Št. H.
V Gorici, dne 13. marca 1896.
Tečaj XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja s  prilogo  „EitM<iriki Uit' vred jjo pošti prejemana ali v Gotici na dom pošiljanji:
vse leto.....gld. 4-40,
pol leta......2-20,
eetrl leta      ....      ,    1'10. Za  tuj«  dežele tolito  več,  kolikor je večja po5lnina. Mavcem   in   druj/un   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino  znižamo,   ako se oglase pri upravnišlvu.
..prlBiriB" izliuja  vsakih It  ilnij 'vsak   druiri tor<* in velja za celo lelo 80 kr.
„<2o»podarski Lisi" žzliaja in se ]>rilar'a vsak mesec v obse? • 16 slranij. Kadar je v ye!ek praznik, iziileta lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in .FOSUIICE* plačujejo se za petslopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi, — Za večje črke po prostoru. Posamične Številke   dobivajo   se v tobakamah  v Nunski ulici in v Šolski ulici, v   Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojaSniceiu pri Pipanu v ulici Ponte della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnisivu »Soče", — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9.   ¦
Izdajatelj in odgovorni uradnik  Andrej Gnbri&ek.
, Bog: in narod!"
Tiska »Goriška Tiskarna A. G^bricak" (odgovoren Josip Krmpotič).
Narodni ponos.
š*» nekaj mi.-nj moramo veii«htrlo tio-taviti k članku v zadnji številki!
Ni veliko le: od h*ga, kar je še na sploh veljala • modu , da je -do-ven-dvi jezik le /a krnela, le za Llaprt« iu dekie. lzj«*me so bile redke?' Toda tak«; dol«" s«* nam ni trčita sramovati, ker j«1 nismo sami zakrivili. Nasprotno pa smemo hiti poiio-ui, da v kratki dobi nekaterih le! smo s-- skoro že do celi; nlre-di onih zastarelih nazorov ter dali svojemu jeziku vsaj v domačih krogih pravo ča-t in veljavo. Damlmi«** mi /<• bolj icdke take slovenske rodbin«*. v katerih je liijSciiia navadni idifcvalni jezik. Ali eeio lake rodbine, ki (loma sicer veliko ne tuškutaiijo ali laščujejo, pošiljajo otrok«- v slovenske šole. a ta novi ii;:v.iSeuj izrisi i «lo«vla ostanke tistih zastarelih nazoiov, navad in razvad, po katerih je tuje blago imelo prednost pred domačim. Skratka lahko rei«*mo: slovenski jezik prodira tudi v višje sloj«' prebivalstva, a mtvgat.-tvn med nami ho kmalu bila zadnja smrtna ura.
V kolikor se vse to še ni povs«'tu doseglo do danes, Zgoditi se mora kmalu, rim prej. takoj! Vsak Slovenec naj pri-pomor* po svojih močeh k skoremu uresničenju t«*gu prvega suudra našega narodnega teženja in bojevanja. V;-ak«io lahko nekaj stori v tem po-Ztedu! Vsakdo ima znan««*, prijatelje, sorodnike il«l., kjer se še vedno delajo večji ali munj-i • narodni mehi : tu tieba upSivuti. seveda taktno in obzirno, da s»- preiti odpravijo iu tia njih ui«*->t«i s!«>pi strogo in tlosleimo visenje narodne »iolžnosti.
Ali ni tlosti sum«'» to. «la sl««ven<ki jezik proden* do prave veljav«- v <lo-mačem krogu, kajti to so pr«.'u/.ke useje! Treba je, da mu prubibiino popoieii ugled na vseh poljih javm-ga življenja. lil tU j«; S«> veliko dela. tu ,-e '/reši š»» silno \eliko, tu treba hitrejšega preobrata na bolje \si:j tam. kjer V «»d nas samih n«lvisu«>!
Pustimo na stran »se javne uradu, kjer Slovenci nimajo foliko srčno-'!. «la bi zahtevali spoštovanje svojega jezika. Izjeme so lvdke.' Pač pa h:prašf,j \-ak«lo svojo vest; Ali il.ijt-š MiiVutJi jeziku častno im>>to povsod v ,>tvt:em živije-nju.' Ki.ko govori- u.t -pr.-hodth. pri zabavali, v krčmah, v K.u.uimh. v š!a-ouuali.' V toni pogledu v.-ij.t yh»-li pri nas v i .*..!»¦! Se vedno tM«> >t«iio na- : čelu: s 1 o \ .".i:. f- i ii a i.» I,. •/. a k ni e 1 a. .
In res: III.' ne daj. «la bi t:e bilo : naše-a krnela: p«i «oii:kih štanmah bi , se dru-nu-  l,»   iv,!ko  slišala  .-lovensku
Podlistek.
Slika iz gladnih let.  !
r<.:.>»; «: •;.-1:. FHm «r/«^zkowa.
Prišla j«' zima m nemili -lad j" ¦ po>jfle,lal v vas. V korali Vasila iu Haitke : je zmanjkalo že j.'«*-rn«'Kov,v.i kruha.
Nad<» sta ;;t>ledeli lici mladih bitij, j mladeniču so  m- o<*i miri«- in polairoma ¦ j«» ui^aševat tudi  /ivi blesk   «lekl»:V-j«-«ra ! očesa, kajti jrlad je sti-ašeis uiron«»liit«*lj, «>u »irize prsi, p«u*ttu obraz m i^asi blesk »česa.   Nista pa  se  pritoževala,  delala sta, kolikor sta moirla, le Vasilelc se ni tako   poirostoma   smejal   in   Hanka   je nehala peti, toda ljubila sta so št- vedno, čedalje nmeiieje.
Prišla je pomlad in zmanjkalo je «-'el6 kruha in plev. Dobivali so od «r«i-spode po loneu žita na teden, toda težavno je bilo, prebiti ?. loncem žita 1 leni dolgih tinij, kajti v Hankini koči t i »avele tri odrasle osebe in troje otrok, i J tVasilkovi pa pet odraslih oseb in >':> otrok.
Fantovo lice je čedalje huje bledelo, čedalje globeje so se mu udirale oči, pa tudi Hankine oči so ugašale dan na dan. visoka in gibčna njena postava se je sklanjala k tlom, okrog ustnic si ji čital
beseda! Na- kmet z d«v.ele govori povsod le slovenski; kar smeh posili človeka, ko vi«li, kako morajo najnestrp-nejši /agit/eiH'»--Up<j.«LAu;tiSM ifovofui, Oil tega pride, da se v (Jorici več: govori slovenski neg«i la^ki. Kar je pa laziuuiiištva z d«'žim', kar j<> naše gospode, o, ta pa /e kupuje in šteje novce Lahom po la-ki. l/jeme so redke! Zakoj tako l Ali se sramujete t»'ga, da ste Sloven«'i? No, marsikdo se ne more otivsti tisle stare navade, iz časov, k«« smo Slovenci še narodno dremali ali životarili in orali ledino, toda take vrste grehi pri mlajšem r«>du so neod-pustljhi!
Ali kaj bomo dol/ili le naše razum-ništv«) z «l«>žele, saj   daje naša tiospoila v   mestu   najslabše   /glede.   Itedk«-   so slovenske dam«', ki govor«' po štacunah slovenski; da.  uiiiugc r«d«"i na sprehodili kramljajo laški ali celo nemški. • • Dogajaj«» se slučaji, ko marsikdo dobi nehote »oiko zaušnico sv«iji   narodni  za-i vesti. Pri«!«- v Slačimo,   kjiT  govori   iu j kupuj«' po la^ki;   za  njim  tali za njo) pride drug  Slov«'ne«'   ali   Slovenka,   ki ; pa govori slovenski, ¦ - in trgovec, po-! streže iu   govori   bolje slovenski   nego j prvi slovenski kupec italijanski, j            Uojaki, Iu livha skorega  in kore-
i nitega   pivjibrata!   V   (Jorici   ni   treba uikj«'i  italijaiKčine. kajti   vsakdo   zna ; toliko slovi-iiski,   da  se   ž njim  spora-i /tiiiicimi, (Slrogo zasebno /,ivlj«'iije in j občevanje sev«'«Ia \iv jemljemo v  poštev i pri   teh   la/.iuot-ivaujih«.   Proč   torej s si aro navado,   ki  je   Škodljiva   na vse ' stran«, in je piipr«>st«<uiu ljudstvu v naj-| večje pohujšanj«'.  Vsakdo pač lahko brez | skriti ponosni«   dvigim   glavo   in   pove 1 vsakomur: Slovenec, Slov« sika sem ! Pri-! lioduost   je naša.   o b-m   ne   sme biti nikakega dvoma!   Hodim««   zalor«'j   i«o-nosni na to,   da smo   sinovi   in htVre ogromnega s!oinilijonsk«»ga   naroda,   ki ima v   dveh glavnih   delih sveta   prvo besedo, katere veljava   iu ugled   pa še raste «««1 ilneva <lo dneva. Zal«'« le glav«* po koncu, srca kvišku! Proč s stralm-petnostjo. proč /. uaro«liio ponižnostjo! V>akio naj vidi, da smo s ponosom I«), kar smo,   da   smo   Slovenci,   «la   smo Slovani!
K<i ;«¦ hi!o že n.tpi-..i!-ii gonije n;i>iilie-\aii.'e .'..i lif«VM i^.uika, tlo-i.i li.isn je .Ivii-n<}-!* Oil torka, ki ;e porMo-aiu n.i^ ]uvi «-:.ili.-k t!i •• n,.|,i--a:a kol iivjiI i. te-|e U-Mie:
Z.nhea ^•¦\\)k:i ,Scu'e" pii<ibcil;t je pod t-ni ii;is'.ov<i:ti pjeki.e-ea rl-itiek. lanv.i '»iiio i"it.ui prav«« ?;,i-;;.«'l(>. Te «n k\d1,i, ki jihIm-,.t,,.> od sn-.i .v '•« rMjt> <i<> src, zvoki, kukur-itt:l: ;«- Oati '.e m- lk«»keit.ij me«i n.uai v d.i-rj.Sjt-ili   di:;!(    /. ::<^l!0-   !)i.rbe   Za        «)-«'be.
izraz l...le,Mn.'. T«..da Vasih-k j«' bil kr«>i»ak. vztrajen, hi dasi bl«'«l iu upalega lic::, je ipak vedno dela! na roboti in doma, in ko je bil pri ljubljenki, je <luši! grizečo bob'st ghob.i t<>r se prisiljeno smehljal dekletu. Hanka je očivhlno slabela. Večkrat se je vsa tivsla, hmle prek«« vat-t; v očeh se ji je temnilo in prsi  je  stiskala   bolest   kakor   ž««l"zen
Kvo vam posliulice kmečkih mul in sanjarij. Iivojc ljudij se ljubi, želi si in pričakuj«* src«*«' pa pride glad, kr ju <lušt in tigonoblja.
Med tem sta imela mlada zakonska v gradil dela polne roke. V mesecu majniku sta hotela praznovati obletnico svoje poroke. V hiši so pripravljali v ta namen dvorane, gospr j je bila poslana zala obleka iz daljnih krajev za to slavnost. Na grajskem vrtu so se razcvetale duhteče narcise in vijolici*. Gospod, čakajoč slavnosti, ječital, pospa svirala na glasovir, pn ni knjige ni godbe niso jima povedali nečesa o revščini in trpljenju Vasilka in Hanke, o njunih uvenolih obrazih in umirajočih midah.
Evo dva sveta.
Topli majnik je pokrival zemljo z zeleno odejo, škrjanček je prepeval in trobentice so že davno cvetele; toda v tem^ letu nesreče in revščino nihče po vas«5h ni poslušal pesmic veselega tiča,
Tako, kakor v t«*ai članku zvenela jo pač slrima, dokler je med nami plapolal pliiincn prvojja poroda, plamen idejalne in deviške ljubezni A? svojejra rodu in vseob-ee^.i navdušenja za bodočnost naroda; tako ji* zvenela struna, dokler juise naroilno delo »i jclo inipoiKivali nasprotniku, zbok česnr ji* le-ta vrgol imil nas iskrico medsebojne zaviMi iu prepira, iskrico, ki je v/plapolala, >.n\, v plamen, požigajnii nafte mule in vero v bodočnost naroda; lako je zvcncUi struna, na kratko bodi povedano: dokler niso bili *«* - tioliliiko pek varjeni v uaSi osrednji pokrajini, po zaslugi dohro račnnaj«»čona iiaspnitnika.
1'tijtn , na milnega ponosa" izi/inii je polagiiina iz naftega slovarja, po nekod j«* pri*«*l cel«') na indeks. In vendar: kaj je narod brez ponosa?! Kaj je narod, ki n<> pozna svoje lastne cene in ki nima toliko samozavesti, da bi povzdigajeno glavo in jasnim čelom uaglasal in branil to svojo ceno pred vsem svetem in proti vsakomur?! Nič, igrača v rokah vsakogar! Dobro so računali na*i iu vsega avstrijskega slovanska nasprotniki, Usonajpivo zastavili sekiro, da podrt« bujno in kosalo drevo narodnega ponosa slovenskega. Vedeli s«"i, tla narod, izgiibivsi svojo samozavest, bode se sam gladil pot svojim nasprotnikom. Iu res: od tistega iiipa. ko so je!« proglašali med nami sleherni pojav narodnega ponosa grešnim »radikali/mom* iu ko so proglasili celo, da je odločim borba za ohranitev svoje narodne iiidividuvi.liiosli le te-taliuu grdega poguaiistva, torej v nasprotju z nauki nafte svete vere: od tistega hipa, ko je jeilen del naroda ftel na to zvilo u.isbivljeiio limanii-o, jih je rasli moč našim luepioiiiikiiiii in ':e je v dobi par lel razvila tak«., da j«* poslala malone odločilen činitelj v kulturnem cenlru naroda slovenskega!
Toda ne, ti le-n nismo hoteli gtivonli •lan..-;, ki r hočemo g.,.%; ili drugi pol, jasno iu oif-ično, Irezim iu vendar rezko, kakor morajo umoriti zatesni ljudje v kritičnih livimikih.
/.a di>"".\; smo boleli le i/,r«*či svojo zalivalo goriški „Soči", da je ubrala zopel enkrat*) Mnmo, zares narodno!! Tako treba pis.iti narodu, ako hočem«), da bode veroval v svojo bodočnost: lako treba narod moralno jačili za borbo, za prava naroda iu titanovim.'. Pmiosni moramo biti na »vojn rojstvo, iu možje moramo bili vsikdar pri-in-.ivijeni za ljuto borbo za pravo svojega rešiva.
Nova sodišča na Goriškem.
V IX. si\ji tle>elnega zbora je utemeljeval dr. Mernik Turna svoj predlog zaslran novega okio/mga stnli>.č.i vTolininu ter novih ok.ajiiih sodišč za Urila in Kras. (<Jlej predlog v „Soči" št. ll|. tiovor se glasi ta-ko-le :
Visoki zbor! Z novim lotom t NJIM. slopi v veljavo novi zakon o civilnem pravdnem po-.top.miu. katerega nismo samo pravniki in potrpežljivo pričakovali, ampak ga pričakuje tudi prebivalslvo tele ilr/ave.
.Sto šestnajst let je stara dosedaj veljavna postava, čeravno nje sedanja oblika prvi.bii ž-* davno ni v-č pndobua.  Dasi ima
\Ne viiaj.mi. d.i jo .Kd-' »ni'-lil:t ti' l.i-i-dr t;i'.ri.kakor zm r.e' ..Zon« t ¦ "Vial sivini-*, z:-.r<-* naroilno"! Tu mi.hIuhui ]- n "ii.-.i—'tio ''liliz.K'110 iu; i>a kot pukr:!«. ofi!;e:je. fredn
uoIhuio  <iekle si ni zaisalo svojih las s cvetkami.
Nekoga majnikovega večera je s<*-dela TTanka na kočinem pragu. Žarki zapadajof-ega sobica so zlatih njene lase, glavo je imela oprto na shujšano roko, in obledelo ter shujšan«) lice se je kar jezilo od žalosti in trplonja. Njeni stariši so šli na robot«): jedno dete je sedelo ?. mačko pod klopjo, drugo ječalo, zvijajoče se pri peči, najmlajše, zabuhlo in bolno, je spalo v postelji ter bilo že blizo smrti. Dolgo je sedela Hanka molče in zamišljena. Sobice je bilo že seld nizko, ko pride izza plota Vanlek, ki se polagoma približa ter mol«'e sede poleg nje. Deklica pogleda ljubljenca s solznimi očmi, on opre brado na rok«) in tako sta sedela nekaj časa, molčala ter gledala drug druzega.
Vasiiek -, oglasi se urno Hanka, kakor bi se mahoma nečesa spomnila, -ali si jedel danes mlečno juho?»
Ta mahne z roko.
'Kdo bi mislil na mlečno juho», odvrne s hripavim glasom; <\<s lebedo jemo in koprive, ker nam grajski oskrbnik ne daje žita od onega časa, kar se je mi-me razsrdil*.
Hanka urno vstane ter steče v kočo. Bilo je to v torek; v koči so pripravili mlečno juho iz gosposkega žita; Hanka jo ni jedla ves božji dan ter prihranila
na sebi premnogo nedostatkuv, loči so marsikateri pravnik, posebno slarSi, skoro težko od nje. Z novim zakonom pa pride rov ži-velj v pravniško delovanje.
Da pokažem pomen novega zakona v razmerju s starim, hočem opozoriti visoki zbor na kratko le na najobčutniSe hibe starega postopka in  najviihiiše  koristi novega.
Po .starem postopanju je imela stranka izid pravde mnogokrat le v svojih rokah. Kedar ni prift za gotovo .okoliščino, dopušča stari postopek, ila oim stranka nalaga drugi prisego o tem, kar trdi.
Ta tiriiga stranka je smela pred Mogom priseči, da ni ros, kar trdi prva, iu le-la izgubila je pravdo. Obratno, ako si <iruga stranka '.' upala trditve prve s prisego zanikati, i ¦>) je tozitelj pravd«) le na svoji vesti, pololil je s prisego, kar je hotel, in zmagal je preti sodiščem.
Drugi nedoslalek bil je pri pričali, Ako po starem prestopku dvo priči prisoMi, mora veljati lo, kar ste oni izpovedali, ('to je bil sodnik še tako prepričan, da bi ena ali druga stranka utegnila po krivem priseči, ali da ste priči vedno po krivem spričevali le eni stranki na korist, moral je po zakonu vzeti prisego iu izpoved za golo resnico iu dajati prav onemu, o katerem je bi! prepričan, da nima prav. Vsled lega, ker je bil sodnik vezan na to pravil«), uriltil se je s«* tretji občutljivejši nedoslalek. Tudi stari zakon sicer zahteva. naj se zapisnik pri obravnavali s strankami zapifte preti sodnikom. No, ker je bil sodnik iu so bile stranke vezane na ona neovrgljiva pravila, nastala je polagoma pri vseli sodiščih navada, tla so stranke /. odvetniki ali zakotnimi pisači prinašale zapisnike seboj, jih predlagale .sodniku in na podslavi le-teh je sklenil sodnik pravdo in izrekel razsodbo.
Temu iias])i''ti določa novi zakon, da se ima vsa obravnava le pred sodnikom vršili, Sodnik ima stranke poučili o pravdnem prcdiiii.du, jim dati navodila k pravdi, opozarjati na dokazila in je pripravljali tudi uradoma. I,e kar se je pred sodnikom vršilo, kar je le-ta slišal iz ust strank iu prič, ima veljavo za iziti pravile. Slrogo so prepovedani odslej zapisniki, katere so stranke sestavile izven sodiftča.
Sodnik ima soditi po prostem preudarku ua p 'lagi izpovedij prič iu dokazil, katere je s. i zasliSal in odbral in ne glede na njih Število, slušajoč le svojo vest in izrekajoč edino le svoje prepričanje.
h teh napominjanih nedostalkov enega in prednosti drozega postopku sledi, kako važno je, da ljudstvo izve pomen novega pravdnega postopka in da se pravočasno pouči o novem zakonu.
Novi zakon pa bode ogromnega pomena le tedaj, ako se ne uvede le po obliki, ampak (udi dejanski po volji zakonoila-jalea takt), da sega res v življenje. Dejanski pa se more uvesti in izvijali novi pravdni postopek 1«*, ako se sodišča ustroje po kraju, po narodnosti in po osebju.
Sodnik hodi v vodni it: tesni dotiki z ljudstvom. Stranka naj ga lahko poišče ter razume po besedi iu jeziku.
Napotila me je pred vsem važnost novega zakona, «la sem slavil dunasnji predlog. Poleg tega pu tudi izrek gospoda poslanca nasprotne stranko v eni predidočih sej: „Dim-«pie si lasei cbe in lerra ti' ilaliani la giusti-zia sin uiniiiinislrata in šolo italiano". Tudi mi Slovenci moramo ob novem   zakonu  za-
svoj delež Vasilku, ker je vedela, da oni ne dobivajo in on pride lačen k njej. Oez kratko pride iz koče ter poda ljubljencu  leseno žlico in lonec poln jedi.
Vasiiek ga strastno zgrabi ter jame slastno jesti borno hrano. Ko je jedel, so mu <)či x.novic dobile svoj blesk, lice se mu pokrije z rdečico; pozabil je na ves svet, celo na Hanko, le jedel jo in jedel, dokler ni spraznil lončka. In nič čudnega, da mu je ta jed tako dišala, kajti že dva tedna je užival samo travo. Hanka ga je gledala •/. občutki trpljenja iu veselja; glad je razdiral njene prsi, toda s svojo hrano je nahranila ljubljenca.
Vzemši iz Vasilkovih rok prazni lonec, nesla ga je v hišo, potem se vrnila in sedla poleg njega na prag, objela ga okrog vratu in pritiskala njegovo glavo na svoje prsi. On jo je objel z jedno roko ter jo stiskal k sebi, z drugo pa gladil njene jasne,  razpletcne lase.
cO ti moj soko5,, Vasiiek b, zašepe-tala je deklica.
<Golobica moja, dušica!», odvrne Vasilko.
In umolknila sta ter molč«5 sedela. Za ljubezen sta imela še moči, toda glad jima je stiska! grla ter ju oviral v govoru.
Solnce je zašlo, ljudje, vračajoči se z robote, so se pokazali na drugem
htevnlh »Naj se na slovenski zemlji upravlja pravica le slovenski* Opomnil je isti gospod poslanec na drugem mestu: ,La parita delle lingue non do-vrebbe signiflcnre la confusione di piu lingue ucl giudizi ntedesimi", Tudi jaz poudarjam Se posebno, da so ne sme s toni, ako se drugemu jeziku veljavo prlznuvn, delati zmešnjava več jezikov pri enom sodisfiu,
Delitev okrajev se mora vršiti po jeziku in narodnosti tako, da se vsakemu narodu pravica doli lo v njega materinem jeziku, — Po novem zakonu treba se jo ozirati So na drugo okolnost. Pritožbo strank proti razsodbi prvega sodnika ne bodo vofi hodile na višje sodišče v Trst, marveč na okrožno sodišče, Pred tem obravnavati bode pravdo ustno, približno na isti način, kakor sedaj kazenske zadeve. Pomnoži so tedaj znatno delo okrožnih sodišč ter naraste potreba slrank, hoditi osebno pred nje, ako se ne bodo dajale v roko pooblaščencev, tedaj m odrekalo največjim ugodnostim novega zakona. Po sedanjih krajevnih razmerah pa ni pričakovati, da bodo hodilo stranko Iz Polen, Cerknega in nižjo Purlimljo v Gorico. Vaekritl bi jih daljno poli stalo več nego je pravdna slvar vredna. Da se ognejo takim potom, mji! opusle, iskuti pravico, Ali pa postimo slvar pismena po starem kroju I Ako stranko no bodo dohajalo osebno prod nadnlkn, izgubi postopek svojo pravo veljavo In upllv na ljudstvo. Pri delitvi sodišč ozirali so jo tedaj mi okrajna in okrožna sodišča.
Okrajna aodiiča na Goriškem ostanejo Inliko blizu kakor so sedaj, treba jo to malo prenieinbo, Poudarjati jo In, da no mora po novem zakonu dali vsakemu okraju lo sod« nik, ki pozna natančno jozlk kraja, narodno ftege in navade in poHiitmziia narečju in bo-sedc, ki so v kukcin kraju posebnega pomenu.
Primerna razdelitev po razdalji in narodnosti je popolnoma mogoča, kur knžo pogled na zemljevid, be-la kaže, da ste slovenska in furlanska narodnost strogo deljeni po goograllčni črti, ki sega od morja, tr-ži&kiga močvirja, ob obronku Krasa do Soče, odlod do obtoiikov litd in nb njih do avstrijske meje ob Idrijci. Na desno te črte, ako gledamo nizdoli, prebiva furlansko pleme, na levo slovensko, oboje ločeno po naravnih mejah, izjemsi mesto Gorica ob jezikovni meji, ki je mešanega prebivalstva. Lahko je tedaj delili celo deželo po narodnosti in zopet vsak del zase po naravnih krogih. Furlanska nižava doje eno lepo skupino. Le-ta naj tedaj tvori eno okrožno sodišče zase, ki bi obsegalo sodne okraje Tržič, izjemSi občini Devin in Dobordob; Gradišče in občino ločni k, izjemši vas ZdnivSčino; C.ervinjan in Kormin, izjemsi občine Delenje, Medaiia in lliljana. To okrožno sodišče štelo bi G4-.497 prebivalcev. Drugo gorsko skupino tvorili bi okraji Boleč, Kanal, izjemši občino Lokovec, Tolmin, prištevši občino Gorenjo Trebušo in Cerkno z 49.295 prebivalci. Ker je ta skupina najbolj razsežna, bi se ji lahko dalo novo središče v Tolminu. Tretjo skupino sestavljajo na okraji: Ajdovščina, Gorica, prištevši ji občino Lokovec in odšlovši ji Gor. Trebušo in Opatjeselo, in novi sodišči v Br-dih in Devinu, skupaj 82.455 prebivalcev. Nov«) sodišče v Brdih naj bi obsegalo občine Si. Fcrjan, Šmartno izpod Gorice, Dolenje, Medana in Biljana izpod Kormiiia z 11.439 prebivalci; ono v Devinu občine: Devin, Bre-stovica,  Mavhinje, Slivno, Selo,  Doberdob,
koncu vasi, Hanka je vstala, na kar vstane tudi Vasiiek. Dolgo pa jo je še objemal molče; gledala sta drug druzega ter molčala, naposled je sledil dolg in vroč poljub in ljubimec jo s pobešeno glavo odšel preko vasf, Hanka pa, gledajoča nekaj časa za njim, je Sla v kočo ter se vsa onemogla zgrudila na klop.
V tem trenutku sta se po Široki in pometeni cesti pri dvoru mod zeleno pmgrajo in gnničjem cvetečih narcis sprehajala gospod in gospž.
Gospa, oprta na moževo roko, mu jo pravila o bližajoči se slavnosti in o svoji prezali obleki; razodela mu želje po potovanju in bodočih zimskih zabavah. Gospod je držal v dlani drobno ročico svojo žene, poslušal njeno veselo kramljanje in ji potem pravil o vsem, kar je čital v knjigah in kar jo videl kedaj na potovanju po svetu. Solnco jo zašlo, in ko je služabnik naznanil, da je čaj pripravljen, sta gospod in gospa šla v hišo, pila in jedla pri odprtem oknu, neprestano se smajajoča iii raz-govarjajoča. Na to je bilo še dolgo v noč slišati glasove glasovirja; gospa je svirala, gospod pa, sedeč pri njej, je poslušal glasove melodije ter poljuboval časih belo ročico in rdeča usta mlade Ženo.
Evo dve ljubezni, dva para, dva sveta!.. .
(Dalje pride).
Vojseica,'6patjeselo in Temnica, skupaj 7101 prebivalcev. Glede kraškega sodišča bilo bi se ozilati na drugo instanco, ali bi se pri-klopilo pod okrožno sodišče v Gorici ali Trstu. V tem drugem slučaji združile bi se občine pod Devin tako, da bi pripadale obe. Devin, Brestuvica, Mavhinje, Slivno, Selo, Št. Polaj, Nabrežina, tržaški Sv. Križ skupaj 6358 prebivalcev.
Predlog ne opredeljuje natančno posamičnih okrajev, ampak stavljen je le v splošnih potezah. Podrobnosti določiti ima visoko justiCno ministerslvo po potrebnih poizvedbah in željah občin. Moj predlog nima druzega namena, nego spodbujati vlado, da se ozira tudi na potrebe naše narodnosti. Tudi nasprotna stranka naglasa potrebnost delitve po jezikih. Ona ima dosedaj vse, česar si želi in več kot potrebuje. Nam gre šele za obstanek našega jezika pred sodiščem. Dosedaj so bili riaši kraji pod vplivom ptujih uradnikov, brez: pravega srca za naš rod, in niso poznali našega jezika. Bili smo nekako pod skrbništvom, in kakor vemo: vsako skrbništvo je drago. Postali smo polnoletni ter zahtevamo svoje pravice in premoženje, [mamo dovolj naraščaja, sodnike lastnega roda, znali bodo delati pravico svojemu ljudstvu v svojem jeziku.
Obračam se tedaj na zastopnika visoke vlade, da na merodajnem mestu poroča o skromni in pravični želji ter jo priporoči, da se spolni.
Visoka vluriu vzgoji si potem zvesto in krepko ljudstvo tu ob .skrajni uniji Avstrije, ki hode vedelo iu znalo ločiti, kaj je prav in kaj ni prav.
Kar se tiče formalnega pristavka glede nujnosti, obžalujem, da se js stvar do danes zavlekla, ker me gospodje poslanci naspr»ne stranke niso zadnjič razumeli. Kajti ako bi bili glasovali za nujnost, naj se da takoj pravnemu odseku, ostajalo bi v proučevanje celin sedem dnij, tako, ker smo že pri kraji, ostajata le dva. Nujnost sama postala je vsled odhoda gospodov z une strani v zadnji seji brezpredmetna.
VIII. občni zbor
gorlSkc  žensko podružnice  dražbo sv. Cirila in Metoda dne 8. marca 1. 18%.
V nedeljo popoldne se je zbralo zadostno število gospa in gospic v čitalnični dvorani k osmemu občnemu zboru. Predsedovala je predsedriea g. Matilda grofinja A 11 o ni s. — O de ovanju v preteklem letu govori najbolje poročilo, katero jo prečitala zaplsnikarica g.čna Ana D o v g a n. Glasi se tuko-le:
.Krepko drevo je zasajeno v središče mile nam Slovenije. Ponosno Siri svoje veje, uničujoč pogubni veter, ki veje od vseh strnnij v njegovo ozemlje. To trdno drevo, ki se dviga i/, slovenskih tal, proseč blagoslova iz jasnih nebes, je družba sv. Cirila in Metoda s svojimi podružnicami. Vzvišen jej je namen! Okoli sebe zbira čvrsto svojo mladino, da jo vzgojuje v katoliško-sloven-sko - avstrijskem duhu po geslu: »Vse za vero. dom in za cesarja". Kateri nas bi ne bila ta družba, ki goji tako blage namene, mila in draga? Da pa ostane koristna družba sv. Cirila in Metoda nevsahljiv vir za blagor milega nam naroda, je treba složnega delovanja. Zato smo tudi me, čeravno šibke, segle v velevažni delokrog, s tem, da smo ustanovile žensko podružnico sv. Cirila in Metoda v Gorici. Ljubezen do nežne naše mladine in iskreno domoljubje naj privede vsako častitih drušlvenic do neumornega delovanja v korist in napredek slovenskega naroda. Z druženimi močmi čuvajmo drage njegove svetinje. V blagem trajnem spominu ohranimo vse plemenite dobrotnike, ki po-kladajo darove na žrtvenifc domovine ter s tem uresničujejo vzvišene nazore.                    j
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici prične z današnjim dnem osmo leto svojega delovanja. Pri podružničnem letnem .občnem zboru dne 31. marca 1. 1895. so bile voljene v načelništvo: gospa Matilda grofinja Attems prvomestnica, gospa Ivana Dekleva blagajničarica; g.čna AnaDovgun tajnica. Namestnice: gospa Marija Tuma, gospa Amalija Drufovka in gospica Lavo-slava Koršič. V odboru sta bili: gospa Julija Feigel in Marija Kancler. Pri podružnični seji dne 3. aprila 1895. 1. se je sklenilo, naj se izreče p. n. poverjenicam pismena zahvala na požrtvovalnosti v minolem društvenem letu s prošnjo, naj bi še nadalje delovale v razvoj društvenega namena. Naprošene so bile 3ledeče poverjenice: gospe Terezija Klančič v Podgori, Kristina Lokar v Mirnu, Alojzija Mlekuž v Gepovanu, Furlani Karolina v Št. Andrežu. Kerševani Kranja v Črničah in gospica Gabrijela Doljak v Solkanu. Požrtvovalnim sotrudnicam naša iskrena zahvala ! Dne 15. decembra 1895. I. se je sijajno izvršila podružnična veselica, prirejena v korist slov. otroškim vrtcem. Prisrčna hvala vsem p. n. sodelovalkam in sodelovalcem, ki so pripomogli k izidu zanimivega vspo-reda: gospici Mariji Hafnerjevi, vrli znani pevki, gospici Avgusti Šantelj, izborni igralki na gosli, čvrstima igralkama na glasovir gospici Irmi Klavžarjevi in Mileni Premrou-ovi, neutrudnemu reditelju gospodu Ernestu Klavžarju, pevovodji g. Eratrtu Sirci, čital-niškim pevcem in pevkam, diletantom in di-letantinjam, slavni goriški Čitalnici, ki nam je brezplačno odstopila svoje prostore. Odkritosrčna zahvala vsem onim gospodom, ki so nps počastili s svojim pohodom, ali pa v ta namen kak dar poslali.
. Srčna zalivala vsem p. n. sodelovalcem. vdeležencem, podpirateljem in prijateljem naše važne družbe!
Pri podružnični veselici je došlo 226 gld. 74 kr. V pokritje veseličnih stroškov se je porabilo 45 gld. 77 kr. »Sloginim" učnim zavodom.se je poklonilo 60 gld. (pozneje še 40 gld.), 120 gld. 97 kr. je ostalo za bo-žičnico v otroških vrtečih v PeVmi, Podgori in Ločniku.
Stroški božičnice v omenjenih treh vrtečih znašajo 140 gld. 36 kr. Obdarovani so bili vsi ti otroci. Med revnejše se je razdelila obleka, perilo, obuvalo, drugi pa so vdo-bili peciva in jabolk. Kak6 težko je pričakovala otroška družbica zaželjeno »božičnico" ! Lice jim je žarelo, ko so gledali v lepo okrašeno božično drevesce. Rajsko veselje jim je sijalo iz nedolžnih cčij. Da bi se jim v takih prijetnih trenotkih vcepila vedna hvaležnost do blagih svojih prijateljev in neomahljiva ljubezen do milega naroda.
Povrni Bog dobrotnikom slovenske dece!
Naša podružnica šteje do d-mes:
uslanovnic......24
letnic........180
podpornic......   20
Skupaj; 224     -
Število podpornic se je skrčilo, ker so nekatere pristopile k zunanjim novoustanovljenim podružnicam, število letnic se je zdatno pomnožilo.
Načelništvo je imelo v društvenem letu sedem sej.
V minolem letu je došlo v podružnično blagajno:
Dohodkov:
1.  ostanek proSlcga   leta .   .   43 gld. — kr.
2.  letnimi in pndpornina .   . 156    ,   50 „
3.  uslanovnine......40    ,   — »
4.  prodane knjige .....     t    »   70 „
5.  veselični dohodki   .... 926    „   74 ,
6.  radodarnih doneskov .   .   .   60   . 50 ,
Skupaj:528 gld.44 kr. Stroški:
1.  odposlalo se je v Ljubljano glavni družbi........200 gld. 41 kr.
2.  Sloginim učnim zavodom . 100    »   —   »
3.  za veselico  se je potrosilo 45    ,   77  ,
4.  kolači in drugi stroški mej
Ielom.........10    ,   36  „
5.  Požičnice (obleke, itd.).....140    „   30  »
Skupaj: 496 gto. 90 kr.
Dohodki: .... 528 gld. U kr.
Strogi:   .  .  .  . 400    .   PO  „ Čisti ostanek: 31 gld. 54 kr.
Delajmo in budimo neustrašeno. Iz-vestno nam prisije po trudu svetlejša bodočnost.
V Gorici, 8. marca 1896. I.
Ana Do vga n, znpisnikarica.
To poročilo je bilo sprejeto soglasno in s pohvalo na znanje. — Opomniti je, da podružnica je porabila za božičnico v d o -nnrju 140 gld. 56 kr.. a veliko je bilo darov v blagu. — Denaren uspeh je prav lep; čast in hvala trudoljubni gospej denar-ničarici! Hvala vsemu odboru, ki je tako častno rešil svojo nalogo!
Pri volitvi novega odbora se je izvršila rnnla sprememba, ker nekatere gospe niso mogle več sprejeli izvolitve vsled zasebnih poslov. Tako n. pr. je odklonila daljno izvolitev predsednica Matilda grofinja Atlcms in še druge. Presrčna jim hvala na dosedanjem trudu za našo milo mladino; uverjeni smo, da bodo zanaprej tudi zunaj odbora po svojih močeh pospeševale koristi podružnice. — V odbor so bile izvoljene: Predsednica gospa Šari tel Avgustu, profesorjeva soproga, namestnica lanska denarničarica gospa Ivanka Dekleva; blagajničarica gospa Amalija D ru-f o v k a, namestnica gospa Marija Kancler; tajnica g.čna Ana D o v ga n; namestnica g.čna Lavoslava Koršič; odbornici gospa Karolina Saunig in g.čna Milena Preniroii,
Ni dvoma, da novoizvoljeni odbor bo kos svoji lepi in hvaležni nalogi za blaginjo milega nam naroda tu ob jezikovni meji. Častite gospe in gospodične naj bodo uver-jene, da naša mladina jih ohrani v hvaležnem spominu tudi v onih zaželjenih »boljših časih", ko bo lepše solnce sijalo po tej ljubljeni žemljici slovenski.
DOPISI.
I/, Iirauiškc doline. (II a z n o t e r o s t i}. Z radostjo je pozdravilo vse prebivalstvo brez razločka novico, da je ceja po lepi brnniški dolini zagotovljena. Že pred 20 leti se je vzbudila misel za to cesto in od tedaj šo romale prošnje za podporo na vse strani, zastopniki občin moledovali, kjer so vedeli in znali, da bi jim kaj v to svrho pomagali, dokler se je niso naši č. g. deželni poslanci resno poprijeli in z veliko požrtvovalnostjo dosegli nam to cesto, za kar jim v zahvalo ostane sleherno srce hvaležno, posebno pa, če pomislimo, kod je prej moral romali z vozom po hribih in dolinah, če je hotel kaj peljati v Gorico, a sedaj bodo brez skrbi voz izročali gladki ravni cesti.
V Časnikih se bere, da je odbor za napravo spomenika junaku Čehovinu sklenil ob 50-letnici cesarjevega vladanja slovesno spomenik odkriti. Želeti bi bilo, da bi bila do tedaj cesta že dovršena in javnemu prometu izročena, ker bi vozovi po ravnem iz Gorice lehko dospeli naravnost do rojstne hiše v Gorenjo Braniro. Nadejati se je, da bode odbor za gradnjo te ceste imel to važno stvar pred očmi ter z vso skrbjo delal na to, da se cesta do tedaj izvrši. Vsa stvar ne bode prav lahka, ker je vlada odločila, da se splača njena podpora komaj v letih 1897. in 1898; le z ozirom, če bi se dala ta podpora prej izposlovati, mogoča je do tedaj izvršitev te ceste.
Zadnji čas pa je tudi že bil, in sicer v gospodarskih ozirih, da se ta cesta gradi, ker trtna uš napreduje v tej dolini z velikanskimi koraki in bati se je, če pojde tako naprej, da vinogradnike spravi na beraško palico. Ljudstvo pa je začelo saditi riparijo in mnogo se jih sliši ki pravijo, da ene domače večne usade.
To je že napredek; kaj pa, ko bodo te ameriške trte začele roditi in pokažejo vsakemu, da prekošajo, se ve cepljene, v vsakem oziru naše domače trte?!
Dne 4. marca je bil v Štanjelu pogreb i po   domače  dobro   poznatega   »Šnajderja*,
nekdaj večletnega župana. Mnogobrojna udeležba pokazala je, kako je bil rajnik povsod spoštovan in cenjen, ker bil je res cel mož v pravem pomenu besede; in s tem, menim, da je zadosti rečeno. Pogreb vodil je č. g. vikarij kobljeglavski, ker Štanjel je ostal po odhodu prejšnega brez duhovnika. Ta pa ni edina občina, ampak v bližini je Šmarje in Gaberje brez lastnega pastirja, slednje celo od lanjske velike noči. Da bi bile kar tri občine v bližini brez duhovnika, se ne dobi z lepa kaj enakega, četudi jih je veiiko pomanjkanje.                                 Braničan.
Iz Sv. Križa na Vipavskem, 3. marca. — Tudi tukaj smo z veseljem sprejeli misel o novem društvu v Gorici. Želimo, da bi besedam kmalu sledila tudi dejanja, ker .besede mičejo, zgledi vlečejo". Naši trgovci in obrtniki so še popolnoma v narodnem spanju, ker jemljejo blago od zidov in nam sovražnih Italijanov. Tako ne sme dalje iti! Proč s hlapčevanjom, prof: z renegati! Na lastno nogo se postavimo Slovenci, kakor v narodnem tako tudi v gmotnem oziru; držimo se gesl.i: .Svoji k svojim" in visoko dvignimo zastavo Slave. llmeje se, da moramo imeli tudi dovolj takih trgovcev in obrtnikov, ki bodo v vsakem pogledu tekmovali z nasprotniki.
V obče je znano, da imamo Križani že mnogo let svojo narodno gardo. Žtlost pa prime človeka, ko vidi o raznih priložnostih cvet križke mladine poil orožjem, a čujte! povelja se oddajajo v nemškem jeziku.
Ali ni naš malerni jezik lepši ? Žalostno, zares žalostno! Pa kako bi temu v okom prišli ?
Kdino sredstvo je telovadno društvo »Sokol*. Glejmo na sever, k našim bratom Čehom; oni imajo več tisoč mož broječo narodno vojsko. Čehi imajo pravilo: «Kar Ceh, to Sokol«. Oglejmo so po naši ožji domovini! IViprosta vas Prvačina ima to prekorisiuo diuštvo, a naš mnogo večji Križ je nima. Umestni) bi liiln, da bi se Križ in Ajdovščina združila v eno in isto društvo. Tedaj na noge Križani in Ajdovci! Izvrstnih močij Vam ne manjka, le ivsne volje je treba. Pokažite svetu, da ste Slovenci in sicer zavedni Slovenci, katerim bije srce za milo domovino. Na zdar!                    '  .
Kralje, na delo, ker resni so dno vi A delo in trud naj nam Bog blagoslovi. »Vornivski".
(Ta dopis H peresa priprostega kmečkega mladeniča naj priča, ria — Slovan gre na dan! Narodna zavest prodira čedalje globlje in ho vršila še  čuda.   Le naprej!   IJred.)
Iz tolminske okolice. (Cvetlica i z v r ta it a I i j a u s k o »a v i t o e o I -t u r e*). Pred par tedni je prišel v Gorico iz okolici? tolminske 70-lelen starček. I'o opravilo pride v prodajalni«) papirja g. Skerla, zahtevajoč 12 tiskanih pol za malenkostne tožbe v slovenskem jeziku. Sluga mu jih zavije in mož odide. — A glej! Prišedši domov vidi, da so pole italijanske. Ker ima pa mož vsak teden opravilo v Gorici, nese drugo soboto pole nazaj. Prišedši v prodajaInico, prosi, da bi mu pole zamenjali in mu <hi!i slovenske. Oni pa mu pol nočejo zamcnjiiii, ampak ga zelo surovo zavrnejo. Ker pa mož ne more rabiti italijau-kih tiskovin, vrže italijanske pole na klop z besedami: »Ako nočete dali slovenskih, imejte še te, saj joz jih ne morem rabil!" Poslušajte čin italijanskih kiillnronoscev! Komaj mož zadnje besede izreče, suni ga sluga tako močno v rebra, da so ubogi starček zavali po tleh; komaj pa ostane, zgrabi ga zopet nesramnež za prsi in ga hoče vreči na ulico. Vendar se mu ta izpuli in uide pri drugih vratih iz prodajalnice. Kaj bi se bilo zgodilo; ako bi ne ušel —?
D o s t a v e k u r e d n i 51 v a. — Ta dopis smo prejeli že pred 14 dnevi; nismo mogli verjeti temu. kar pripoveduje. Zato smo vprašali v »listnici" pojasnil. Došla so nam in evo danes dopis. Čudno pa, da mož Slovenec gre po slovenske tiskovine k Skertu, ko bi jih dobil bliže v Gosposki ulici, kjer je »Goriška tiskarna", katera ima nad 300 vrst tiskovin v vodni zalogi.
Goriške novice.
Furlanski tramvaj. — Dr. Ve mi t i,
ki je s pomočjo nadškofovega glasu zaprečil v deželnem zboru peticijo za vipavsko železnico in ki ni hotel podpisati peticije za predelsko železnico (zapomnilo si vi hribovci, ki kupujete pri teh ljudeh!), je razkladal v zadnji seji mestnega starašinstva, kak«) napreduje delovanje za parni tramvaj v Furla-nijo; dodal je tudi, da ta srčna želja vseh Fuvlanov (bum!) je blizu ugodne rešitve. -Iz vsega tega je razvidno, da sedanji kolovodje lahonske stranke uganjajo narodnostno politiko povsod, tudi pri železniških zvezah. Vipavske in predelsko železnico ne marajo, ker je boje Slovencev, a delujejo za tramvaj, ki ne bo imel skoro nikakega prometa. Ali so na Dunaju res oslepeli vsi nierodajni krogi, da »ne vidijo nič, ne slišijo nič, kot bi bili mrtva stvar?!"
Porotne obnrtnave prično 20. aprila.
—  Na zatožno klop pride kakih S Slovencev; državno pravdništvo je tožilo vse v laškem jeziku, a sodni dvor ne dii i.btožnic preložiti na slovenski jezik, kakot >.> nasprotno storil o svojem času s slovenskimi obtožnicami našega urednika. Obravnave in razsodbe bodo torej tudi nasproti Slovencem le laške, — ako ne pride od zgoraj kaka odločna beseda, ki pove gospodom, da tako p o 1 i t i k o v an j e v sodni dvorani ni na mestu. Zares, Lahom ni treba boljših prvoboriteljev nego so gg. svetniki in državni pravdnik pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici.
Sove pllnove luči. — V Gorici je ponekod prava mizerija z razsvečavo. Bela Ljubljana se pripravlja na elektriško luč, v Gorici pa celi deli mesta še plinove  nimajo.
—  V zadnji seji mestnega starašinstva so pa vendar  sklenili,  da  postavijo   17 novih
svetilk; postavljanje bo stalo 306 gld., letni strošek pa 357 gld.
Za kolesarje. — Goriški mestni zastop je hotel cbdačiti tudi kolesarje; v tem pogledu si je hotel pridobili prvenstvo v Avstriji. — Toda deželni odbor tega sklepa ni potrdil. — To je povsem pametno ! — Goriški municipij ali magistrat, kar hoče biti zadnji čas, nečuveno slabo skrbi za dobre ceste, da so le pomilovanja vredni kolesarji, ki vozijo skozi mesto. Goriške ceste se posipajo z debelini gruščem, kakoršnega ne ranijo niti zunaj na deželi. V tem pogledu je Gorica zadnja vas v deželi!
Spoznanj« prihaja. — Kdo naših či-iateljev se ne spominja neštevilnih člankov, zlasti v obliki dopisov iz Ljubljane, v »Soči* od katoliškega shoda sem, v katerih smo bičali kolovodje naše »katoliške stranke"; očitali smo ji, da doma govore in delajo tako, na Dunaju drugače, da doma slepe ljudstvo, na Dunaju pa govore in glasujejo proti samim načelom v resolucijah katoliškega shoda, ker — njim tako kaže, ker so ne-značajni koristolovri. Govorili smo vedno bre>. ovinkov, duši zelo previdno, obzirno, zmerno, kajti po katoliškem shodu so biti nastali nekam čudu: časi na Slovenskem. — Kdor se ni pokoril znanim kolovodjem, kdor ni priznal nezmotljivosti samega Povšeta in prezri.imeniteg.t komedijantu Cevljarčiča, da o kanoniku Klunu n« govorimo, ta je bil izgubljen za sveto cerkev in nebesa. .Soča* je požirala trpka očitanja, ali to je ni oplazilo, namreč neizprosno je šla dalje v borbi proti politfckim Šarlatanom.
Kvo danes »Soči* najvoljavniše zadoščenje : »P r i m o r s k i Lis t* je konečno prišel za »Sočo- iu ubral iste strune. V zadnji številki je priobčil čl mek »Kje je za vernica", ki govori o katoliškem hhodu in pravi med drugim:
Pač pa se je od lakrat marsikaj zgodilo. Tako je v tem č.isu g. Karol Klun mej drugim v državnem zboru zagovarja! judovsko južno železnico; se je v koaliciji zavezal z liberalci in je, da bi judov.ski liberalizem {»omagal rešiti, mej vsemi najvažniše, versko vprašanje na stran potisnil, akoravno se je na kat. shodu tako strašno hudova! nad onimi slov. poslanci, ki »v odločnih trenutkih omahujejo in jim je katoliška vera postranska reč" ; je se svojim molčanjem in glasovanjem izdajal Judom sveto stvar krščanskega, ljudstva, in sedi še zdaj z predsednikom i. kiit. shoda v razpadajoči trohii baraki Ilo-hemvartovega kluba — zopet v veselje liberalcem iu Judom.
Ako tako dela predsednik slovenskega katoliškega odbora, mora človek res vprašati, ali so se slovenskega katoliškega sdioda ros vdeležili tudi Judje iu liberalci? Pohujšanje je očitno. Ali res v/i katoliški Sknenci mislijo, kakor tui^li iu dela gospod predsednik katoliškega odbora?.......
Prav imajo liberalci, ako nam očitajo, da katoliški shod je bil pesek v oči, da je Slo le za osebnosti, a ne za stvar, da nam ime katoliško služi le v slepilo.... Prav imajo!".....
To so vendar enkrat možke, odločne besede, ki dokazujejo, da prihaja vsaj ni jedno plat. pravo spoznanje v izvestne kroge. Dal Bog, da bi se to spoznanje širilo šo dalje in popohiilo na tisto stran, ki dokaže: kdo ima koristi od novodobnega prepira na Slovenskem.
Nesramni dopisun v »Mattmu" se je spravil na naše slovenske otročiče v »SIo-gini" šoli. Pravi tamkaj približno to-le: Nikdo bi se tie upal zanikali, da slovenska mladina ni potrebna šole, ki bi jo rešila zasurovc-losti; doma nima vzgoje, ki je potrebna v mestih tudi rodbinam ubogih delavcev. — Na to sledi napad na »Slogino* šolo, češ, da se v njej otroci ne nauču tega, tla opravljanje svojih navadnih potreb na ulici je nespodobno. Proti temu kliče na pomoč rudarstvo, da ne bodo mislili tujci, da otroci prihajajo v tisto šolo i/. — Abisinije.
Pravijo, da dopisnik »Mallinnv" je uradnik. Naj bo karkoli, za nas je čisto navaden lopov! — Da otroci na ulicah marsikaj groše, to je znana reč: toda dopisnik naj pogleda poprej pred laške šole, lam bo videl zdivjanost, ne abisinsko, marveč ono sicilijanskih banditov. — Slovenski otroci »Sloginili" zavodov so znani v vsem mestu po svojem lepem obnašanju: ucileljstvo tdori svojo dolžnost. »Slogina" šola je v čislih pri vseh nadzorovulnih činitoljih. No zdaj pride topovski pisač in se dr/.ne v pulviadneiii lii-naldiniievem   irobilu tako nesramno pisariti!
Znano je, da imajo slovenski otroci veliko prestati pred laško rudiujskano »nularijo: večkrat že je bilo treba klicati redarstvo na pomoč : nekateri pobalini so bili tudi zapiti. Prav- zadnje dni smo culi. d,i nahujskatia podturuska mularija nadleguje in žali slovenski učiteljici tiimošnje slavna šole! O vsem leni je dopisnik dobro poučen, a lepo molči! Lopov!
Enaka »avita coltur.i" obiizuje nadobudno sodrgo tržaško. Evo, kaj piše »Edi-u o s t* od srede: Strast proti na&emu slovenskemu življu narašča od dno do dne. Kar se pa dogaja v nekaterih krajih mesta, pre-seza ros vse meje. Ko so se včeraj popoludne dečki in deklice slovenske šole vračali domov, napadla jih je nenadoma tolpa italijanskih dečkov s kamenjem. Našim dečkom se je posrečilo rešiti se pred kamenjem, ker so bežali in se poskrili, a huje se je godilo deklicam. Malo deklico I. razreda Dragotino Kolman ranil je neki deček tako močno s kamenjem, da je bila hipoma vsa v krvi. Prebil jo je pod desnim očesom jako močno in le sreča je bila, da ni zadel očesa. Okrvavljeno deklico prepeljali so nekateri dečki, ki so prihiteli domov. Kolikor doznajemo, je rana toli močna, da je morala deklica obležati doma. Sedaj prašamo: ali bode že konec temu napadanju?! Ali naši otroci res niso več varni na cesti?! Res, daleč smo prišli ob koncu tega stoletja ? Kaj bi se bito dogodilo nasprotno, ako bi naši napali one?! Nasprotni časopisi bi gotovo ne imeli dovolj prostora za psovke proti nam. Mi seveda naj
bi molčali o takih činih. Kaj porečeta sedaj »Mattino" in prijatelj »Piccolo* ?! Gotovo, da je bil to plemenit čin, ker se je dogodil proti nam. Le tako naprej, saj konec rnora priti. itd.
Zapravljanje mestnega denarja. — Za slovensko šolo niso imeli denarja! Strašno so javkali, da bi se jih vlada usmilila, — Ali za razne demonstracije imajo vedno dosti denarja! Čuje se, da imenitni »šjor podeštat* pojde zopet na Dunaj v spremstvu še enega «konšelirja», da bo ondi protestoval proti slovenski šoli. To bodo ministri trepetali pred slovečimi brkarni in srepim pogledom, kakor bi jih prišel lasat sam Vittorio Emanuele. (Hudomušneži pa trde, da gospoda se poj-deta le malce zabavat na Dunaj, ker t« v Gorici nimata dovolj prave prilike), — V ulici Morelli pa hote odpreti nov laški otroški vrt, menda že osmi v Gorici, v kateri bodo lovili slov. otroke. Tal:6 zapravljajo denar, potem pa tožijo, da so prazne mestne blagajne.
V   proslavo 50-letnIce Njeg. Veličanstva, a za spomenik pok. našemu rojaku baronu Čehovinu je prejelo predsedništvo veteranskega društva v Gorici te darove: Divizijski artilerijski polk št. 37. v Gorici 31 gld. Monsignor Ivan Abram v počeščenje svojega vrlega prijatelja 25 gld. Artilerijski polk št. 10, v PizenivSlu 20 gld. Divizijska artilerija št. 19. i. doneskom polkovnika Pfriema 17 gld. Častniki 3, art'»l. balalijona v Petrovaradinu 16 gld. General baron Wagner iz luomo.st.i 15 gld. Haron Leon-hard Hianki 10 gld. - - Po 5 gl d. ; Karol grof Lanlliieri, Anton Jacobi. cesarski svet. pl. Sobel, I, It., Urban Gruden h Ptuja, Jakob PiH-dg, pl. C, Obleschik iz Linea, divizijski arlil. polk v Oscku, tiskar iu urednik A, Gabršček v Gorici, Tvrnovsko vojaško veteransko društvo. ¦ Artilerijska zaloga v Puljti 1 gld. 20 kr, Henrik Gros, c. kr. gifnu. ravnatelj in Jožef Itillissich iz Goric..' v;- »ki ;* g!-!. — Po i gld.: Atit, Klodič pl. S;;blndo?ki, Ivan Simčič, monsignor Pavissich, dr. Al. Hojic, Martin Zucrhiali, Karol Drašček, vikarij Jožef Slunder v Gabrovici, Anton rlraunitzer, artilerijsko zapovedništvo v l*-vovu, vojaško veteransko društvo iz Marijinih kopališč na Češkem, polkovnik pl. Ulrieii v KaSavi, stotnik Friderik Jar.ko v Budimpešti, pl. pi Ilich-Caarburg, trgovec Anton Koren, artilerijska zaloga, v Karlsburgu na Ogcrski-m (2 gld. 60 kr.), eksc. vitez Muyer. Artilerijsko zapovedništvo v TemeSvaru 1 "gld. 65 kr. - Jožef Kosec, vikarij v Novakih in Peter Potočnik vsaki 1 gld. 50 kr. Po 1 gld.: župnik Blazij Grča, Jožef Furlani v Vitli Virvnlitii. stotnik ivan llohler, Franc Stor-moie, župnik Martin 1'ervauje, monsignor Dominik Pilipp. stotnik Ivan Springiusfcld, šolski nii.d/.nrnik Culol, grof Friderih Attein.;, polkovnik Ant. pl. Min II v KaSavi, učitelj Anton lludež, župnik Franc Kraujc v Uivginju, župnik V. Toinatiin v Kobljiglavi. vikar Simon Gregorčič v Sedlu, Andrej Konjedic, v Piaveli, gostilničar Ivan Meja v Gorici, Ivan Waguer, trgovec Anton Fou, veleposestnik Anion Ja-kotičič, trgovec Edvard Pavlin, vitez pl. Catiuelli, baron Lielitenburg, major Szoienskv, kur.it Štefan Mozetič i/, Gorjauskega, prof. ŠanlH, Ivan Castelliz, Ani. '. Boja, župan v Ko/.aui. — ['o 50 kr.: Ivan 1'rezl, nadporočnik liiirfolf pl. Nemethv, Ferd. Sihv»arz, Kotbl Matija, N N. v Biljani, Anton Kurner, Anton Kašca, Kari Merznik, Jošk v Cerknem in Oblak Andrej. Franc Delpin 30 kr. — Predsedništvo izraža zahvalo vsem plemenitim darovalcem ter so. priporoča slavnemu občinstvu za nadaljne doneske.
Zn ranjenec v Afriki. — Pred sklepom lista smo prejeli: »Prijatelj'4 „avite colture" 1 gld. — J. J. kol poseben »prijatelj" zveze z Italijo 30 kr. — I. J., občuduvalelj liara-tierijev, kako brzo je tekel nazaj, 20 kr. — Ivan P. ! gld. - Anton It—c 50 kr. ~-Frane K—k  l gld. 50 kr.
To objavimo le kot «kurijnzum». Ak;i pride še kaj, da bo vredno pošiljati, izročimo denar določenemu namenu primernim posredovanjem. Ako bo svot.i majhna, izročimo jo odboru za vzdrževanje »Slogine« šole.
Razpisane .službe. -Na goriški realki ste ra/.pis.uii služb', profesorjev za nemščino in italijanščino: — n.i gimnaziji pa začasno mesto za italijanščino.
Priznali moramo, da je lui gimnaziji nečuveno slabo poskrbljeno z:i učiteljske moči obeh deželnih jezikov. Ali čuje se, da za novo m»sto so bo potegoval neki — ž i d. Kako bo žid razlaga! Danteja, razne ode in pesmi nabožne vsebino, katerih je vse polno v laških berilih, to prepuščamo Lahom v premislek; ako jo njim tako prav, — mi sprejmemo to le s pomilovanjem na znanje. O nečem drugem prihodnjič !
Novaeenje. - Prosimo gg. župane i:i tajnike v deželi, da bi nam sporočili, koliko mladeničev so letos vzeli k vojakom. — Gorica se je letos zopet škandalozno obnesla. V 3. razredu so v/.oli same Slovence, in po vrhu toga menda same - »Sokole". — ! Mestni mladiči so se vozarili po ulicah in tu-j lil' (peti itak ne znajo), a nikdo jih ni ovi-' ral. Ko so pa došli okoličani nadomestit mostni primankijaj. so je vso drugače postopalo ž njimi! Slovensko pesmi nočejo slišali ! Sicer nimamo nič proti temu. da so omejuje r.izsajanje in potjo po ulicah, ali postopa naj se z vsemi enako! — V sredo je redarstvo zaprlo tri okoličane na Goriščefcu.
Iz Bolca nam poročajo, da po kratkem odmoru je začela že zopet razsajali da-vica med otroci. — Šolo so morah zopet zapreti.
V   Vrtojbi je večje število rodoljubnih mladeničev in mož. Ti so sklenili, da zopet obude Čitalnico. Tudi pevski zbor ustanovo. Za poučevanje petja imajo požrtvovalnega učitelja g. Zorna. — Živili Vrtojbenci! Le naprej!
V  LočnIku so Furlani ustanovili laško »Bralno društvo* (»Gabinetto di Leltura"). Predsednik je neki Pavlo Cecuta. »Corriere* je zeld vesel novega društva. — Kaj pa nekatere naše vrni v okolici? Ali bodo spale
9e nadalje? Solkan in Podgora sta zaspala; St. Peter se giblje; St. Andrež spi že dolgo. — Na delo, rojaki, na delo!
Volitev župana vršila se je 5. t. m. v ŠL Andrežu ukljub neutemeljenim utokom, katerih se je veselil neki n a j v e C i zakotno revolverski list v Gorici. Izvoljen je bit g. Jožef Lntman; podžupanima pa ggv Franc Zavadlav, Jožef Molar in Franc Pa* škulin. O ti priliki so zbrali za »Slogine* zavede 12 gld. 27 kr.
Ncsrežc — V Crničah sta se igrala s slamoreznieo dva otroka. Prvi je potiskal deteljo pod nož. drugi pa je v »stem trenotku zavrtel kolo; stroj je odtrgal,otroku roKo za pestjo da se je držala !e še za spodnjo kito m kožo. Poskušali bodo, da bi se roka zopet zarastla. — Pazite na otroke!
—   Neki 30-letni voctrtik iz Rodeža (občine Desklc) je prišel v petek pod voz, ki ga je smrtno pomečkal. Umrl je v naj-veCiih_niukali„v_nede!jo v bolnišnici, usmiljenih" bratov v Gorici.                                    ,   ,
—  V Soči se je ubil 52-letni Andrej Komac.
1% beneške Slf renlje. — Deklina Marijana TrtiSnjak v Truskah pri Dreki je povila 28. fehruvarja nezakonsko dete. V strahu pn*«"! svetom je to dete pokopala — živo. Ali pravica je položit« svojo roko na nesrečno mater in jo zaprla. Zdaj Čaka pravične kazni.
—   UčVraj teden j-» bila nevihta. 01» H. zvečer je udarila strela v cerkev M. R. na .Starigori, poškodovala strelovod in tudi nekaj malega cerkev. — V R u b i n j a k u je udarila v dimnik neke hiše; notri je bilo 12 o-ci), a nikogar ni po-ikodovala.
—   V Vidmu je umrl' natfšfcnf Iv^n M.irija Herengo v 67. letu starosti. Nad .kof i j«, bil od I. 187(1. -. Želeti bi bil«, da bi njegov naslednik imol več zmisla za Kristusov nauk: »Pojdite in učite vse narode*, iu da \,', za tako sveto nalogo vzbujal duhovščino 7.'X uhoge beneške Slovenec, v svoji gimnaziji in semenišču! Tamkaj vzgajajo duhovščino tudi /a 40.000 beneških Slovencev, a slovenskega jt.. '.ika se ne uče.
Onim iinšini naročnikom, kateri »o si kupili srečke dunajskh revežev (žrebanje je bilo IS. pr. m.', ako Se ne vedo izžrebane, "•številke, postreže nase upravnlsivo s tem, da se mu priznani Številka srečke in pridem? dopisnico ali znamko za odgovor. 1'pravuistvo ima natančen razka/, o vseh izžrebanih 5100 dobitkih.
Poslanica.
V odgovor, komur llfe.
l'red meseci se je mnogo govorilo o pelil, c, kr, uradnikih, ki ho razbijali c. kr. eiia nad tobakartiu pri levem vstopu v ulico za mesnicami (Morelli), I.jiiilje so videli, da je hil.i tabla zelo razbita prav če/ .začetriue Njegovega Veličanstva, namreč: ,F. J. I*. Vsi vedo tudi, da si? je vrSila preiskava. - -a nakral je vse tiho. -¦ Jedcu uradnikov, ki je znan po svoji zagrizenosti posebno do Slovencev in Se' nekaj dalje, je s pofelka klaverno pobesal glavo, a po/neje se mu je razjasnil skrbi polni obraz in zdaj si zadovoljno mane roke. Avstrijski misleče občinstvu ima pravico izvedeti: kaj je z vso to rečjo? Zahtevamo zateuadel pojasnila, ker ne bomo mirovali, dokler ne dobi žaljeno patrrjotično čustvo zadoščenja. — Nekdo pridno pisari v »Mattino* iu obrekujc na vse preteke goriške Slovence; časa ima torej dosti: naj vpis« torej se primeren članek v pojasnilo na to poslanico. — Toliko za danes. Jasneje pozneje, ako bo potreba^
Uredništvo »Soče*.
Društvene vesti.
-~ C.t-ntralna posojilnica slovenska s sedežem (začasnim) v Krhkem j" imela .">. t. m. svoj prvi občni zbor po ustanovitvi.
Navzoče je bilo nai el.-t.vo. ki je zastopalo !t» deležev, in trije zastopniki v zadnyo prMopivših posojilnic, namreč gg. A. Levak m L. SflnvpiiliiBr, ki sla zastopala po-mjinico v Brežicah, in (?osp. Jakob Hiž-nar, ki je zastopat posojilnico v Radečah. S pismenimi pooblastili so bile zakopane posojilnice: v Mokronogu (poobla*čene,: g. »h. Tom. Romih), v Hojanu pri Trstu (p<>obla>čcjiee g. Ivan Lapajne) in v Klečali na Koroškem (pooblaščenec g. dr. Toni. Kotnih). V vsem je bilo zastopanih il deležev (po 100 gld.) - Po presrčuem pozdravu zborovalcov od strani zadružnega ravnatelja g. Ivana L a p a j n a razložil je ta go.-pod potrebo tega zavoda, poudarjal, da je nemško posojilnišivo enako organizovano (n. pr. RaifT-eisenova cecdralua posojilnica v Nemvicdu, ki je šlela |ani {j,0j jništev za svoje člane m imela rti milijonov mark prometa), in d.» v avstrijskih nemških kro» .•vinah skrbi- de-žciiii odbori za. gmotno podporo posojilnic. Ker za slovenske posojilnice nikdo ne skrbi, treba je. da se sami organiziijetno. Začetek temu je »Centralna posojilnica slovenska", ki hoče kot. regialrcvana denarna zadruga združiti kolikor mogoče veliko slovenskih posojilnic v tako skupno celoto, katera bi preit denarnim svetom, osobito pred slovanskim, imela več kredita, kakor ga imajo posamezne posojilnice. Po zdaj se je »Centralni posojilnici slovenski" pridružilo 10 posojilnic, od katerih je dobila ona pristopnino (po 5 gld.) in de!eže (po 100 gld.) in nekaj vlog; poslala jim je pa več ali manj velike hranilne vloge in nekaj posojil. Kedar izdajo te posojilnice svoj računski sklep za 1. 1895., priobči »Centralna posojilnica slovenska* H. mvestje, ki bode pričalo o veliki zasiombi, katero ima načdstvo pri svojih zadružnih posojilnicah. S tem H. izvestjem stopi potem nacelstvo pred velike denarne zavode, osobito pred češke, in iskalo prt njih cenega kredita. — To naznanilo g. ravnatelja je zbor s pohvalo odobril.
Račun za preteklo leto (4 mesece) se je brez ugovora odobril. — Volitev v na-čelstvo je pokazalo  isti  rezultat kakor pri
ustanovnem zboru; izvoljeni so namreč bili v naCelstvo vsi prejšnji odborniki. V nadzorstvo so bili pa tudi enoglasno izvoljeni gg. Andrej Levak, ravnatelj posojilnice v Brežicjh, Leopold Sclnventner, namestnik ravnateljev pri posojilnici v Brežicah, Fr. Hohrman, ravnatelj posojilnice v Mokronogu, Jem. Ravnikar, tajnik posojilnice v Mokronogu in Jak. Rižnar, ravnatelj posojilnice v Radečah.
Razgled po svetu.
Za jcdiiakopravnost   pri   sodiščih.
Povedali smo že, da je posl. Ferjančič povabil razne slovanske poslance v posvetovanje, kako in kaj bi bilo ukrenili za zago-tovljenje jezikovne ravnopravnosti o novem civilnem pravdnem redu: »V smislu §§ 6. in 10. zakona od dne 5. decembra 1894. leta, drž. zak, št. 227, stavljam s potrebnim številom podpisov opremljeni predlog, naj se naslednja določba postavi na primerno mesto zakona o nameseenju, o notranji uredbi in o opravilnem redu pri sodiščih (1(531. priloga), kateri se je odkazal slavnemu odseku v posvetovanje.
§ ., Stranke in njih zastopniki se morajo v svojih pismenih ulogah ali ustnih na- l znanilih posluževati jednega deželnih jezikov in mora sodišče v tem jeziku pisali vse zapisnike in rešitve v tem jeziku".
Predlogu jedodaiib naslednje utemeljevanj , v katerem je korenito pojasnjena ta stvar:
.Predloženi načrt ima namen popolniti nove civilnopravdne zakone. V njih se pogreša določba, kako naj postopajo sodišča glede rabe jezika strank. Ta ncdosli.,ek je tem občutljivejši, če se pomisli, da ima že občni sodni red v g lil. d.-iloebo o rabi jezika strank ki je bila vodilo za sedanjo rabo narodnih jezikov pri sodiščih. Ker se občni sodni red zameni z novim civiluopravdnim redom, zgubi g [A. prvega veljavo, kadar stopijo novi zakoni v veljavo, S tem se pa odtegne zakonita podlaga vsem iiaredbam, urejajočim jezikovno rabo pri sodiščih, ki so izšle v teku časa.
Na podlagi dosedanjih jezikovnih določb so se razvile določne razmere. (!c v bodoče ne bi bilo nobene zakonite podlage za rabo jezika strank, bi sodniki ne vedeli, kako jim je ravnali v tem oziru. Tudi si? je bati, da pride v nevarnost, kar se je dosodaj doseglo za narodne jezike.
Da je potreba, vsprejeli jezikovne na-redbe v eivilnopravdni red, se je izreklo že v prvi seji odsekovi, kn se je ra/govarjalo o vladni predlogi. Tedanji poročevalec dr. Haern-reilher je sam opozoril nu le tiedoslatke. Vlada je obljubila, ue da bi bil odsek kaj ugovarjal, da ho potrebne jezikovne določbo vzprejmejo v uvedbeui zakon k rivilnoprav-duemu rt-du. Ko (a zopet o leni ni imel nobene določbe in se je na to zopoi opozorilo, se je zopet obljubilo, da prinest? zaželene določbe $e ne predložena sodna instrukcija. /.al, da o tem molči tudi sedaj že predložena iu oiiseKti izročena sodna iustriikcija.
Iz teh nagibov je potrebno, da se v zakon vzprejme jezikovna določba.
Ko je to dokazano in priznano, ostaje le Se vprašanje, kako naj se to zgodi. Pri sedanji določbi § \',i. obč. sod. reda ne more ostati. § l.i. obč. sod. reda določa samo, kakega jezika se imajo posluževati stranke, tega pa ne, kakšnega jezika naj se poslužujejo sodišča. V tem oziru je določba potrebna že glede dosedanje rabe narodnih jezikov pri sodiščih. Določba v obsegu § 13. obč. sod. reda bi bila omejenje jezika strank v obsegu njih sedanje porabo, kar se pa ne more nameravati in dopustili.
Za dotičuo določbo obsega pa jedino možni in jedino merodajni navod, člen 19. državnih osnovnih zakonov z dn« L1. de-(embra JM»7.. drž. zak. št. 142. Ta določa obseg rabi v deželi navadnih jezikov in bi za duhom in besedilom člana IU. ostajajoča, kakor tudi dalje segajoča uredba o jeziku, ki se ima rabiti pri sodišču, bila v protislovju s tem državnim zakonom in bi ga prcminjala.
Ker se siavljeni predlog vjema z načelnimi določbami člena 1^»., se prosi, da se vzprejme*.
Avstrija. — Na?; cesar, ki biva s cesarico na rtu sv. Martina, obiskal je proSli teden v Mentoni (Francoski) predsednika republike Faurea, kateri mu je obisk vrnil. Francosko prebivalstvo je pozdravilo cesarja z burnimi klici »Živio cesar Avstrije", „Živ mir* in .Živila Francija". Cesar je bil zel6 izuenajen radi presrčnih ovacij, katere so mu priredili Francozje. — Zunanji minister grof Goluchovvski je obiskal ta teden nemškega kancelarja kneza Hohenlol Herolinu. Temu obisku pripisujejo zvezo radi položaja Italije v Afriki, pa tudi io, da je !e vrnil Hohenlohu obisk in da so predstavi nem'kemu cesarju, kateri ga še ne pozna, — Pisalo se je, da je nastalo nesporazum-Ijenje v Badenijevem ministerstvu. Minister G lan z baje odstopi. - Na vprašanje pravosodnega ministra GI a n z a je izjavilo svoje mnenje vrhovno sodišče na Dunaju o govorih, ki so bili izrečeni v državni zbornici v drugih, deželnih jezikih avstrijskih, v tem zmislu, da taksnih ni smeti zaplenili. Z ozi-ron: na ta sklep, misli minister predložili zbornici zakon v zaSčito neslovauskih govorov. — V odseku za volilno preosnovo gre vse *ako, kakor želi vlada in kakor kaže predloženi načrt. — V proračunskem odseku je bilo nastalo navskrižje radi ustanove železniškega ministerstva. Levičarji so bili namreč glasovali proti tej postavki, ker je bila od' klonjena njih resolucija do vlade, da si v prihodnje pri takih slučajih priskrbi privoljenje zbornice. To pa je bilo baje le dogovorjeno mej Badenijem in levičarji, kajti v naslednji seji so se pobotali. — Na Dunaju zgrade novo gledišče, katero se odpre 2. decembra 1898. v spomin na 50-letnico cesarjevega vladanja. Potrebni denar zberd z radodarnimi doneski. Proračunjeno je na 500.000 gld.  in bo  namenjeno  v  cend obiskovanje
glediščnih predstav. Oklic še ni izdan, pa je že zbranih 250.000 gld. — V tovarni papirja. Levkam-Josefsthal pri Gradcu je ustavilo delo 1300 delavcev, ker sta bila odpuščena dva delavca, katera sta zahtevala zboljšanje mezde v imenu ostalih.
Državni zbor. — Dne 3. t. m. je pričela in 9. t. m. je bila dokončana razprava o proračunu finančnega ministerstva. Pri istem so prinašali na površje razni poslanci zahteve ljudstva želeči, naj se nstreže njega željam. Sprejeta je bila tudi resolucija radi časnikarskega koleka, naj bi proračunski odbor reč proučil in stavil primerne nasvete-. — V seji 10. t. m. je pričela razprava o proračunu poljedelskega ministerstva. Naj-prvi je govoril posl. Peric in predlagal razne resolucije oziram na dalmatinske kmetijske razmere. Posl. Dyk je zagovarjal organizacijo kmetov. Posl. Fux je bil proti zavarovalnici živine na Moravskem. Posl Rigler je dokazoval potrebo protisemitov. Po govoru poslancev Oberndorferja, Razkošnega, Štefanoviča itd. govoril je poslanec R o b i č in pojasnjeval uzroke propadanju kmetijskega stanu. Posl. G h o n navajal je razne pritožbe proti gozdnemu in domenskeniu ravnateljstvu v Gorici in zahteval ustanovo še enega sličnega ravnateljstva za južne dežele. Posl. M o vre (nemški liberalec) jo govoril proti nagradam pri dirkah konj, Nnpadci je bivšega ministra Fulkenhavnn, ker je bil on tisti, kateri je povišal nagrade, a kmetom, kateri so ga prosili pomoči, je nnsvetovnl, naj le molijo. On je tega mnenja, dn bi bil moral tako nasvetovati tudi sportsmauom, ko o zagovarjali povišanje nagrad. Ropota! je ploh proti dirkanju ter navedel izgled, da e konj ,Tokio" pri dirkah v Londonu prii.pel ie-le 14. na cilj. Pro.iložil je konernn, naj se fiO.000 gld., kateri so namenjeni za dirke, uporabi za druge, kmetovalcem koristne svrhe, V isti seji je naznanil predsednik, da sta odložila državnozborsko poslanstvo češki plemuuiluf; Gum-Marlimi ill Mladočeh d-. Foft.
Ogerskft. — Minister BanlTv je sklical zaupen shod poslancev srbske narodnosti v svrho dogovora radi sklicanja srbskega narodno - cerkvenega posvetovanja ter o raz-pravnih predmetih. •— Ogersko kvotno odposlanstvo si je izvolilo predsednikom Kolo mana Szehi, -¦ Prod budimpešlanskiiiii porotniki se je zagovarjal odvetniški pisar Ziak radi jednega članku v turčanskih „Niu\ Nov." Porotniki so ga spoznali krivim z 10 proti i! glasaiua in je bil obsojen vsled tega na 4 mesece ječe in 100 gld. globe, Živoh ma-djarsku svoboda, — V zadnji številki objavljena volitev vrsečkeg.i pravoslavnega škofa st? ni vršila.
Hallja. -— Novo minmterstvo je že sestavljeno pod predsedtiislvoiu II udi ulj e-vim. General Iticotti je prevzel vojno mi" nisterslvo. Opozicija je predložila zbornici predlog, u.<ij st? odpokličejo iz Afrike vojaki ter da se postavi pod obtožbo Crispijevo ministorBlvo. -— Novo ministerslvo So prav ni prevzelo vlado, ž«? ga napadajo Časopisi. — Radi demonstracij, katere so se dogajale po Italiji, so pričeli zapuščati Italijo vsi tujci, kateri so prebivali zimski čas ob Rivieri.
Italija v Afriki. O porazu Italijanov še niso na čistem. Neki italijanski časopis poroča, da je bilo na bojišču mrtvih iu ranjenih dve tretjini vojakov, to je okoli 10.000, kajti vseh je bilo 10.000. To je hud udorec za italijansko vojsko. General Bara-tieri je baje nevarno zbolel. Po drugih vesteh je umobolcn. Nemški časopisi pišejo, da je kralj llumbert pričel dogovarjanja z Meneli-kom radi mini, ker se boji domačega prevrata. Francoski dobro poučeni časopisi pišejo, da slane vojska v Afriki vsak dan 1 milijon frankov. Trdnjava Adigrad je obkrožena z Abisinci. V nji je okoli 2300 italijanskih vojakov, kateri se bodo morali mlati, kajti živeža primanjkuje. Neki umirovljeni major italijanske vojske pripravlja dobro-voljce za Afriko ter z n t r j u j e, da jih zbere do (10.000 (!!?? — ako bi ne bili flga-možje!) pa seveda brez onih, keji so popihali preko moje. Radovedni smo, ako se mu posreči zbrali namesto 00,000 -- le 000. — Iz Londona prihaja vest, da se je napotil proli Kasali (trdnjava na zahodni strani laške kolonije; ves hoj doslej je bil le na jugu) kralj Audallah, glavar Mahdistov, s :i0.0<"t0 možmi. Tudi emir Osman-Diga je zbtul svojo vojsko dorvišev ler se namenil proti Italijanom. Ti vesti sti zbegali Italijo.
Kadi česa Je nastal spor mej Italijo In A»lsinl)o? — Kralj Meneiik, kot mož prosvetnih inishj, priznanil je švicarskemu zaveznem svetu, da Abisinija pristopi k svetski poštni zvezi. Proti temu je prosve-dovala italijanska diplomacija trde, da se ne sme obračati Abisinija v diplomatskih rečeh naravnost, ampak le posredovanjem Italije, ker ona ima pokroviteljstvo nad Abisinijo. Tako da baje glasi pogodba, storjena mej obema državama. In uprav radi te pogodbe je nastal spor, ki je usodepolen za Italijo. U pogodbi trdi namreč Menelik, da se je Abisinija zavezala v isti, da Italija mor« posredovati v diplomatskih rečeh, dočim Italija trdi, da se je zavezala Abisinija na to, da v diplomaciji sploh mora posredovati Italija. Ker se državi niste sporazumeli r a d i z m i s1n teh dveh besedic, je nastal spor in iz tega vojna. Sedaj je uprašanje, ako bo veljalo Italije pokroviteljstvo nad Abisinijo tudi zanaprej ozi-vom na poraz pri Adui?
V Italla t&vh da se! — »Piccolo« je poročal, da nemške in angleške banke so ponudile italijanski vladi denarja, kolikor bi potrebovala, po zelo ugodnih pogojih. No vlada je odklonila prijazno ponudbo, ker so izjavile domače banke, da so pripravljene v enem dnevu dati 500 milij. lir, da se reši čast domovine. — Se non e vero e ben tro-vato! Seveda, odslej bo imel svet grozen »rešpekt* pred Italija, katera »fara da se", ko vsakdo pozna njeno velikansko mizerijo! Smešni Ijndjč!
Lftški TOjaSki beguni so kar prepla- i vili obmejne dežele avstrijsko, -da rešijo svojo kožo pred »divjim Menelikom" in njegovimi ' črnci. Došli so v Gorico, v Trst, posebno velika, jih je pa na Tirolskem. — Avstrijska vjdda bi dobro naredila, ako bi nekoliko škrbneje pazila na take laške junake. Beže iz domovine, ker jej nočejo služiti, v Avstriji pa rogovilijo kot najvročekrvnejši irredentovci.
Toda take vrste Italijanov je največ v Avstriji. V Italiji je vse proti vojni v Afriki in sploh proti Crispijevi kolonijalni politiki; tam doli se vrše. dan na dan veličastna demonstracije proti vladi in proti tej vojni; tam doli kriče ljudje cel6: Viva Menelik! Abasso Crispi! Non vogliamo guerra! — tu v Avstriji se pa vedejo Italijani kot modri zaščitniki italijanske časii ti: slave! — Zakaj pa ne gre par tisoč prostovoljcev proti M«;-neliku, ko so že tako vroči zagovorniki vojne, s katero je Italija oskrunila načelo svojega združenja!           ---------------------------------
CrfopJJcT padec. •— O tem piše ,Ed," med drugim: ,Dan plačila je prišel za Crispia, in '.o ne le za to, kar je zagrešil na lastnem narodu, ampak tudi za to, da je brez vsakega povoda izživljal komplikacije na zunaj in se tako uprav frivolno igral z mirom v Evropi. Kdo se ne spominja, kako je GrSspi neprestano izzival Francoze, da bi jih zavel do nepremišljenih korakov in potem do vo- i like, morda evropske vojne?! Ob evropskih homalijah naj bi Italija ne videla, kar je | delal in kar tlela Crispi doma. Na srečo so bili Francozi bolj pametni nego je bil Crispi I zloben. In ko mu Francozi nikakor niso hoteli na lini, lotil m je Rusije, Žaba je kva» knla in se napenjala poleg vola. Posebno je Crispi na Bolgarskem roval proti Rusiji. „Ko-rajža" Crispia nasproti Rusiji je pa Imela svoj uzrok posebno še nekje drugje: v zemljepisni legi Italije in Rusije, Ta hrabri Crispi si je misli!, da ga roka Rusije ne more doseči, ker je tako daleč, V Rusiji so moško prezirali kvaknjočo žabo, to je; ostali so hladni do dno duše. Ali beležili so vendar vestno za bodoče račune. Indošlo je do obračunjenja doli na bo j no m polju afri-(lanskom. Saj je jusno vsakomur, dn Ima Menelik zahvalili po velikem delu Rusijo in Frauciio na sijajnih poliliSltih in vojnih vspo-bih. Kakor stvari stoje sedaj, no privoliti nikdar ti dve državi, tla bi Abesinija zašla v zavisnost od Italijo, To je posledica, ker jo Crispi loli frivolno in brez vsiikfiga pametnega razlogu ter v jodnomer izzival in žalil Rusijo in Francijo, Lo napuhu in domišljavosti Crispijevi so mora zahvaliti narod italijanski, da so ?. a a ton j preliva toliko italijanske krvi na afričaiiskili tleh ler tla Italija sloji danes kraj propada n avojim gospodarstvom. Crispi jo prouzrocll, da jo Kalija danes komproniitovaiia In blainlrnna pred vso Kvropo in padec Crispijov — soda n j a k r i z n v Italiji — jo le sad ne-odpustnih grehov tega lokavega in intrigant-uega državnika.
Vojna Mlin v Italiji. - Parižki «Figa ro" jo priobčil zanimive črtice o vojni sili Italije. Nuj priobčimo po »S. N." par odlomkov:
Kfektivno stanje laško vojske je zdaj 208.000 mož, vender to število ni v islini nikdar doseženo. Istina je, da je ekspedi-cijski kor v Abesiniji ali, bolj natanko v Eritreji, brojil 0000 mož. Vzeli so tedaj Še 34.000 od redne vojske, in sklenili so .jih vzeti še 10.000 — brez zadržka, kajti postava dovoljuje vladi, pohabiti vojsko, tako kot .*e nji najbolje zdi. Zadostuje pa pogled na organizacijo laške vojske, da uvidimo, da so te pošiljatve provzročile oslabelost italijanske vojske v celoti. (Je nastane morda jutri vojska v Evropi, bi bil morda Menelik indirektni vzrok druge Kustoee.
Na papirju je totalno stanje laške vojske ros briljanlno: tu blesti 800.000 mož aktivne armade in dve rezervi (mobilna milica 400.000 in teritorijalna milica 550.000), vsega skupaj 1,700.000 do 1,800.000. Vender. koliko je mej temi izurjenih vojakov? Tuše znižajo številke grozno! S istini ima Italija 19 razredov, vsak razred počez 75.000 mož. Ali, prvič ni bilo nikdar pozvanih več kakor 55.000 potrjenih, drugič pa niso bili sklicani v isti čas; vojni minister je moral 1. 1892., 1893., 1894. čakati s pozivom dotičnih" razredov (letniki 1872., 1873., 1874.) do marca, radi nedostamega budgeta. Varčevali so tako, da vojna služba ni pri nobenem dalje trajala kot 2 leti, izvzemši konjeništvo!
Kar se tiče oproščencev in rezervistov raznih razredov, oni ne služijo skoro nič; samo 1. 189± so sklicali kot ?a neko demonstracijo proti nam 50.000 rezervistov v Alpah, drugače pa število rezervistov sklicanih na jedno vajo ni prekoračilo 10 do 30.000 mož.
Naj kdo misli kakor hoče o splošni mobilizaciji — jasno je, da bi pošiljatev 50—G0.000 mož v Eriterijo ne provzročila posebne praznote v armadi, ki šteje preko milijona in pol, če di bilo mogoče nadomestiti iz celote iztrgane taktične jednot). To ravno je nemogoče. Če bi se pa mobilizovalo bi ncdoslanck 40.000 od d*nes in 60.000 od jutri bil prav za prav nedoslatek broječ 200.000 mož, katerega bi ne vedeli ko\o nadomestili. Pri tens je ta nedoslatek še celo v prvi vrsti laške vojske! To samo je dovolj, da je mogoče razumeti nestrpnost italijanskih vojaških časopisov!
Ostale drŽave. — V Sredcn je bil izvršen atentat na bivšem bolgarskem prefektu Georgieivu, kateri pripada liberalni Ra-doslavovi stranki. Napadla sta ga dva moža in ga nevarno ranila. — V srbskem kraljevem konaku so bili okradeni kraljevi poboč-niki. Ukradenih je 6000 frankov. Pustili pa so tatovi srbske srečke. — V Španiji so na dnevnem redu demonstracije proti amen-kanskim konzulom, katerim razbijajo okna stanovanj in na uradih, To vse pa radi tega, ker je priznala washingtonska zbornica kubanske ustaše kot vojno moč. — V Franciji je pričela razprava proti onim osebam, katere so opeharile znanega milijonarja Le-
bady~a. -- Predsednik Faure se je povrnil v Pariz. Pri sprejemu svirala je godba mrtvaško koračnico. — V Švici so bile velike povodnji, da je bil ustavljen ves promet, — Angleška kraljica je odpotovala v Nizzo. — Ruski prestolnaslednik se nahaja tudi v Nizzi. Obiskal je tudi našega cesarja v Menlonu. Sešel se je tudi s Faureom,
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Za pok. dr. Ant. S tarče v i če m čitajo se maše-zadusnice skoraj po vseh mestih Hrvaške. — Za 29. t. m. je sklicana gavna skupščina stranke prava v Zagrebu. Sklicuje jo baron Rukavina. —-Na izpraznjeno pogansko mesto za dr. Star-čevičem bo kandidoval v okraju Delnice-Cabar dr. Nikolaj Veljačič, profesor bogoslovja na senjskem semenišču, na podlagi programa stranke prava, — Pok. Starčevic" je zapustil svoj dom sinovcu dr. Mile Star-C e v i <5 u z opazko, da ga ima on zapustiti v naredpo svrho. Pri shodu stranke prava pa je izjavil dr. M. Starčovlč, da on tega doma ne .nora imeti za se in povabil skupščino, noj ona določi, za kaj se ima uporabiti. Radi splošnega nosporazumljenja pa se ni sklepalo o tem. — Trgovsko društvo »Merkur" v Zagrebu je ustanovilo v svojem delokrogu nameSCevalni odsek za domače in inozemske trg, pomočnike, katerim prlskrb-ljuje mosta brezplačno in posreduje moj pomočniki in gospodarji v Zogrebu, Opogarjamo 3lovenske trg, pomočnike na lo društvo, posebno one, kateri bi hoteli stopili v trgovino na Hrvaškem. — Umrl jo v Zagrobu Josip U i s e n h u t h, glasbenik in nadarjeni skladatelj hrvaški, Pokojni jo bil brat pred loti umrlega Gjura Eieonhulha, kateri jo bil tudi kvrsten skladatelj. Njegove pesmi pojo pevski zbori po Slovenskem kaj radi, N, v tu, p,!
Dalmacija. — V splltoko mostno gledališče prklo na gostovanje društvo finskih operet, To m zgodi že v drugič, kar jo «o!6 hvalevredno, kajti la tako io morajo upo» znali Slovani na prosvetnem polju in piitl do spoznanja, dft jo mejiabojna vor potrebna no samo na prosvetnem nogo tudi na političnem polju, — »Narodni List* jo prinoiel članek o stranki prava, v kalorom poroda, ako so no zjedinita v Zagrobu oba taborja, da so no bo treba čudili, ako pretrgajo dalmatinski prava«! v«a vok! i stranko prava v Zagrobu,
IloHuaJlerouKovliM. — V .Sarajevu Jo umrl prosti mesec mllropallt, Nikolajovlrt, kttlorl jo swp»stll v dobrodelno namerne srbsko okoli 70.000 gld. - Ooipodlena MIlana M r a t, o v 1 č k h, lastnica tiskarno v Sarajevu in pisateljica, jo imela nn Dunaju predavanja o ljudstvu v Bosni in Hercegovini v prostorih društva za spoznavanje avstrijskih narodov, -— Ustanovilo so jo tudi v Sarajevu veteransko društvo, Dno S, t, m. jo bila prva glavna skupščina, Moj odborniki društva je tudi Slovenec S p i n d 1 o r, lastnik tiskarne. — V „Bošnjaku* priporoča neki Izvedenec v gospodarskih rečeh, naj bi sadili v Bosni-IIorcegovini žafran, ker je tam za to pripraven ilnati svet.
Češka. — Novi češki namestnik, grof Co ud en ho ve, nastopaje svoje mesto, je govoril uradništvu, kateremu je priporočil pravično upravo, kajti takšna pomore do narodnega sporazuma. Uradnikom je priporočal, naj se uče obema deželnima jezikoma, da bodo mogli izvrševati uspešneje svojo službo. To so le besede, pričakujemo dejanja.
Črnagora. —- Cetinjski uradni list »Glas Črnogorca" je prinesel jako lep članek o položenju mej Hrvati in Srbi. V članku se je izrazil zelo ugodno o Hrvaški in dejal: „Ako bi zavzela Hrvaška v avstro-ogerski monarhiji samostalen položaj, kakor ga ima Ogerska, tedaj bi postala ona hajzanesljivejl odpor valovom, kateri so danes preko nje nevarni srbskim deželam". To izjavo so pozdravili z veseljem hrvaški časopisi kot znamenje, da se odpirajo oči tudi onim zaslepljenccm, kateri pomagajo podložiti Hrvaško pod tujčevo peto.
Srbija. — Vsi politični dnevniki bol« grajski brez razločka političnih strank so prinesli zeli žalostno poročilo o gospodarskem položenju dežele. Obresti so poskočile pri zasebnem prometu od 6V« na 7%. Davčni izvrševalci (eksekutori) uporabljajo vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da iztirjajo davke. V nekaterih okrajih prodajajo hiše dražbenim potom za 30, 40 in 50 dinarjev. Tako žalostna poročila iz bratske državice nas ne navdajo z veseljem!
Bolgarija — Knez Ferdinand obišče ta mesec Sultana v Carigradu. Pišejo, da ni soglasja mej njim in Sultanom radi naslova v priznanic* porte o polrjenju bolgarskim knezom. Koburg zahteva naslov .kraljeva Visokost*, a Sultan tega ne mara, ampak h »visokost«. Kakor se vidi, tukaj velja ona, da .appetito viene mangiando", kajti sedaj mu ne ugaja več naslov kneževska visokost.
—  V Makedoniji je bilo pouličnih neredov 5n prišlo je do poboja mej Turki in Bolgari. Osem mrtvih je bilo. Morala je posredovati vojska.
Kus^a. — Petrograjsko »Novo vreme« ju prineslo poziv za nabiranje doneskov, s katerimi bi se pokrili stroški za odpošiljanje enega oddelka pomožnega društva rdečega križa v Abisinijo v pomoč  kralju  Meneliku.
— 500 rumunskih kmetov je odposlalo prošnjo na ruskega carja, naj jih osvobodi rumunskih boljarjcv (veleposestnikov), kateri jih tlačijo v družbi z Nemci..                           _____
Bohaeidone BastMeider VL 8*65
bis 42-73 por Stoff z. kompl. Robo — Tussere u&d Sliantunps - PongeuB — stncie »chvrnrze, wciwje und forbige HoBnoborfc-Seld« von 35 kr. bis fl. U'C,b per Mel. — slh'i, geslreift, Ksrrfert, (?eniugteit, Dsinnste elc. ta. \w verseb. Qu«L .«. 9a»-»r«h. Favben, Jtassbis «lc), ttorto- dud »tSUfcrfroi Jas Hau». Mu»uw uuijeheud.- DoppeHes Briefporto riuch der Sohve**,
Ssl<to'H?*l>ri*eii G. Henucbfrgr (k. a. k. Hofl.) Zttrloh,
trgovec % vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Vi* Giardino 8 priporoča
prlafna bela In Srna vina iz vipavskih, furlanskih, briških in isterskih vinogradov«                   55, t
Dostavlja na dom hi razpošilja po železnici na vse kraje avstro -ofterske monarhij« v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja, tudi uzorce.
St, 464.                                        % i
Razpis dražbe.
Stroški za popravo in prizi-danjfl šolsko liiSe v S0VQflnjah so prov<j arjeni na fl. 452114 in nokatcra dela pri šolski hiši v jt. FBr]iPII na fl. 212-115.
Dela se odda po javni dražbi pri tuk. c. kr. okraj, š. svetu 2«. murciju 1SM>. ob 10. uri dop(dudiif.
Nafirt, provdaivk in pogoji so razpolovni ob uradnih urah tukaj.
G. kr. okrajni $. svet,
v Gorici, 6. marcija 189B.
Ckr.
priYil
krojaški mernl In krojni apurav'
Martina Poveraj-a,
trgovca in krojaškega mojstra v Gorici.
Edin« In najvača zaloga izgo-tovljanlh možicih in dsikih oblak, vsakovrstnega blaga, površnikov, dožnlh plaičov, suk-nanaga blaga za čč. duhovščino, za c. kr« uradnik« In o. kr. ca* »triko z vioml pripravami, za
pomladno In latno dobo. Vte po PKte«i ceni. da si lahki pistreže vsakterei*
Nil znltl«vo poflilja tl/.orcc na n|»lflil.
Sokova pomol kto'\acem\
Klim- M\ imeti kroj vsuko velikosti prav po i't<ni Ik papirja, naj naznani Širino prsij, hc um posije po poMiiem povzetju po li-lo \:en\: za siiko in rokav 70 kr., prsnik <U> kr., hlače 40 kr.. vsaka ilruira Miknjtt 1 l?ld.                                            _______"*>¦ -
Froda se hiša"'"
st. 2š. v ulici Formica v Gorici (na levem voglu proti cerkvi sv. Antona). — Na-tanCneji pogoji so na razpolago v naši tiskarni.
ceni
V pisarni SHtz-ote tiskarn«, nasproti iiittii v (torlri, prodaja  se po Zili/iUli
--  1 Bl(l. ::» kr.       knjigi:
Veliki teden
VELIKA MOČ
Spisal                         *••¦ :"'-'-
p r o f. X n ti r v J M a r u S i <'•
Knjiga su pošilja Indi popovi na povzetje. Kdor pa (liJiiar /.<• z naročilom vred pošlje,   nuj   priden« S«* 10 kr. za  vozni  list.
Žclodečiii in okrepčujoči
eliksir iz kine in železa
je posebnost                    C. 11
Cristofoletti-jeve lekarne.
Ima vsebino žoleza in kino v jednaki množini, je prijetnega okusa ter brez drugih škodljivih tvarin. UzroCuje tek, olajšuje prebavo in prenuguje slabokrvnost.
Jedna steklenica 250 gramov stane > 80 kr. -Ml
Zaloga piva
kranjske ekspertne pivarne na Vrhniki v Gorici, Rabatišce St. 18.
prlpirata iiiirm piva v sodčkiii in v steklenicah. Cene zmerne.
Steklenice se polnijo v pivovarni.
Ob enem naznanja podpisani, da odpre
15. marca t. 1. v Kapucinski ulici 5t. 1.
gostilno z vrtom
kjer bo razun piva točil tudi pristna domača vina. ČastiMm znancem iz mesta hi dežele se udano priporoča
Jožko Rovan,
40 2 -2                          zastopnik vrhniške pivovarne.
Krasne iizorcc zasebnim odjemalcem zastonj in poštnine prosto.
KrojaSeui poSilju nefiankovano bogato nove I uzoralk«.            37, 16   C    |
^novi za obleke
Km6" in do8k,"K » &• duhovščino, pred-«»»«• ya8° 7'a c- kr- uradniške oprave, vera hiiia0&nJee««»ce, telovadce, llvreje. Blago v«*« ^"de in 8toIe za fe«>, prevleke za in. UroNtefive& zalof?* ««*»**¦. korottega i»»jr..ii. -./' i0""8 »* Roupode in ženske po S JLv>Bh v l0,iki ran«ži»'. <** "»"» "»• bor !r,^a^lnem tekmovanju. - Sajvečj« Ik-"JS!1 trajnega-blaga za Ženske oMeke more prati, p?tn, plaSŽ, 0(J gW ^ M    lem
krojaške potto&očii!e(kol,m',?aVi?f ?.kr
r                 r   ,' ""¦<•¦»¦ ve. gumbe, iglo it«U
Si« ni *° tor ne ce,,e krP», katere ue zijajo n.li, krojafikwB ieUf priporofa
J^Viu Stikarofsky,
» Dr1% (SredUCe avstrijske obrluije sukna).
^TpdSJft tovamlgka.laald(jtt gukna v veljavi pol mljljoua grld.
i    Anton Potatzky    \
X       v Raftfalju itw. 7 v Gorici        g
| prodajalnica drobnega | J in ntirnberškega blaga |
Jf                    n it drobno In n» (bbtlo.                    J
«    ......------¦ ...                —,--------------!j*
%'                                  Jciiiiio                      7.-•'•¦'» *
X i» najcciMJSe  kupovali^c. |
w                  Posabna zaloga                ^
J"  za kupovalec iti razjirodajalce na dež«'li, 'j
*'             za krosnjarje in cmijarje.             JJ
*                     Največja zaloga                  ,t *'  čevljarskih,  krojaških,  pkarskili, popo- iS
*          tovalnih in kadiinilt potrebščin.        '$ J                  Zimska obuvala.               !L
*     Vozički in stoli na kolesih za otroke.   \A t                Strune za godala.              &
*  Posebnost: .Semena za zelenjavo in trave. .«*
*.                                             J                     ! fc
*|;       Prosim dobro paziti na naslov:       !jjj
| Na sredi Raštelja štv. 7. j|
ŽeSodečne kapljice
lekarničarja C. Brady (Marijaceljskc želodečnc kapljice)
pripravljeno                     •!•, .'i-2    M
v lekarni angrelja varuha
I. Bradu-a v Kromcrižu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepeujočega delovanju za želodce in jirebavljanjo.
Želodečne kapljice
lekarnifarja t'. llranily-i»
(MAHUACEL.ISKE KAPLJICE) so zavite v posebno SknUjico ter previden« k sliko Mar;ja<:eljskc Matere lložje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora ae nahajati sledeči podpis f'/famty ^^^           Vsebina kapljic je napovedana.
S'/faaajy*  i steklenica stane 40 kr., scantwn«ke.               (ivojiiftta "70 kr.
Opozarjani odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljica. Pri kupovanju pazili je na zgornjo znSčilno znamko s podpisom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kol ponarejene, katere nimajo zgornjo zaSčitno znamko ler podpis C. Brady.
Prave lolodočn« kapl|icw so m prodaj v Goric" v lekarnah: ('ristofolettl, Pontoui, Oironcoli, Kllrnor in Gliubich. - V Sežani v lekarni KUsehel.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in >p«;?ovanim r,*vbam.
pi-.mcna ipražanja pod ,!>l»2i, Sradac, poste reslante.                                                               "-, -¦">—»'
St. 2<K\.
Razglas.   *"'
Mesto prvega četrtka !h>
trgvBreginju
drugi L«trtek aprila 1. '. Županstvo Itreginj. Župan: Josip SorjanČič,
Na dež. jiuViI. raz^tavi f»diik«ivan s <-n-lir,  d;ž. t-vc^r./.. Na ivflv.sl; raz-itavi s prvo i-t-v."   -   .-.vt-brc. .^c::inj«).
Imm uzoraib telovadili priprt« JOS. YINJOYS-A,
v Prafiri na Smfhovu
(Pi.lli.1 >u.iri.ovi   \i:.i.l,r.t'k-k t  :..'..   .'i ',.. SU.
U pojMilncimi ii/oriiemii piir«'j*'V.ittjn
Nokolskili in solskMi tHovadmV
|><> iiajnov-jMl. piipr.zii.mili in pi.ii.li lui, :..-t.,-.;t..
V t.i dokaz je n.l r.n!|>ola;M mil'.;.'., j ; i; :.:i.mi jnčili upiičal ili.niič.h i!i .rinzi-.-.i-kili
Zagotavlja j-dni. Ir-o. C,.-i„- z-!., ^nn-u., . [ 1 .:..;.• -v p;; na im-s.',-t|.> .d.n.k.' | .,  v..:,.  ,0 z::.ož:... •.
//avadns priprave za vodno / zalogi. p«»"io.       J....." "   i:i,'.v 'it
1'opnne I/\rMije po najnižjih rinah.
-      " ^^               !!XNhtevnJle!!      t
bratje Placht,!
prva .n inidiiurnilitn     J>
tovarna za strune in t
LiBiisent. C a p s i c i comp.
Iz Rlehterjeve lekarne t Prapi pripoznano kot Izvrstno bol ufala-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 k!<1. s« dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
Bickterjev Laiieit s »sidram"
kot edino pravo  in vzame    . .   _   .
le t;iko stekletiico, ki je pre-    ^VjL/J
videna s ,sidroin" kol znano    r\^r^S
za>Litno znamko.
HicMsfjtva lekana »pri zlatem lev." v Pragi.
&atas
Za svojo, na veliki in mnogo frekven-tovani cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja ISeem najttiunlka, ki bi mi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi ušel dOTolJiift sredstva in sposobnosti za intanovitev prodajalnice z mešanim blagom in z deželnimi pridelki na drobno in dc-belo.
Pripravljen sem v prvem letu vdeleže-vati se t<.'#a podjetja z delom in denarjem.
Radi svojočasne prerslitv« na Dunaj prodam tudi vse posestvo, |a. žeča blizu svetovno znanih ikoejan« skih jam, proti plačilu na desetletne obrobe.
Aleksander Mahorčifi,
•2.5, 10                               Matavuii pri liivači.
M stroji m poljedelstvo in vinarstvo.
Cene zepet znižane. -^M
^ Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave.
S   -I.i M->in.i ¦ . ki:i.n- »s.i u-r., ..:.-kv/„ n,..'   i,../.,  ..-..,-..»  v... .3BS                                                .h..,v.. -¦.-.,:.,
SHshalHlcs xm olj«, hldrauličns •tiakslnie«, škropilnic« CVS   proll (••ronospori Varmorolav« ¦•>!•«•. !¦ i'.-..- »«.:¦.;.'.:..! f^    -., .'.,-.•¦.¦ »¦.- m.! oi/=.- :n m-.;../¦ : avtomallčn« škropilnica, mar"Inica s roakačam, stiskalnice za sano, Irijarja .
==*                                •»¦'•¦'•vi-......-L'-.-¦«-!.
-fc Ign: Heller na Dunaju
II -j. Pratetstrasse, 49. "CO    '-'t:...:.- '.:¦ : ;-r:> v:.:u ."..::-;  .:;". ::-.?>.-:;..   ::> ^a».:j:..l>. 5S3aV                                   Varovali ca i« ponarajanj.               :>   >i    \,
(4 p*                                                                                                                                                                        %j; >,»
5ch5nbach 37CJ pri r/ebu, Čcfko.       t
Za Mliivno/.iiiiiiii .-iVijh trodalik n. ninnej ¦¦•.|'inn>.   *J
Gosli braa loka.        Loki.         Volln »a   f
koncarlo, lino drtu.       Cltro /. i>;ij.'i sj'im   7
ročiiikniii.         CitrM   7.  ii;i|u-h.j'nu   MM-nikom.   Z
Piieali (Itaula) aa Irbnc^rlo w. |.|.m.MiI-   "»
mra h«a <:, II. IV-..        Klarinall aa kan-   7.
.,  cerl« i/ jn-.-mt.liliHVii Ir-n «:, Is, (¦:-, i>.      Loki   i
?<•»  za gos.i iid.                                     u. V.)   \ I   »
FaJilja ti po (milnem paviatja.     Kar ne opja, se rada raicenji.   3
_ ;          Naslov prosimo ..IMItlm- IMurlil" ali           "J
j;                        4,llruti'l flnrhl«.                            L
2   Popisuje se nrmibt, Mk», f,;„i<:,*k<> in-rnsk«.   L
% tečemo zastopnike v posam. mestih,   z
«,«*^!r^fJ^^»<*p«»^^««f'rf*r*f,Ipf'^frr rrr>44a
VAB T L O
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
»Hranilnice in posojilnice" v Cerknem,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
fr.e 15. marca t. I. ob 2. popihan
y prostorih gospoda Andreja l\obala.
V S P 0 R K D :                                 ¦•-•¦ '
1. I'oiW:il<> tnjiiikfvo in  hla^iijniknvo. *Jt. Uilolnonjr l««tiK'ii;i  nuMina. .'{.  Volitev nntViSfvii. |iri*«rh>«Ii>v.  in  njihovih  naincst.
4.   S|in'iii«ainl»:i   [navil.
5.   1'ti.^aiiK'Zin  nas vrt i.
K obilni udeležbi uljudnc vabi          Nadelstvo.
'K
i** % V
Y-¦ +i
in
iv
¦•v
^1^Ti1^?^T^T^'TiTiTiTiT<^
i  o  3
t  P* s.
1   L# ^
g.     #»%        M-

o|p
Dr. Rosa balzam
za ieloaac
B. FRAGKER-ja V PRAGI
I ju sploJno, in 'm if 1 /.natio domača *dra-I «Mo. katero nzro.-ii tok, olajšuje pnl.a 1                            lehko odvaja.____
*7)ozor' Vri tle'ti z"l,oi!> /L^§?&\
K st,  t,revi,|,.n>   z   zrav.-n   f-^ffcstj
1   zaSriteo   znainko.
.                         Glavna zalega:           s, iifi-ii .
Lekarna B. FRACMER-ja „pri Črnem orlu"
» Pragi,
Mala slr.ina. voj,vl Spornovv ulios.
j Vidika sltltlrtiit-a 1 itld.. mala 50 kr.; s pošto  I
j 20 kr. vof. — Dnevno poštno razpošiljanje.
I Zaloga v   vseh   lekarnah Avutro • (hfrnke.

>
C/><	-
?s°	
0	*-* .
	w
	^
ss	a2<
IV	?r
: «^i

9- *
O


\^Z2[mLJ^LL^Q&ML&Š>
Kaj ;-
9

cfrava hišna in dri i;r?ka r»ih
e]šn, g
so   t;iki   kavini   nad-.m
VHiti;;!:  t-.-:-  in a  p.-.*l.,i.t u ..;vv-  \^-\,
bn!,..x;,   |%ilV.,    l\,i,- ,i.:,..iL •:...;:!,
ta sLidna  u;i\:i /.«•   pot«•::"(   < Ivti^n
|>rcii (liti^itiii r:tkii::i i/il« !l.i.
Kathreinejeva kava jt» nrjokusnejša, |j§
zdravc^šd in najcenejša primes k \mh~,\\ ifp
čisto priroden piod v celih [f
zrnih   in   su   ra!'.i   z   velikim   j.n.lom   1
m.^to   c-i:.  tijV   in <lnu;h   zmletih  r.\a;
ki   si-   h'   Livi   nn.;.:(jt),   „   ktitiit
k.ijioo   11«    r.i'H-y   pri-prirati,    i/   i* preiskavo   so  \\\   do*
najz kavi. i)i
V<
^-,      v                                                -_-    ^-stikiar   z    r;izt.;::.i    r.iir:;;i:t.;!Sr.i   ii.>i..i.V«i.    Iz P
§| Ziu-ftka se vzame  ena tretjina Kat!.ivi:ifrJL\c   i:i d»o tivrjini rr;ive kavo; po- |g
ro cenejša. Kofiji',>iu,.i-' -'i .1« bolj
^a! /.nt'j\i pa vsako pi-Iovivo.
^;           Tako postane kava uliko bolj zehava in tu.li mn.
2|.i«vo r:iv.) priporočajo  najimenitnejši zd-Lvniki. v.-;;i........  ,,.  .,.„, „„„„..,.„ .
^4 kot  zdrava   redilna   pijsča   v  j~vnih   zavodih,   kakor  ta.ii   v  stelisočerih ^j dmz.nah.    t>oi»ra je  pa ttiJi   vC-istaN   to   ^  l.r..;-.  pii...a>i  l,„l)ovo kave,  kor t Si jo zdrava, lehko prebavljiva, rediina m cb t-iifai ckusrta j\.l.
|J|      Vsaka vestna gospodinja ,-n ,«ati. v^k pHr-^ij kavo. ako mu i
Ql| je mar za lastno alruvje. naj rabi c..UI.-j Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. | Ql            T)e   na   to   naj   vsak  pa/.i     tla ne   bo soiiutau   s   kakim
QJ| ničvrednim pomuvjenim iziU>Ikom, uato naj j»-inlj.» l<? izvirne ^Ij bele zavoje z varnostno znamko, kakor su tu na btrjmi Sf vidi, ter z imenom:
Kathreinei*!
/-¦    Pozor! Bodite previdni in ne pustit« se piekaniti. Pristna „Katlireinerjeva kava" ima vedno enaka, bele savojo m s* tukilar ne prodaj* odkiita. m na va o.
I