------   292   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel
Mir med avstrijsko in prusko vlado je podpisan in podpisani pismi ste izmenjeni, to je, eno je v rokah vlade avstrijske, drugo pa v rokah vlade pruske. Pismo mirne sprave, ktera ima — kakor članek L pravi — trajati vprihodnje in za zmiraj — ne obsega ničesa druzega kakor to, kar je že stalo v načrtu pogojev in so „Novice" svojim bravcem že povedale. Pruska črno-bela zastava ne vihra več na gradu v Pragi; danes (5. dan t. m.) začne pruska armada v velikih /   trumah zapuščati Cesko. Cesar Ferdinand, ki je za čas
/    vojske bežal iz Prage, se zopet vrne konec tega meseca.
v Tudi razprave med avstrijsko in talijansko vlado teko po volji, vendar kar se je dozdaj godilo, bili so le pogovori, kako naj se stvar vredi, kadar pride v zbo-rovo obravnavo; danes še le ima biti prva seja. In tako smo na vse strani blizo mini — živo zaželjenega miru. Ali pa dolgo bode mir? to je vprašanje, na ktero bi nam francozka in ruska vlada utegnile najbolj zanesljiv odgovor dati. Slišijo se glasovi, ki dvomijo, da bode dolgo trajal mir; tako se v parižkem časniku „Union" bere spis, kteri ne verjame, da bodo Nemci, da bode Evropa dolgo zadovoljna z vspehom pruske sebične politike. Kakor se bere, francozka vlada nakupuje konje, pa kupuje tudi orožje v Ameriki. Ruski časnik „Jour. de St. Petersbourg" pa je tudi izgovoril veliko pomenljivo besedo, ktera kaže prihodnje vedenje ruske vlade; „ruska vlada — pravi — je vladam, ki niso bile v poslednjo vojsko zapletene, nasvetovala, naj zahtevajo, da tudi njim gre beseda, kadar se razrušijo vzajemno podpisane pogodbe in se predelujejo meje držav, ki se opirajo na te pogodbe; al njen glas ni bil vslišan; po takem je slobodno njeno prihodnje delovanje; narodni interesi ruski ostanejo ji v prihodnje edino vodilo/' Tako piše omenjeni časnik; ako je besede te navdajal duh vladin, je to prvikrat, da je ruska vlada na zastavo unanje svoje politike zapisala n dr o dno pravilo. Časnik „Golos" vprašuje: Ali se bomo Rusi držali pogodbe parižke od 1856. leta? Ne, ker došel je čas, da se gospodarstvu na baltiškem morji upremo s gospodstvom na črnem morji. Traktat od JL856. leta ni nič sveteji od pogodbe od leta 1815. — Časnik „Aus-land" piše, da nam je letošnja vojska požrla okoli 280 milijonov gold., in ako se prišteva še odškodnina deželi češki, moravski, šlezki in doljni Avstrii, ki so grozno trpele v vojski, zneslo bo to gotovo nad 400 milijonov.
—  Glede na silne denarne nadloge našega cesarstva je presvitli cesar ukazal, da se stroški za cesarsko hišo za prihodnje leto od 7 milijonov in 420.000 gold. zmanjšajo  na 5 milijone in 65.000 gold.    Naj bi bil
—   piše „Sviet" — ta blagi ukaz cesarjev izgled vsem, ki vlečejo velika plačila iz državne denarnice, pa še posebno tistim, ki vredujejo letne proračune, da prično zmanjševanje (redukcijo) odzgorej, a ne odspodej, kakor so dozdaj delali, ko so tistim vzeli, ki niso veliko imeli, in dali takim, ki so že imeli veliko. — Ravnokar, to je, 1. dan t. m. so bile izdane nove državnice (Staats-noten) po 5 gold. Te note (banknote ali bankovce jih ne smemo imenovati, ker jih ne izdaja banka, ampak država ali vlada) so vse drugače narejene kakor dosihmal navadni bankovci, ker so na obeh straneh (spredej in zadej) opisane z mnogovrstnimi podobami in   vpisi;   zadnja   stran  je   rudečkasto-rujava,   v sredi
ima ovenčanega ces. orla; v vencu se vidi 11 deželnih grb, in na traku, ki se ovija okoli venca, ste besedi „Fiinf Gulden" zapisani v 10 deželnih jezicih; v obek zgornjih voglih je številka 5, v obeh spodnjih pa številka V. — Konec meseca julija je bilo za 6 milijonov in 356.559 gold. papirnatih desetič med ljudmi.— Na Ogerskem bode vlada za 200.000gold. kupila semenskega žita revnim kmetom. — 28. dne u. m. je bil izvrstnemu mestnemu županu v Pragi dr. Belskemut z veliko slovesnostjo izročen vitežki križ reda Leopol-dovega. — Časniki pripovedujejo zdaj, da 6. oktobra se začne deželni zbor ogerski. ,,Pozor" se po pravici pritožuje, da v eno mer je govor le o ogerskem zboru, o hrvaškem pa se ne čuje ne besedice. Ako vlada res dovoli Ogrom ministerstvo in tako osnuje dvalizem, vrže v Avstrijo plamen nesrečnega razpora* Naj tedaj resno resno prevdari, kaj da stori! — Neki rodoljub je izročil Matici dalmatinski 1000 gold. v premijo za najboljo epiško pesem, ki popisuje bitko pri Visu. — Sultanovo gledišče v Carigradu, vredno 10 milijonov frankov, je pogorelo 22. dne u. m.