V sredo in saboto
izhaja in velja:
Z« c«lo leto . S for. SO kr. ■ PO*	leta	.	3	„	SO	„
„ četert leta . 1 „ 70 „ „ mesec . . — „ 60 „
Po pošti:
Za celo leto 7 for. SO kr. pol	leta	.	3	„	80	„
•	*	s	—	n
•	n	70	„
St. 2.
„Živi, živi duh slovenski, bodi Siv na veke!"	Nar. peiem.
V Celovcu v saboto 6. januarja 1866.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: o kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, '10' kr., ktera se trikrat natiskuje; vede pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj II*
Centralizem, dualizem ali federalizem V I.
Pervo delo, kterega se loti pero moje v novem letu, naj velja tistemu prašanju, ktero stoji na pervem mestu zavoljo svoje imenitnosti, ker od njega zavisi slava ali poguba Avstrije, in zavoljo časa, ker pride ravno kar v deželnem zboru v Pešti, Kološi in Zagrebu na versto.
To prašanje je: Kako se bodo rešile deržavopravne zadeve, — kako se bode Avstrija uravnala po nove j poti? „Prosta in odperta je pot, kliče narodom svojim presvitli naš cesar, sami io poiščite pravo pot, ktera pelje Avstrijo v srečo, staro moč in slavo." Kje pa je tista zveličavna pot? Narodi avstrijski stoje na razpotji in ne ved6 prav gotovo, ktero pot bi izvolili, na ktero bi sc podali; kajti razpotje je, in ceste derže na tri strani, in tri so v Avstriji stranke, ktere mislijo vsaka po svojem kopitu novo Avstrijo osnovati m staviti.
Perva stranka misli iz Avstrije napraviti enolično deržavo, ktera bi imela en der-žavni zbor, in ravno ta bi bil za celo deržavo gospod in zapovedovavec, — posamna kraljestva in dežele z deželnimi zbori naj zginejo do čistega in se napravijo samo o-krogi, kakor je na Francoskem; —ali pa naj pO-samne dežele z deželnimi zbori vendar le ostanejo, pa brez vse prave veljavnosti in moči, vse pravice naj se jim pristrižejo in »e jim verže ta in una suha kost. Vsa tako enolično napravljena deržava naj se postavi skoz in skoz na nemško kopito: Nemška je preslavna cesarska ^rodbina, — nemška je vlada, — nemška je omika, — nemška je gospoda, — nemška je vojska — nem-
ška je po uradnijah in šolah beseda, -Avstrija je perva nemška deržava.
Ta misel ni nobena sanjarija, — rajna cesarica Marija Terezija jo je sprožila, njen sin znani cesar Jožef jo je po sili vpeljeval in za njim so se je bolj ali men j der* žali vsi deržavniki do leta 1848. To leto pa je tem deržavnikom in politikarjem štreno zmešalo, vse njih sladke sanjarije in zidarije poderlo: Vsaka sila do vremena, — narodi so močnejši, kakor vsi tisti, ki jih zatirajo! Ti deržavniki sp pobrali leta 1843 šila in kopita in šli Bog ve kam rakom žvižgat, — avstrijski narodi pa so ostali! —
Človek bi mislil, da bode tako drago plačan nauk zmodril ljudi in jim take obotne in sanjarske misli iz glave izbil. Pa žali-bog v Avstriji ni se taka godila. Od leta 1848 do 1859 mislil je Schwarzenberg in mislil je Bach, Avstrijo zliti v enolično deržavo, vse razne narode prestvariti v en avstr ij s k narod in iz Avstrije napraviti pervo in najslavnejšo nemško deržavo.
Kam pa je Avstrija po tej poti prišla, priča z debelimi in kervavimi čerkami zgodovina naša: Avstrija bi bila propadla, ako bi cesar ne bil še o pravem času zaklical: „Do tod in ne dalje!"
Svitli cesar v svojej sprevidnosti in skerb-ljivosti išče nove poti, po kterej bi se moglo nesrečnej in oslabljenej Avstriji pomagati, kako bi se mogel deržavni voz, kterega so dozdanji ministri in deržavniki zavozili v blato in nevarno močvirje, spet spraviti na suho. Oklical je v ta namen 20. oktobra 1860 svojo občno znano diplomo.
Pa možaki, kterim je izročil, naj izpeljejo in v življenje spravijo to diplomo, niso se mogli znebiti starih misli in idej svojih. Goluhovski je bil poklican najpred, pa on
je spravil in splodil na den take reči, da je moral koj pri priči iti in deržavno kor-milo prepustiti drugemu.
Stopil ja na politiški oder Š m eri ing, kterega so Nemci v zvezde kovali in ga tako spravili na visoko mesto, da je postal svojemu ministerštvu duša in glava. Kako je ta gospod gospodaril, ne bodemo popisovali ; znano je vsem, čutimo vsi, in cela Avstrija je tisti dan, ko je Šmerling odstopil, iz dna svojega srca izdihnila in vesela zavpila: „Hvala Bogu, zdaj bode nam bolje 1“ Vsi ti ministri in deržavniki so se terdo-vratno deržali misli, naj se iz Avstrije napravi in skuje enolična ‘deržava. Tej misli, da se Avstrija tako osnuje, pravi se centralizem; stranki, ktera se te misli derži, pravi se centralistična stranka, njih prijatli in podporniki pa centralisti. Beseda je latinska in pomenja toliko, kakor „središče,u ker hočejo vse pravice, vse više oblasti, vso moč v sredo, na Dunaj spraviti in tako celo deržavo iz tega središča vladati. Pa centralizem je obsojen; toliko nesrečna, toliko škodljiva, toliko nevarna skušnja je deržavnike naše pripravila k pameti in centralisti nimajo nobene prihod-njosti. Presvitli cesar sam pravi v svojem manifestu od 20. septembra ,1. 1865, da se po tej poti, po poti centralizma, ni spolnila njegova blaga volja, in naj da se nastopi nova, druga pot. Odzvonilo je torej centralizmu, pokopan je ta nemški centralizem in naj v miru počiva. O mertvih pa ne bodemo dalje govorili; zatorej prašamo, kako se bode Avstrija po novi poti uravnala?
Dvojna je pot, ktera pred avstrijskimi narodi odperta stoji; ktero bodo mar nastopili, pot dualizma ali pot federalizma? V prihodnjih člankih govorimo o dualizmu in federalizmu. To dvojno, to važno
Besednik.
Graško vseučilišče in /Slovenci.
‘° Od Savine 25. decembra 1866.
(Konec.)
Blagi U8tanovnik prosi v svojem ustanovnem pismu svoje naslednike, naj vseučilišče pomnožajo in razširjajo, kedar koli bode potrebno, da se blagi njegov namen doseže. Upamo, da bode naš pravicoljubni presvitli cesar zvesto spolnil željo blagega ustanov-nika, drugači dve tretjini učencev, kterim j0 gra&ko vseučilišče namenjeno, ne . vživa m dobiva koristi iž njega, kajti ne moremo nikakor razumeti „da bi enkrat doba prišla, v kteri „kultura" ne bode več poznala narodnosti". — Kakor dolgo bodo različni jeziki, — in ti bodo do konca sveta — tako dolgo bodo narodnosti, njih zahtevanja in potrebščine. Proti božji previdnosti, ktera ni samo stvarila različ-
kovati, in vsak je dobil od previdnosti Ibožje
nosti v telesnem, temuč tudi v nravnem ®vetu, ne bodemo nič opravili, naj si prizadevamo, kolikor le moremo, za enoličnost. Tudi bi pregreha bila zoper večne postave, *ko bi hotli vse enačiti in kosinopolitizovati.
* Sak nurnrl ima.	miclifi in nrnia.
svoj dar, kterega ima vpotrebljevati člove-čanstvu v prid. Neskončno neumno ter-jenje, kteh) smo nedavno brali v graški „Tagespošti," da nemški narod za vse druge: „denkt, dichtet, for s ch t (misli, tuhta in premišlja), je ravno tako smešno kakor prevzetno; gotovo tega ne misli trezni narod nemški, marveč spoznava, da so tudi romanski in slovanski narodi kaj že izmislili in izsledovali in se od njih Nemci že marsikaj praktičnega naučili. —
Takošne izreke rodi duhoopojenost in dušna Ošabnost ali gizdavost, ktera na nebeški prestol sega in celo večno modrost kercati hoče. Te večne modrosti na vseučiliščih učiti ima že malokteri učitelj pogum, in ravno na graškem se napihuje prederzna ošabnost, kakor malokje drugod. Pobožni viši vojvoda Karol je vseučilišče zlasti v ta namen ustanovil, „ut pr® omnibus avitam et catholi-cam religionem a majoribus nostris accep-tam, sartam, tectara inviolatamque, ut viget, conservare, ubi vero collapsa est, hac maxima via restaurare possimus" — kako se spolnuje poslednja volja pobožnega ustanov-nika? —
Nedavno smo slišali iz tega vseučilišča nauke, kteri so verne Notranje - avstrijance restrašili. Slava Vam, slovenski dijaki, teri niste ploskali takošnim naukom! — Veselilo nas je tudi, da bogoslovna fakulteta
graška ima učence, kteri so se junaško pozdig-nili zoper te nauke. Slovenski dijaki na graškem vseučilišču, ako Vam je mar za svojo lastno srečo, ako Vam je mar za srečo naroda svojega, ako Vam je 'mar za blagor društvenega in deržavnega življenja, — prezirajte takošna večni resnici nasprotna oči-tovanja. Kdor danes stoji za keršanstvo, ta je osrečevavec sveta!
Veseli nas slišati, da si slovenska mladina na graškem vseučilišču prizadeva za resniše reči, nego za „močerada"; da se pripravlja s sveto resnobo za narodno delovanje; da si ne kvari ne uma ne serca; da jej je mar za zdrava načela, ne pa za „noblesse" modernih idej; — da ostati hoče zvesta sporočilom svojih dedov!
Da se pa nekeršanske ideje ne bodo razširjale na graškem vseučilišču, naj skerbijo naši slovenski poslanci, kajti narod slovenski je katolišk in. hoče iz učilnic dobivati možč katoliškega mišljenja.
Ako pa noben drug ne povzdigne glasi svojega za oporoko ali testament višega vojvoda Karola, imajo pa sveto dolžnost to storiti dva katoliška škofa in on katolišk prošt, kteri v dež. zboru štajerskem sedijo. Mislimo, da so ti možjč pred vsemi drugimi poklicani vestno in natanko skerbeti; „ut avita et catholica religio inviolata con-servetur!"
praianje terka s močno pestjo na naša Trata, — da Slovenci spoznamo in vemo, pri čem da smol, ktera pot je prava, kam se oberniti, prebirajte vsi vsi sledeče članke pridno in dobro! —
Raspor in sprava med Hrvati.
A. D, it Kranjskega.
(Dalje.)
Na to „Pozorovo" kritiko ali prav za prav obsodbo samostalno - narodne stranke odgovoril je g. Veber, ravnatelj zagrebške gimnazije in člen te stranke. Rekel je, da mu je drago, ker tudi „Pozor" tajiti ne more, da ste v bistvu obe stranki enih misli, in da so le osebnosti nesrečnega razpora krive, kar ni nikakor hvale vredno. Kako se je g. Mažuranič kot kancelar obnašal, na to naj se zdaj ne gleda toliko. Zdaj ni več kancelar, nego narodni zastopnik in, ako on kot narodni zastopnik kaj tacega zahteva, kar je hvale vredno, se mu ne smemo protiviti, sicer kažemo, da smo politično nezreli. Pa tudi ta, ki se protivi programu samostalno-narodne stranke, zato ker si je ona časnik „Domobran" za svoje glasilo izbrala, ne dela prav. Kajti „Domo-branu je branil že to in ono, on se je pre-minjal, zakaj se ne bi mogel tudi zdaj spremeniti? In če se tudi spremenil ni, samo-stalno-narodna stranka stoji nad njim in si ga ni nikdar izbrala za glasilo svoje. Tudi to ni res, da bi bil g. Mažuranič glava te stranke; on je le njen člen. — Tisto sklepajoče zastopstvo, na ktero misli samostalno-narodna stranka, ni — „reichsrath redivi-vus.“ Kajti ustavljeni „reichsrath" bil je samo enostavna, oktrojirana inštitucija krone, a zbor, kterega samostalno-narodna stranka namerja, ima biti proizvod dogovorov naroda hrvaškega in krone v porazumljenji z Ogri, ako jim bo to po volji; v februarskem „reicnsrathu" bili so zastopane enostransko storjene kronovine po neravno-pravnem volitnem redu, naš državni zbor mora se sestaviti na (podlagi ravno-pravnosti; v „reichsrathu" ste bile dve zbornici, od kterih je zgornjo enostransko stvarjala sama krona, a državni zbor, kterega mi zahtevamo, mora biti tak, kakor-šnega določi naš narod s kraljem v porazumljenji z Ogri in potem z vsemi drugimi pozvanimi faktorji vkupne monarhije. V „reichsrath" so nas zvali sdme brez pogoja, v naš drž. zbor gremo samo potem, ako pridejo vsi narodi avstrijski in ako se poprej vresniči celokupnost trojedne kraljevine. Kratko malo ni torej državni zbor, kterega samostalno-narodna stranka namerja — reichsrath redivivuB.
Nadalje g. Veber program svoje stranke tako razlaga: „Temelj nam je popolna in in pravna neodvisnost naša od ogerske kraljevine osnovana na členu 42., ki je bil 8. nov. 1861 od visoke vlade potrjen. Na tej podlagi moramo mi državopravna vprašanja skupne monarhije reševati, in sicer tako, da obravnavo skupnih zadev obdržimo mi zase, Ogri zase in ostale pokrajine vsaka zase, ali da jih rešujemo mi in Ogri skupaj in drugi skupaj na podlagi dualizma, ali pa vsi narodi skup na podlagi federalizma. Mi t. j. samostalno - narodna stranka smo za skupno obravnavo. Ne sme se namreč prezirati, da je monarhija naša edinstvena in ne dualistična, kakor je bila do 1, 1848. in da ima skupnih zadev, nalog in potreb, ktere je treba, ako hočemo, da Avstrija velevlast ostane, skupno razpravljati po skupnem zboru in temu zboru odgovorni vladi. — Kako naj se ta zbor imenuje? Kako naj bo ustrojen? Ktere zadeve so skupne? to naj od naše strani določi deputacija našega deželnega zbora, ki naj se z enako deputacijo ogersko pora-zume in vse . to določi. To naj se zgodi skupno ali ne solidarno z Ogri, kajti, ako bi ogerska deputacija prenapeta bila in za-
— e —
htevala, kar ne gre, morala bi se naša od nje ločiti in sama, z vlado v dogovor se spustiti. Pri dogovoru držati se ima naša deputacija ostro znanega 42. člena in očitno izreči, da trojedna kraljevina ne bo tega dogovora za pravno veljavnega spoznala, niti v drž. zbor stopila, ako se poprej ne vresniči celokupnost trojedne kraljevine in dokler v zbor ne stopijo poslanci cele monarhije. Da bo to resnica postala, morajo biti vsi na to pozvani faktorji v svojih domačih zborih ravnopravno zastopani, ker mi ne moremo v dogovor se spuščati z deželami, ako niso njihovi zbori osnovani na pravičnem volitnem redu, da n. pr. iz Dalmacije ne izide večina talijanskih ali iz Kranjske večina nemških zastopnikov. Ako bi se po tem poti država vrediti ne mogla, ostane vse — in statu quo." — „Pozor" je na to odgovoril, da ie on s takim razlaganjem programa zadovoljen, ker, če je to razlaganje resnično, se res ne more v programu protivne stranke februarski „reichsrath" iskati. Pristavil je samo to, da prihodnji državni zbor ne sme biti kak centralen parlament, ki bi malo po malo avtonomijo posameznih dežel absorbiral, kakor je delal februarski reichsrath, v kterega so se ravno zavoljo tega nemški centralisti in birokrati tako zaljubili, da še zdaj tako milo po njem zdihujejo, ko Izraelci po egiptovskih loncih mesa. Prihodnji državni zbor, pravi „Pozor", mora biti delegacija deželnih zborov, po njih napotku delajoča in njim odgovorna. G. Veberju je pa svetoval, naj gleda, da ne bi njegovo razlaganje programa samo njegova subjektivna misel bila, ampak da bi vsa stranka njegova o programu tako mislila in sodila kakor on.
(Konec pride.)
Avstrijitnsko cesarstvo.
Madjarjem prijazni časniki pišejo spet pridno o o ž e m deržavnem zboru, v kte-rem naj bi se poslanci vseh takraj litav-skih kraljestev in dežel o skupnih zadevah posvetovali in sklepali, - v peštanskem pa poslanci Ogerske, Sedmograške in troje-dine kraljevine. To ravno pa je čist dva-lizem, zoper kterega smo vedno bili in bomo, v kteri koli podobi se nam pokaže, ker ne pričakujemo od njega nič prida za mno-gojezično Avstrijo. V Gradcu in na Dunaju mu spet pripravljajo pota, tudi na enem dež. zboru se je sklenilo, ne prej posvetovati se o vladinem predlogu zastran nove deželne razdelitve, predno se na derž. zboru skupna načela za vse dežele ne ustanove. Centralisti in avtonomisti mislijo, da je spet zdaj za to prijeten čas, zlasti kar se pripoveduje, da bodo Ogrom štiri ministre dovolili, in ker je tudi D e 4k na novega leta nekterim svojim prijatlom rekel, da, čeravno bo treba mnogo žertovati, ne sme neodvisnost, čast in svoboda Ogerske nobene škode terpeti. To, mislijo zdaj, je voda na njihov mlin in da je gotov dvalizem, česar pa vendar še ne pričakujemo.
Drugo, kar je posebno važno, je finan-čina postava za 1. 1866, ki se je zadnji dan pretečenega leta na podlagi septemberskega razglasa oklicala. Centralisti obžalujejo kar najbolj mogoče glasno, da je ni derž. zbor odobril, ne spominjaje se Smerlingovih časov, ko se je fin. postava večidel — posl festum odobravala. Zato je pa tudi nič kaj ne hvalijo, dasirayno je boljša od poprejšnjih. Gotovo bi bila tudi nam od derž. zbora izdelana ljubša, — ali kaj hočemo, ker se pravi in resnični zbor še ni sniti mogel. — Za 1. 1866 je postavljenih derž. stroškov 531,273.881 gld., tedaj za 8,385659 gld. več od lanskega leta. Dohodki so zrajtani na 491,134.735 gld., za 23,770.618 gld. manj kot' lani. DavkoVske doklade ostanejo vse, razun teh pri zemljiščnem in hišnem davku, ki se pri pervem znižajo na 3/i*» pri drugem ■ pa na % od vse davščine. Druga plačila, kakor tudi vžitnina za sladkor, se odrajtu-
jejo po višej ceni. „Deficit" znaša 40,149,146 gld., ki se Dodo pa morali na posodo dobiti. Pri raarsikteri potrebščini se je številka povečala, pri drugih znižala, le stroški za vojaščino ostanejo poprejšnji in po-žr6 največ denarja. Dokler se pa te velikanske številke ne zmanjšajo, vedno bo terda za denar in slabo za aerž. blagostanje. Minister se tudi nadja, da bode že konec leta denar popolnoma svojo ceno zadobil. Toliko o fin. postavi. —
Dežele notranje-avstryanske.
Iz Celovca. (Kaufmanova ustanova, — Juro Jelačič —Slomšekov spominek.) Leta 1848—49 so na južno — večernej strani zidali na nos na vrat neko terdnjavo, ki je stala gotovo vse vkup še črez 200.000 gld. Že tedaj je nekdo iz Celovca v „Stidslavische Zeitung" pisal, da pride čas, ko s tim obširnim in predragim zidovjem ne bodo vedeli kaj in kam. Ta mož je bil pravi prerok: nekaj let je stalo pohišje čisto prazno, potem ga je svitli cesar daroval mestu, in to že nekaj let tuhta in prevdarja, kaj bi ž njim počelo; ves lepi denar vergel se je v Dravo. 2. januarja je mestna gosposka sklenila za terdno, da se iz tega ponišja napravi hiša za uboge, zanemarjene otroke. Nek tergovec po imenu Kaufman je gotovo že pred 25 leti v svojej oporoki odločil v ta namen toliko denarja, da cela glavnica ali kapital že snaša 42.000 gld., letne obresti pa 1700 gld. Vse to imenitno delo je spalo leta in leta, —-zdaj pa bode resnica. Sklenilo se je, da mora ta naprava za zanemarjene otroke vsaj do 18. avgusta 1866 stopiti v življenje. Služba za hišnega očeta je že razpisana in za 120 otrok se bode pripravilo pohišje in obleka. Tako je prav, — saj je skrajni čas! —
Še se spominjamo nekega gospoda, ki je 1. 1862 hodil po celovških ulicah. Videlo se mu je na celej nošnji in obnaši, da je visokega rodu, bistrega uma in žlahtnega serca. Najrajši se je pogovarjal po slovanski o slovanskih zadevah. Slovani vsi smo ga visoko čestili in serčno ljubili. To je bil brat rajnega bana Jelačiča, penzijonirani general Juro Jelačič, ki ima Celovčanko, Hermino grof — Kritstalnikovo za svojo ženo. Spregovoril je bil v dež. zboru 1. 1861 v Zagrebu nekaj blagoserčnih, resničnih, Slovanom prijaznih, pa malo preostrih besed, — in djan je bil v počitek in prognan iz domovine (svoje med Nemce v Celovec. Šmerling je znal drugači sukati svoj meč proti svojim nasprotnikom, kakor grof Bel-kredi, — ta je Waserja pustil v službi in med svojimi znanci: Jelačič Juro je moral na ptuje. Pa zdi se nam, da se bode ta kervava sodba popravila. 29. decembra je imel Jelačič zaslišanje pri svitlem cesarju in je menda postavljen v svoje stare časti in pravice. Marsikaj se bode v Zagrebu v najviših stopinjah prenaredilo, bana Šokče-viča ure in dni so menda seštete, — morebiti da dobodo Hervatje spet o svojem času bana, ki nosi slavno ime neumerljivega bana in narodnega ljubimca Jelačiča. —
Ker ravno od slavnega bana Jelačiča govorim, pride mi na misel tudi ljubej in oče slovenskega naroda, rajni vladika lavantinski Anton M. Slomšek. Tudi naš visoki škofijski urad je razposlal slovensko povabilo po celej škofiji, naj se darovi nabirajo za Slomšekov spominek. Gotovo so čč. gg. duhovniki, večidel rajnega znanci, prijatli ali učenci blagovoljno svojo roko odperli in darovali po svojej moči. Kar se pa nam najbolj dopada, je to, da so duhovniki po nekterih slovenskih šolah mladini prijazno pravili, kaj in koliko so rajni knezoškof storili in pisali za šolsko mladino. Potem so jej pa pravili, da se bode Njim na čest stavil večen spominek, kteri bode stal veliko denarjev. Zdaj so jih povabili, naj prosijo svoje starše, da jim vsaj en krajcar dajo v ta namen. In glejte! Vsak tudi najubožnejši otrok je prinesel
svoj darček in nabralo se je po vsakej šoli precej denarja. Da bi se tako storilo po vseh šolah!
ifc Is vellkovMke okolice. (Kraj, ljudstvo in še marsikaj, kar ravno ni veselo!) Moral sem nedavno zavolj raznih opravil za nekaj dni od doma. Obiskal sem pri tej priložnosti marsiktero vas in govoril z marsikterim človekom, gospodom in kmetom, da vidim in zvem, kaj in kako. Nekaj malega o tem sem bil koj namenjen tebi, mili mi „Slovenec", pisati, da po tebi tudi drugi zvedč, kako je kaj v tek krajih. — Kraj proti Celovcu, vsaj kakor sem ga zdaj o zimskem času videti mogel, ni ravno neprijeten, vsaj kar ga je proti Dravi in železnici. Tudi ljudje zdeli so se mi še dosti priljudni in spreu-metavni. Njih velika večina, skorej bi dial, vsi od kraja, so slovenskega rodu, — le škoda pa, da se na svojo narodnost kaj malo ali celo nič ne porajtajo, da jim ni dosti mar za njih jezik in narodne šole, ampak da le v nemščino rijejo ip večidel marnajo so-dergo ali mešanico, kakor je ravno pri ta-kej izreji kteremu — kljun zrastel. Reci jim, kar hočeš, pobijaj z najpametnejšimi razlogi njih ugovore, — vse nič ne zda, nič drugega ne bos cul, nego „bindisch" je za niči, nemščina pa zinje neobhodnopotrebna! Ne tajim, da sem tudi na marsikterega naletel, ki je dobrega serca in spoznava, da se je treba pri Slovencih slovenskega učiti
slovenske knjige prebirati, — ali kaj mi pomaga, saj ne znam brati, ne zastopim sedanjega književnega jezika itd. Če mu potem rečeš: o brate, saj ni težko tega naučiti ®e; koliko je stave, da te kmalo naučim točno slovenski, če že res brati znaš, .... ne ®orem, ni mogoče, in prej ko bi mignil, ti jo že drugam zasuče ali pa se te popolnoma ogne!
Tako se vedno po starem poje in ubogi Slovenec ostane, kar je bil, sužnik in terpinec, da se Bogu usmili! Če mu spomniš od šol kaj, potožil ti bode koj, da sedanje niso nič prida, ker se otroci manj na-Očč, kakor poprej, ko se niso še slovenščine učili. Razlagaj mu pa zdaj sedanje okoliščine in potrebe in kako da bi se otroci lože samo v slovenskem jeziku tega ali drugega predmeta vadili in se hitro kaj za življenje naučili, prikimal ti bo marsikdo, ostal pa neverni Tomaž ter celč tcrdil, češ, da tako tudi menijo g. župnik, g. župan in Bog ^e, kdo še. Taka je skorej povsod. Vendar pa imam terdno upanje, da bode sča-30®a že bolje, ker nanaja se semtertje že •narsikteri rodoljub, — ti pa s svojim zgledom, pri uku in pogovorih, mečijo in votlijo ®erca, kakor pogostne kaplje skalo, in pri-ael bo čas, da se vse na dobro oberne, kar ^e bo, vsaj tako jaz mislim, tako dolgo trajalo. Take reči se ne dajo, kakor bil pihnil iaveršiti. Zatorej le poterpljenje in neutru-dono delovanje! — Kar so pa druzih reči trne, slišal boš povsod, da je prav slaba, da m denarja dobiti, zraven pa da je nevarnost velika in vsak dan manj poštenja in pravice na svetu! Toda končam naj, saj je že tako dosti!
© Izpod Mt«ln. (Lepizgled vsem Dor e n c em!) Ni davno temu, kar sem po opravilih v vaseh na znožju tega gorenskega plesca hodil. Marsikaj sera tu videl in slišal, pa le nekaj malega bom zdaj „Slovencu" naznanil, kajti zdi se mi kaj važno in mikavno. Ves slovenski svet pozna dobro verlega brozniškega župnika, g. Lovro Pin-t ar j a, ki je izgledin dušni pastir in vnet Slovenec, zraven pa tudi še sadjo — in svi-orejec, da mu ga ni koj para. Tu pod Stolom je njegova župnija, polje njegove posebne dejavnosti za dušno in telesno blago-stanje. Čez vBe lep in hvale vreden je njegov sadunosnik, njegova sadna in murbraa ®°la. To je živ zgled vsem Gorencem, ki o*) .k' ga bolje nasledovali, kakor ga pa ne.
, . ,Je in denar bi pač mnogi radi imeli, če 1 J1® ga kdo zastonj dajal! Tu,, ljubi moj! najdeš nad 15.000 murbinih drevesec,
in več kot 1000 sadunosnih, ki so to spomlad na prodaj, in se, kakor sem slišal, dobč po 30 — 50 kr. Izmed teh jih je več jabolčnih in hruščevih sort, potem bolj žlahtnih sliv, češpelj , marelec, črešenj, breskev, višenj, itd. obrezanih tako, da rastejo ali na visoko ali pa da ostanejo pritlikovci. Ali ni g. Pintar priden in izveden sadjore-jec, ki tako verlo posnema Gorencem nepozabljivega g. Pirca? Pa še nekaj drugega vem povedati. Slišal sem namreč iz verjetnih ust, da je koroško svilorejsko društvo verlega g. Pintarja za svojega uda sprejelo, kar nam kaže, da so njegove zasluge tudi drugod, celo med Nemci, že znane in se tako častno priznavajo. Slava tedaj g, Pintarju, ki si tako zdatno za napredek in blagostanje prizadeva. Nič druzega Gorencem ne želimo, kakor samo to, da bi ga hotli vsi od kraja posnemati — in. dobro bo! Pojdite in storite tako!
Od krnske meje. (Čuden mož.) Nek nemški pregovor pravi, da ima Bog čudne ljudi na hrani. Zares, tudi pri nas se jih ne manjka! Nimam sicer navade, pri vsaki reči koj, da jo tako rečem, z velikim zvonom zvoniti. Ali kar je preveč, je pa preveč! Tak mož je tukaj pri nas. On samega sebe neizrečeno obrajta, hvali se doma in drugod, še celč po časnikih, kakor da bi bila vsa modrost le pri njem doma, svoje sosede pa zaničuje in še celo sovraži, ne hotč jim pomagati, kedar ta pa ta kake pomoči potrebuje. Nerad, kakor sem že rekel, pišem o tacih rečeh, pa ker je zares čuden ta mož g. Z. (glej „Nov." 1. 43 itd.) nisem mogel dalje molčati, zlasti ker je tudi veliko drugim prava vganjka. Vsakemu svoje!
A ■* Tomlnskegn o novem letu. Že davno ni bilo slišati glasa o naši tominski čitavnici. Kar je odšel znani gosp. odvetnik Lavrič, kteri je tominsko čitavnico ustanovil, pešala je žalibog naša čitavnica čedalje bolj, tako da po njegovem odhodu v ajdovski okraj nismo skorej nobene „besede" več imeli. Vsi smo to težko čutili, kajti on je bil duša naše čitavnice ter pod njegovim predsedništvom se je mlado drevo narodne zavesti v tominskem okraju vrlo lepo raz-cvetalo. Edina nada nam je bila ta, da je bil v slovenski ajdovski okraj prestavljen, kjer je v malo mesecih zopet ondašnjo či-tavnico utemeljil in na krepke noge postavil. On je uradnik po duhu našega časa; tudi on namreč je bil kakor drugi uradniki v ptujem jeziku izobražen. Ali spoznal je s svojim bistrim umom, da časi birokratič-nega nemškutarjenja in talijančevanja po uradnijah se svojemu koncu bližajo, zatorej se je tudi lotil slovenščine in je tako dalječ dospel, da mu naš mili slovenski jezik tako gladko teče, kakor malo kteremu. Vsi, ki prejemajo njegove spise, tožbe in druge reči pravijo, da so pisane v gladkem slovenskem jeziku, tako da je milina jih prebirati. Vsak kmet, ki zna slovenski brati, jih lahko ume in ni mu treba, kakor se pri nemških ali laških dopisih godi, okoli prositi, da bi mu jih kdo prečital; ter tako mu tudi ni treba denarjev trositi, niti dragega časa tratiti. Slava torej takemu možu!
Vsem slovenskim uradnikom in tudi drugim, kterim slovenski kruhek dobro tekne, naj bo on v izgled! Bog nam jih daj še mnogo takih, da bi se rane tisočletne suž-nosti skorej zacelile! — Rekel sem popred, da, odkar je odšel občeljubljeni g. Lavrič, hirala je naša čitavnica in ostala le še po imenu. Hvala Bogu pa, da sedanji predsednik g. Gorjup jo misli, kakor sem slišal, zopet oživiti; po novem letu namreč o pustnem času se bode zopet kaka „beseda" napravila. Želeti bi bilo, da se ne bi novcev, ktere tudi duhovniki v občno korist kot udje in največi čitavnični podporniki plačujejo, preveč na nepotrebne plese trosilo, k večemu, ako bi bilo mogoče semtertje narodni ples, n. pr. „kolo“ napraviti. NajDoljše je pa, ako bi se novci po raogo-čosti v „besede" in v naročenje slovanskih časnikov in knjig obrnili. Bolj pogostoma naj bi bile besede, bolj po redkoma pa pri-
stojni plesi, in ti, ako je mogoče v narodni slovenski obleki. — Kar se tiče slovenščine v naši uradniji, moram reči, da ni še na dostojno častno mesto postavljena, ampak da je še zmirom kot pastorka obrajtana.
Prejemljemo sicer večkrat slovenske oglase, izroke in druge malenkosti, t. j. le kosti, ktere ostajajo nemščini in laščini. Hvala tudi za to tistim uradnikom, ali prosimo jih pri ti priliki, naj se lotijo tudi večih uradniških spisov, in to smemo timveč od njih tirjati, ker so večidel slovenske krvi innekteri tudi čitavnični udje. Dalje se za trdno nadjamo, da doba Belcredijevega ministerstva nam bode bolj plodna, kakor doba žalostnega spomina — Šmerlingove centralizacije. Bil sem neki dan v Kanalu, ter pridši v dotiko z nekim znanim uradnikom slovenske krvi, baram ga, jeli mu je znana Belcredijeva okrožnica? E da, mi odgovori. Kako je pa to, da se vi uradniki malo ali nič po njej ne ravnate? ga nadalje prašam, in kaj bi neki rekli, ako bi dobili od kmeta slovenski spisano vlogo? E, odgovoriti bi morali na njo po slovenski, ker se ne moremo več postavi protiviti. Gledajte torej vi srenjski župani in drugi, ki imate z uradnijami opraviti, in tirjajte že enkrat slovenske dopise in pišite jim tudi naški! Ne bojte se, ako bi vas utegnil sem ter tjekakšen uradnik zarad tega pisano gledati; to je namreč volja tudi našega presvitlega cesarja, kteri hoče, da se njegova beseda vresniči, in izdani ustavni zakoni v djanje vpeljejo. Sicer bi bilo škoda za papir, na kterem so zakoni tiskani, ki toliko tisoč, kakor je znano, der-žavno tiskarnico stoji!
(Konec pride.)
Od Negove. J. F. (Začnite slovenski uradovati!) (Konec.) Ni pa tolika težava slovenske spise narejati. Kako se s tem g. župnik poštenim ljudčm prikupi, sam ne verjame. Pisatelj teh vrstic je že več takih spisov naredil, in ne eno se ni vrnilo* Morebiti da se je s tem nekterim predpostavljenim, ki dalje ko „od nosa do ust" ne vidijo, zameril, a resnica in pravica vendar ostane.
Svetovati bi pa v tej reči posebno bilo, naj bi se ti zelo neumni in nenaravni obrazci (blanquette), kakor se navadno nemški natisnjeni dobivajo, tako preinačili na slovensko, da bi se po dolgem na pol poli v zapisnikih nespremenljive besede natisnile, in se le premembe o raznih potrebah zapisovale tako, da se od zgoraj doli vse neprenehoma ob enem čita. Sila težavni in brez glave so posebno nemški obrazci „oklic-nih listov" (Verkundschein).
Ako se vsaj toliko po čast. župnijah začne po slovensko spisavati, potlej pa naj so okrajna glavarstva kakor si bodi osnovana in zedinjena: Uradniki morajo slovensko znati pravilno pisati in govoriti: Si Deus pro nobis, quis contra nos?
■z upodnjega Majerja. A (Nov škofij sk oglas.) Ravno Vam pošiljam novo naročnino; zatorej dovolite, da Vam pristavim nekaj verstic. Nisem duhovnik, pa občujem raa in pogostoma z našimi duhovniki in vem dobro, kako in kaj. Da so zastran narodnih zadev rodoljubni naši duhovniki re« nekako nezadovoljni in hudi, tega ne more nihče tajiti. Pa pomirilo in zboljšalo se je precej tudi na to stran. Da dobi naš šema-tizem tudi nekako slovensko obliko, — da je škofijsko redništvo vsaj od strank volje prejemati slovenske vloge in prošnje, — da so premilostl. naš knezoškof pri letošnjih visitacijah po več krajih močno povdarjali in priporočali materin slovenski jezik, — to je kakor blisk šlo po celej vladikovini in zbudilo veliko zadovoljnost in veselje.
Pa prilil je temu medu nekaj pelina nov razglas, ki je te dni hodil po celi škofiji. V tem zaukazu se tirja od gg. dekanov, da dobro pazijo na duhovnike, ki .se prederz-nejo po raznih časnikih uradna djanja obirati in prerešetavati, se ve da pristavlja se v razglasu „in einer gegen die dem Bi-
schofe schuldigen kanonischen Obedienz und Reverenz veratossenden Weiseu.
Pa tudi ta ukaz ni tako prenapet, kakor je bil pervi glas počil. Duhovnikom torej ni prepovedano dopisovati časnikom, da! celo pripuščeno jim je, svoje misli razodevati zastran tega, kaj se godi pri knezoško-fijskem vredu, — le pisava mora vselej biti poštena, spoštovavna in zmerna. To je prava in, kolikor mi lavantinske duhovnike poznamo, ne bodo žalili nikoli postavne pokorščine in cesti. Kaj pametno ie, da se je ta novi ukaz tako zasukal; ato bi bil duhovnikom prepovedal vso politiko in vse dopisovanje, — pomagalo bi malo, nasprotnikom našega konkordata bi pa dalo novo lepo priložnost, godernjati in terditi, da so katoliški škofje pravi samovoljni vladarji in gnjetavci svojih duhovnikov, — da nočejo slišati in terpeti nobenega nasprotnega glasu in ugovora, in vnel bi se bil hud ogenj po časnikih. In ravno te dni, ko se cesarski septeanberski manifest po časnikih in deželnih zborih tako ostro rešeta in podira, rekli bi cerkveni nasprotniki: Lejte jih, katoliške škofe, občutljivi in rahli so, da se jih nihče ne sme dotakniti! — Ukaz ta pa ie to tirja, da so dopisi v časnike pisani v spodobni in zmerni besedi. Tudi to je že spet nekaj dobrega. —
Kar Vam še naznanjam, je spet nekaj novega, pa je skorej neverjetno. V Sevnici so, kakor so časniki oklicali, izvolili v či-tavničini odbor tudi tamošnjega kaplana g. Walterja. Ali čujte! knezoškof pokličejo tega gospoda v Maribor „ad audiendian verbum" in Walter je moral pri priči izstopiti iz odbora. Tako se pripoveduje. (Je jo res temu taka, bi bila to novica, ktera »e ni godila še — nikjer. —
Pluje dežele.
Plemenitašem je rekel Kaufman v Kovnu tole: „Kjerkoli se s plemenitaši snidem, ne morem drugači, da govorim o poslednjih deželnih dogodkih. Dasiravno so vam dobro, morebiti še bolje ko meni, znani, vendar je dobro, da vam jih z nova v spomin pokličem. Kar se je 1. 1831 zgodilo, bilo je že čisto vse pozabljeno. Car je v svoji neizmerni, resnično monarhični velikodušnosti vse pozabljivši zaupanje svoje v vse stanove, zlasti pa v plemenitaše in katoliške duhovnike, stavil v toliki meri, kakor ga le naš car staviti zainore. Ali veste pa, kako so mu bili ti stanovi za to hvaležni? Že dolgo je, kar plemenitaši spoznajo, da morajo Rusi biti, kajti v tej deržavi ne more druzih plemenitašev razun ruskih biti. Brez tega (pogoja) ni stanovite in tako rekoč svete zveze z Rusko, brez tega ni za Vas in ne za ljudstvo nič dobrega. To je jasno 1 Ko sem vas pervikrat ogovoril, slišali ste od mene ravno to, kar Vam zdaj ponavljam, in vendar ne ugledam ničesar, kar bi mi pričalo, da ste me poslušali in razumeli. Pripoveduje se mi, da plemenitaši v sedanjo sistemo nič zaupanja ne stavijo; če bi ga stavili, ravnali bi drugači. Tu smo si grozno navskriž. Kar se mene tiče, preverjen sem popolnoma o veljavi in stanovitosti sedanje sisteme, o moči ruskega carstva in naroda, ruske civilizacije in omike ukljub vsem zaviram. Tedaj pa tudi ne sme druge civilizacije biti, razun ruske Če tega nočete verjeti in tako delati, rečem Vam: jOdsto-pite in pojdite, kamor drago.** — Se bolj ostre so slišali duhovniki.
Po novi postavi ruske vlade ne morejo Poljaci na Litvanskem in Volhinskem po drugi poti kako posestvo dobiti, razun po dedščini. To je huda!
Nemške deržave so z italijanskim kraljestvom kupčijsko pogodbo sklenile, in v kratkem, pravijo, bode poštna pogodba gotova.
Druge nemške zadeve, zlasti šlesvik-hol-štanjske, so pa še pri starem. O teh po-
— 8 —
slednjih piše francoski list „Avčnir National" takole: „Že veliko let sem jo bilo šlesvik-holštanjsko vprašanje diplomatiška zastavica, dan danes pa je za Avstrijo in Prusko neizrekljiva težava. Solastnina je napravila čudno stanje: solastnika ne skleneta nič, ne upata eden drugemu nič, prebivavci pa ne vedo, čegavi da so; le to jim je jasno, da sami svoji niso Po mnozih ho-matijah nastale ste slednjič dve sti'anki — aneksijonisti in partikularisti — Pruska pa noče od nobene nič vedeti in dela, kakor se jej ravno zljubi." — To so precej ostre besede in nam kažejo, da jih je Francoz še koj dobro zadel.
Pruski zbor je na 15. jan. sklican. Vladini listi mu že zdaj roge kažejo in nič kaj dobrega ne obetajo. Bismark še vedno hoče svojo pot naprej.
Italijansko ministerstvo je sestavljeno, ali ne obetajo mu dolgega življenja. Morebiti pa se s tem ohrani, da sedanje poslance poslovi.
Napoleon je na novega leta dan po svoji stari navadi spet govoril. Toda zuaj se že malokdo več zanj meni. Rekel pa je takole: „Če premišljamo minulost, smo tako srečni in vidimo narode in vladarje bližati se v pospeh napredka in civilizacije." Res, lepe besede, samo če bi bile res!
Deželni zbori.
Koroški. V 16. seji je bilo najpervo na versti sporočilo dež. odbora o baron Herbertovem predlogu, ki zahteva, naj se postavijo okrajni gojzdnarji. Dež. odbor je popolnoma njegovih misli, zatorej želi, naj bi se o tem posvetovali. Poslanec Stokert pa pravi na to, da tega ni treba in da se z gojzdi ne godi še tako slabo, ^ kakor nek-teri s strahom pripovedujejo Če se gojzdnarji postavijo, bo to deželo spet veliko denarja stalo, koristilo pa malo. On tedaj svetuje k dnevnemu redu prestopiti. Ko so še potem precej dolgo za in proti predlogu marnovali, bil je vendar slednjič z večino glasov sprejet. — Drugo sporočilo na dnevnem redu je bilo zastran naprave dninarskih bukev. Ta predlog ni bil odobren, ker se je dokazalo, da ne bode k pridu, da je s preveč velikimi težavami sklenjen itd. Potem je prišlo na versto sporočilo fin. odbora, naj se upravni stroški za zemljiščno ■— odvezna dela izroče do-tičnim strankam. Sklenilo pa se je, naj se vse tisto pravice, ki se po §. 6 c. kr. patenta od 6. julija 1853 po postavi morajo odvezati ali predrugačiti, v 6 mesecih do-tični gosposki naznanijo; če se to ne zgodi, moral bo potem vsak sam plačati stroške za to delo. — Poslednji na versti je bil predlog dra Rulica zastran jedil v dobrotnih napravah. Ker je bilo o tej reči že par-krat govorjenje, dozdeva se nam, da so vse nekako pod roko delali in pogodbe svojevoljno sklepali. Tu so imenovali dva nova možaka, ki sta volje po bolj nizki ceni kuho prevzeti, — in sklenilo se je, da naj dež. odbor, kedar bode novo pogodbo sklepal, tudi na ta dva, Kleweina in Seraelroka gleda.
iHtcraUl ima do 10. jan. počitnice.
Tcržaškl. V seji 29. dec. je poslanec H er met, armenskega rodu in na Dunaju rojen, vprašal dež. namestnika, kako je to, da so se pravila za najemne voznike v italijanskem in nemškem jeziku naznanila (slovenskega so dotična gosposka še spomnila ni!), dokazovaje, da se taka naznanila le italijanski izdavati morajo. Slovenci teržaš-kega mesta in okolico časti vrednemu zastopniku po tem takem še v mislih in čislih niso, kar je žalostno! Ker mu je tudi dež. namestnik nekako pridržno odgovoril, rekel je, da bode v kratkem dotičen predlog zbornici podal, — naj ga le, ali samo ne pozabi naj nikar tudi Slovencev in slov. jezika! — Kar se tiče pregleda in poprave mestnih
pravil, bilo je sklenjeno, Še le tedaj o tem vladinem predlogu posvetovati se, ko bode tiskan. — Drugi predlog na dnevnem redu zahteva, naj se odpravi pri teržaški bolnišnici tako imenovana zibelka (Findelwinde), v ktero so nečloveške matere (in drugi) otročiče devale in se jih tako znebovale. Možato se je dr. Luzzato iz nravnih in druzih ozirov za ta nasvet dež. odbora potezal in naposled dognal, da ga je zbornica tudi odobrila. Le poslanec Tomazini je bil neki zoper njega. Pri novi volitvi za IV. razred sta za poslanca izvoljena gg. Bazzoni in V. de Rin.
Gallaki. V seji 28. dec. jo dež. namestnik g. Posinger naj prej povedal, da ie deržav-ljanski zakonik že v rusinski jezik prestavljen, pa da se še ne more v natis dati, ker primanjkuje denarja. — Posebno važen pa je bil predlog nekdanjega ministra in zda-njega poslanca grofa G o 1 u h o v s k i j a, ki zahteva, naj imajo tudi gališki Judje pravico, pridobivati si nepogojno nepremakljiva posestva. — To je zares važen predlog za Jude, ki so do zdaj le s tem pogojem zamegli kako posestvo kupiti ali dobiti, če so realne ali niže gimnazijske šole doveršili. Ali bo to tudi njim in deželi v prid, ne moremo še povedati.
Kazne novice.
*	1. t. m. je stopil „slovenski Glas-n i k" (9. tečaj) v kaj lepi in pomnoženi obliki pred slov. svet. Šteje celih 40 strani in prinaša večo povest „Klošterski Žolnir", nadalje humoristične čertice „Brtavsov Jurček," „Pomenke o domačih rečeh," „Uskoki na Kranjskem,“ Narodne stvari: priče, navade, stare vere, Češke legende, Slovansko berilo, Književni obzor in naposled „Besednik/* — vse prav mično in lepo branje, kteremu so še vverstene 3 lepe pesmice. Glede na vse to si ne moremo kaj, da ne bi se spet do vseh prijatlov lopoznanskega in podučnega branja obernili in jih prosili, naj so prav obilno na „slov. Glasnika** naročajo, ker je zares podpore vreden, in mu je tudi cena prav nizka: velja namreč za celo leto samo 3 gld., za pol leta pa I gld. 60 kr.
*	Glavnica za izdavanje V. Št. Karad-živečih del znaša zdaj 6521 gld. 52 kr. in 1 cekin.
*	V poslednjem listu „U. Gospodarja** naznanja g. A. Marušič, da ga zarad mnogih sitnosti ne misli več vredovati, da torej preneha, dokler se mu nov vrednik ne dobi. Škoda velika!
Loterjja.
Tcrst i 80	69	58	40	10.
Prihodnje srečkanje je 17. januarja 1866.
Dunajska borsa 5. januarja 1866.
6\ metalike	. «	. 62.66
6% nacij onal	.	. 66.60
1860 derž. posoj .	.	. 83.66
Bankine akcije	•	.	.	763
Kreditne „	.	.	•	. 149.10
London	.	■	•	.	. 104 90
Novi zlati .	.	.		
Srebro	.	.	.		
Srečkanje.
Pri srečkanju kreditnih sreček 2. jan. 1.1. je sledečih 15 serij: št. 1, 249, 458, 934, 952, 1102, 1210, 1443, 1886, 2037 , 2480, 2755,3014, 3104 in 3670. Izmed teh so zadele: s. 458, št. 34 : 250.000 gld., s. 1886 št. 30: 40.000 gld.; s. 3014 št. 31: 20.000 g. s. 1. št. 12 in 53 vsaka po 5000 gld.; s. 1102 št. 50 in s. 2480 št. 4: vsaka po 2500 gld.; s. 2037 št. 30: 1500 gld. itd. itd.
Lastnik 4. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. K1 einmaye rj a odgovorni vodnik R Bertschinger.