestitamo vsem borcem in aktivistom narodne osvobodilne vojske za 25-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM, istočasno pa želimo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem ter znancem SREČNO NOVO LETO 1967 ŽIVILSKI KOMBINAT ^LJUBLJANA, Izdelujemo v sodobno opremljenih obratih: Vse vrste mlevskih izdelkov in prvovrstne testenine Večkrat dnevno nudimo razne vrste svežega kruha in peciva Tovama pletenin Gozdno gospodarstvo Maribor z gozdiml obrati: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt, Maribor, Reka-Pohorje, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Oplotnlca OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV IN OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV, ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in pospešuje lovski in ribolovni tu- rizem Tovarna otroških vozičkov in kovinske opreme Tribuna LJUBLJANA, KARLOVSKA 4 Telefon 21 734 Cestita vsem borcem in aktivistom za 25-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM, svojim poslovnim prijateljem in znancem pa želi SREČNO NOVO LETO 1967 ! Tiskamo in vežemo časopise, revije, knjige, brošure, obrazce in propagandne tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku, kvalitetne iz- delave in po solidnih cenah k n j i g o t i s k r o t o t i s k knjigoveznica Tiskarna Toneta Tomšiča LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 25 a Telefon: 20SS2, 22 940, 22 990 Tovarna kleja LJUBLJANA SMARTINSKA 50 Proizvaja: kostni klej znamke »Maček« v biserih-perlali, vse vrste kožnih kle- jev, tehnično, prečiščeno in foto ze- latine, tehnične maščobe, razklejano in surovo kostno moko ter roževino. Prepričajte se o odlični kvaliteti vseh naših proizvodov Zahtevajte prospekte in tehniča navodila SLAŠČIČARSKO PODJETJE Koi/idltoi. LJUBLJANA, GRADISCE 17 telefon 21154 vam nudi v svojih prodajalnah že vsem dobro znane krofe, torte, kekse, napolitanke, sladoled, ekspres kavo In druge slaščice — Delovnim ko- lektivom nudimo pri večjih naročilih izredne popuste — Najbolj primemo darilo so naše tor- te, ki jih izdelamo po vaši želji — Konkurenčne cene — Pridite in prepričajte se! Na svidenje! Istočasno pa želimo svojim poslovnim prijate- ljem in znancem SREČNO NOVO LETO! ELEKTROSERVICE - ANTON PEGNIKAR dobavlja in montira električno opre- mo, instalacije jakega in šibkega toka, strelo vodne naprave v stanovanjske, poslovne in industrijske zgradbe. Iz- deluje vse vrste stanovanjskih razde- lilcev, kabelskih vrat in oklepnih va- rovalk, stikalne in komandne plošče ter »U« omarice in baterije po naro- čilu. Cenjenim potrošnikom nudimo tudi razne servisne storitve. Svojim poslov- nim prijateljem in znancem pa želi- mo srečno novo leto 1967! LJUBLJANA, Dolenjska cesta 74 Telefon 23 314 ANGORA LJUBLJANA, EMONSKA CESTA 2 čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER, Obenem pa želi svojim poslovnim prijateljem in znan- cem SREČNO NOVO LETO 1967! Industrija plutovinastih izdelicov Pluta LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA ST. 32 telefoni: centrala 311 266 — komerciala 310 778 — p. p. 78-11 — telegram PLUTA Ljubljana izdeluje: 1. zamaške iz plute, cilindrične in konusne; lista serijskih proizvodov obsega 68 različnih tipov zamaškov; 2. kocke, plavače ter druge izdelke iz plute; 3. vložke iz stisnjene plute različnih dimenzij. 1. kronske zaporke — navadne bele, znotraj zlato lakirane, — obojestransko zlato lakirane, — lltografirane v različnih barvah po želji kupca, — vložki iz stisnjene plute so po želji pre- vlečeni z aluminijevo aH plastično folijo; 2. aluminijske navojne zaporke — zlato lakirane, — litografirane; 3. aluminijske zaporke z jezičkom — 0 26,5 mm, — ip 29,5 mm pluto ve izolacij e Iz ekspandirane plute izdelujemo — plošče različnih debelin za toplotno in zvočno izolacijo, — žlebake in segmente po specifikaciji kupca, — plutov zdrob. Kvaliteten izdelek in redna dobava je naša najboljša reklama! Svojim poslovnim prijateljem in znancem želimo SREČNO NOVO LETO 1967! OBVESTILO! Vsem cenjenim odjemalcem spo- ^ ___ 1 ročamo, da se je uprava podjetja I OmOflTnr ^- vodovodne ceste 3a preselila Vwl 11 vil lili na STOZICE 8 — telefon 341 048 Podjetje proizvaja vse vrste agregatov, surovega betona, betonskih polfabrikatov kakor tudi izdelke iz umetnega kamna ter teracerska dela na stavbah. Poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. no- vember, istočasno pa želimo tudi SREČNO NOVO LETO 1967! KOMUNALNO PODJETJE ŽALE LJUBLJANA MED HMELJNIKI Telefon h. c. 316 961 direktor 316 365 Uprava in oslcrbništvo poicopališča Lastna vrtnarija in cvetličarna Vse potrebno za pogreb in prevoz doma in v tujini opravi naše podjetje Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november! LIVARNA LIGA LJUBLJANA Galjevica 266 Telefon 23 541 odliva odlitke vseh barvastih kovin. Istočasno pa čestita vsem svojim poslovnim pri- jateljem in delovnim ljudem za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. novembra TOTRÄ LJUBLJANA, ZG. HRUSiCA 14 Telefon: h. c. 311 635 komerciala za tekstil 48 041 komerciala za plastiko 51535 direktor 314 775 Vam nudi po konkurenčnih cenah: vse vrste vezalk in elastike, izdelke iz plastike, okiten cevi in spojke za vodovodne in druge na- peljave, embalažo in tehnične artikle iz pla- stike, in sicer PVC, iz polietilena, polipro- pilena in drugih materialov, plastificirane izdelke in trakove, perline vrvi, ščlpalke, gospodinjske mrežice, pripenjače za avtomo- bile in motoma kolesa, storitve orodjame in drugih delavnic Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLI- K E 29. november, istočasno pa želimo svojim poslovnim prijateljem in znancem tudi SREČ- NO NOVO LETO! Mestna plinarna Ljubljana RESLJEVA CESTA 34 Telefoni: Hišna centrala 316 555 Tehnični odd. 310 587 Komerciala 312 058 Proizvaja mestni plin, projektira, izvaja in vzdržuje instalacije za tekoči plin, dobavlja, montira in popravlja plinske števce in aparate LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 24 se priporoča s svojimi poslovalnicami: MANON, Prešernov trg 3 MODA, Nazorjeva 5 OKRAS, Čopova 42 OTROŠKA MODA, Cankarjeva 7 TRGOVSKO PODJETJE MEDEX LJUBLJANA, Miklošičeva 13 ima stalno na zalogi naravne vrste priznanih medov, kot so: cvetlični, ajdov, lipov, žajbljev, kostanjev in dr. — Potrošniki: Zahtevajte med znamke ME- DEX! — SE PRIPOROČAMO! INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA, Titova 37 PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plin- ske instalacije in prezračevalne naprave — električne naprave jakega in šibkega toka, komandne In signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe — regulacije — opravlja kalorične In električne meritve LES poslovno združenje LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 38 želi vsem svojim poslovnim prijateljem in znan- cem SREČNO NOVO LETO 1967! Hidrometeorološki zavod SRS v LJUBLJANI, RESLJEVA CESTA 18 čestita \sem borcem in aktivistom narodne osvobodilne vojske za 25-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM! Svojim poslovnim prijateljem in znancem pa želimo tudi SREČNO IN USPEHA POLNO NO- VO LETO 1967! GROSUPLJE Splošno gradbeno podjetje Grosuplje nudi interesentom za nakup vse vrste stano- vanjskih enot — od garsonjer, eno, enoinpol- sobnih, dvo, dvoinpolsobnih, dvosobnih z dve- ma kabinetoma, trosobnih ter troinpolsobnih stanovanj — na področju občin Ljubljana-Vič in Ljubljana-Bežigrad. Stanovanja bodo postopoma vseljiva v prihod- njem in naslednjih letih. Gradimo hitro in solidno, dajemo ugodne po- goje za nakup! Izvršujemo tudi vse vrste investicijskih objek- tov, vsa popravUa, dozidave, nadzidave in adap- tacije. Imamo lastne stra.iske obrate in projektivni biro. Za cenjena naročila se toplo pripo-očamo. Vsa tozadevna pojasnila lahko dobe interesenti ustno ali pismeno na upravi podjetja n? Grosupljem. Veletekstil UPRAVA IN EN GROS PRODAJNA SKLADIŠČA LJUBLJANA, MASARYKOVA 17 tekstilno blago vseh vrst / kemično obdelane tkanine / linolej / trikotaža in pletenine / tekstilna in druga ga- lanterija / moško, žensko in otroško perilo / splošna konfekcija Poslovalnice nadrobne trgovine: SVILA — Kresija 1, Adamič-Lundrovo nabrežje SVILA — Kresija 2, Adamič-Lundrovo nabrežje CVETA — Stritarjeva 6 PERLON — Čopova 12 AJDOVŠČINA — Gosposvetska 1 CVETA — Miklošičeva 22 MOŠKA IN ŽENSKA MODA Trubarjeva 27 VELETEKSTIL — Črnomelj MODNA KONFEKCIJA — Tavčarjeva 1 VELETEKSTIL — Celovška 99 VELETEKSTIL — Zalog UREDIM mm\ ini HRAnilLNICA UUBUAM opravlja za občane vse bančne posle, predvsem pa vas opozarja: ¦ na varčevanje z odpovednim rokom nad eno leto, ko dobite lahko poleg visokih obresti še lepe nagrade pri nagradnem žrebanju; ¦ na novo uvedeno dajanje posojil kmeto- valcem za nakup, gradnjo ali obnovo gospodar- skih objektov, za nakup strojev in strojnih na- prav ter plemenske živine. Višina posojila je od 50 do 200 "/o na privarčevana sredstva; ¦ na posebno namensko stanovanjsko varče- vanje, pri čemer vam dajemo posojilo za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo stanovanj, komu- nalnih naprav, garaž in počitniških hišic. Posojilo lahko dobijo vsi občani v delovnem razmerju, kmetovalci, samostojni obrtniki in občani s svo- bodnimi in drugimi poklici. Višina posojila znaša 80 do 500 "/o na privarčevano vsoto. Vezane hranilne vloge in vloge kmetijskih in stanovanjskih varčevalcev sprejemajo vse poslovne enote Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. Zahtevajte prospekte in pojasnila! LJUBLJANA, Beethovnova ulica 11 Telefon 23 931 in 23 940 ZAGREB, BEOGRAD, SKOPJE, MARIBOR, CELJE, NOVI SAD Prodajamo vse vrste pohištva: stanovanjsko, pisarniško, šolsko in hotelsko pohištvo Opremljamo objekte s serijskim pohištvom ali po individualnem naročilu Projektiramo opreme po željah kupca za vse vrste objektov