leto xi. št. 124
Ljubljana, julij 1968
fen
P o
o
D
IS«
G R
D
GLASI
KOLEKTIVA
f E T f A
Plan režije podjetja je bil od prvotnega predloga po temeljitem pregledu vseh stroškov, ki bremenijo skupne režijske stroške, zmanjšan za skupno 21 milijonov S din. Kljub temu, da se predvidevajo pri obrestnih za najete kredite za obratna sredstva za 110,7 % večji stroški, kot so bili lani, dalje za 73,1 % večji stroški na obresti od kreditov za osnovna sredstva in še pri nekaterih konstantnih stroških, ne bodo za to bistveno povečani skupni režijski stroški, saj predvideva plan samo 5,7 % povečanje od lani porabljenih stroškov. Znižanje je predvideno pri stroških za tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev in drobnega inventarja, dalje pri obrestih za trajna obratna sredstva, katera se odplačujejo v obliki anuitet, nekoliko nižje bodo tudi obresti od poslovnega sklada, ostali materialni stroški pa so v višini lanskih.
Po nekoliko spremenjenih notranjih merilih za delitev dohodka na del za osebne dohodke in na del za sklade, predvideva predlog plana, da bo odpadlo na osebne dohpdke 88,2 % in 11,8% na sklade (skupne in za enote), kar bo dalo nekoliko večje osebne dohodke, medtem ko
.Ve znamo spoditi zajca iz grma.
bodo seveda skladi nekaj manjši, vendar pa to ne bo bistveno vplivalo na nadaljnji razvoj podjetja, saj se bo delno nadoknadilo sredstva iz doseženega uspeha, ki se predvideva pri delih v tujini v večjem znesku, kot je bil dosežen lani.
Čeprav je dokončno sprejemanje gospodarskega načrta gledano po datumu nekoliko pozno, je treba poudariti. da pri nas planiranje nastaja iz delovnih kolektivov. Enote sestav-vijo po določeni metodologiji plani-
ranja svoje predloge. Usmerjanje planiranja je v pristojnosti komisije DSP, ki končno z vidika celotnega podjetja in z upoštevanjem vseh elementov, ki vplivajo na sestavo gospodarskega načrta, izdela dokončni predlog. Ta pa je bil že v posameznih delih obravnavan v vsaki posamezni enoti. Z dokončnim predlogom gospodarskega načrta prevzame vsaka enota planska predvidevanja kot svojo ob-j veznost, ki si jo je sama postavila.
SINDIKALNI DELAVCI PODJETJA SO ZASEDALI
Delavskemu svetu podjetja je predložen predlog gospodarskega načrta za letošnje leto, da ga po obravnavi sprejme kot enega osnovnih samoupravnih aktov za usmerjanje poslovne politike delovne organizacije.
Pogled v notranjščino skladišča velike hale v Kopru. V skladiščih se v glavnem nahaja južno sadje.
Če ne sledijo dejanja, beseda izgubi svojo pravo vrednost
Sestali smo se v sejni dvorani republiškega sveta sindikatov Slovenije. Ne zato, ker smo želeli probleme reševati na višjem nivoju, temveč za to, da povečamo aktivnost sindikalnega dela. Seji so prisostvovali vsi vodilni sindikalni delavci, ter predsednik upravnega odbora podjetja Polde Ilovar, glavni direktor ing. Hugo Keržan, nekateri člani predsedstva republiškega odbora sindikatov gradbenih delavcev Slovenije s predsednikom Lojzetom Capudrom na čelu. Seja je trajala polnih 8 ur.
Na seji so obravnavali pereča go- ter delu in aktivnosti sindikalnega spodarska vprašanja, govorili o za- odbora. Tu se je pokazala nujnost vestni koncentraciji sredstev in služb, sprotnega obravnavanja vseh po-o delitvi dohodkov, delovnemu času membnejših zadev pred celotnim ko-
lektivom. Sejo je vodil predsednik sindikalnega odbora podjetja Tone Zaletel j. Pa poglejmo nekatere misli tega pomembnega sestanka.
Gradbena podjetja Slovenije se spontano združujejo.
Lojze Capuder — Ob dejstvu, da se gradbeništvo Slovenije združuje okrog poslovnih združenj »GIPOSS«,' »IMOS«, je potrebno doseči tudi večje sodelovanje med »Gradisom«,1 »Slovenija cestami« in »Tehnograd-njami« iz Maribora. Kolikor bolj bo to sodelovanje (združevanje) uspešno, toliko lažje bodo podjetja nastopala na domačem in tujem tržišču. Nato je govoril o uspešnosti Gradisa v primerjavi z ostalimi podjetji ter slovenskim in jugoslovanskim gradbeništvom. Vsi podatki so za Gradis ugodni, in na teh osnovah bi morali osnovati perspektivni program podjetja, je dejal tovariš Capuder. Glede internih odnosov pa misli, da v podjetju prehaja do premočne regionalne in včasih tudi lokalistične zaprtosti, kav dostikrat povzroča probleme in nezadovoljstvo med kolektivi, pa tudi premalo je še posluha za organizacijo skupnih služb. Glede sindikalnega dela pa meni, da bodo sindikalne podružnice morale povečati svojo aktivnost.
i
Mi lahko uspemo le v ceni, rokih in kvaliteti
Ing. Hugo Keržan — je s konkretnimi podatki orisal gospodarski položaj podjetja ter med drugim dejal: Ocena gospodarskih gibanj ni tako idealna, kot nam jih prikazujejo rezultati dosedanjega dela. Predvsem če upoštevamo, da perspektive v letu 1968 niso najbolj rožnate, pa tudi nekateri lokalni faktorji in podjetja niso najbolj navdušeni, če se pojavimo na licitaciji. Npr. pri oddaji ponudbe za ibarske mostove smo dobili kup telefonskih in osebnih intervencij, češ kaj se Slovenci mešate na naše področje.
Posebno pozornost smo posvetili delitvi osebnih dohodkov. Ko smo s 1. 4. 1968 prešli na novo delitev oseb-(Nadaljevanje na 2. str .j
Gospodarski načrt pri našem pod- predvidene razširitve našega delo jetju ni osamljen samoupravni akt vanja na tem tržišču, se predvideva
najvišjega organa upravljanja, temveč je rezultat delovanja samoupravnih organov in kolektivov vseh enot. Usmerjanje sestave predloga plana je izvedla stalna komisija DSP za perspektivni program in razvoj ter gospodarski načrt. Delo pri sestavljanju predloga plana je potekalo intenzivno že od začetka leta. Komisija je najprej sprejela smernice za pripravo osnutka plana za tekoče leto, pri katerih ie poudarjala, da je nujno
obliita
Graditelji nove depadanse hotela »Opatija« v Opatiji so držali svojo obljubo. Objekt je bil 3 dni pred rokom predan investitorju. S tem si je PE Ljubljana pridobila nov ugled in zaupanje naših investitorjev.
Z izgradnjo novega dela depadanse hotela »Opatija«, podjetje razpolaga s preko 300 posteljami, moderno urejenim aperitiv-barom. kuhinjo, novo recepcijo itd. Pri tem je potrebno omenili še to, da ima vsaka soba v novozgrajeni depadansi svojo kopalnico in sanitarije.
Objekt je bil svečano odprt 28. junija.
Graditeljem k njihovemu uspehu iskreno čestitamo!
Upoštevati načela pri planiranju, u-gotoviti dejansko tržno situacijo, pri Posameznih elementih, ki služijo za izhodišče pri planiranju, pa naj bodo Poprečni rezultati, ki so bili doseženi v preteklem letu.
V	gospodarskem načrtu mora biti izražena skrb za izboljšanje ekonomičnosti poslovanja v podjetju z zniževanjem vseh režijskih stroškov in na drugi strani skrb za povečanje Produktivnosti dela.
V	zvezi z delitvijo dohodka je komisija sprejela načelo, da se obdrži sedanji sistem delitvenega razmerja, po katerem se v najprej določajo proporci delitve doseženega dohodka v enotah po enotnih merilih, koliko naj odpade na osebne dohodke in koliko za sklade.
V	nadaljnji obravnavi v zvezi s pripravami na sestavo predloga gospodarskega načrta so se utrdila merila za medsebojni obračun režijskih stroškov in sestavil tudi predlog predračuna skupnih potreb, kateri predračun pa bo lahko realiziran samo v sistemu delitve dohodka po vnaprej določenih proporcih.
Najprej je bila komisija mnenja, da naj se ne menjajo instrumenti v sistemu notranje delitve v določanju proporcev delitve dohodka, pa je po obravnavi predloga v enotah spremenila svoje mišljenje. Spremenjen predlog za interne medsebojne odnose v delitvi zagotavlja nekoliko več sredstev v korist osebnih dohodkov.
Predlog gospodarskega načrta se izpolnjuje še s predvidevanji, ki bodo doseženi z našo udeležbo na inozemskem tržišču. Glede na ugotovitve stanja na zunanjem tržišču in
za 18 % večja realizacija od dosežene v preteklem letu
Da bi stimulirali interes, ki je zvezan s potrebo angažiranja poslovnih enot v tujini, ko je treba formirati, proizvodne skupine strokovnih delavcev za prevzem določenih del v tujini, je komisija predlagala, da se del sredstev skladov, tako imenovani ostanek dohodka, dorežen pri delih v tujini, razdeli v višini 80% na poslovni sklad podjetja, 20 % pa na sklade tistih enot. katerih delavci so bili na delu v tujini. Ključ bodo o-pravljalne ure v letu, za katero se dela obračun. Razporeditev sredstev bo možna seveda šele po izvršenem prilivu tozadevnih deviznih sredstev na bančni račun podjetja.
Nadaljnje priporočilo komisije je, da naj se smotrnejše določijo merila za ugotavljanje mase osebnih dohodkov, ki naj pripada režijskim delavcem, po katerih bi se ugotavljala masa za osebne dohodke na bazi poslovnega uspeha, in ne samo od individualnega učinka oz. ocene prizadevnosti pri delu.
Osnovni pokazatelji predloga plana. katerega daje komisija v potrditev delavskemu’ svetu, so v nekaj naslednjih pokazateljih: delež dohodka v vrednosti čiste proizvodnje na eno uro dela bo za pribl. 2.5 % večji kot lani. število ur pa bo manjše za 5,5 %. Osebni dohodki na uro bodo večji za 2.1 % od lanskih doseženih. medtem ko bodo skupni 'kladi na uro manjši za 27,3% i. za 26 % manjši tisti, ki pripadajo enotam. Seveda je ta pokazatelj računan na uro dela v poprečju za celotno podjetje in so pri tem razlike v posameznih enotah glede na situacijo, v kateri se nahaja. Tako je za enoto v Celju, ki lani ni dosegla zadovoljivega rezultata, za letos predvideno izboljšanje, ostale enote pa se v planskih predvidevanjih več ali manj gibljejo v proporcih lanske izvršitve.
Kot že prej omenjamo, se predvideva povečanje realizacije pri delih v inozemstvu, saj bo za 3,6 % več delavcev na teh delih kot lani.
člktua&no
"” I III IIIIII.................................................mi milil!■!min
nferenca slovenskih sii
Racionalizacija izobraževanja
Smo za organizirano, trajnejšo in še bolj strokovno obliko izobraževanja, v kateri pa morajo sodelovati vsi člani kolektiva
Od leta 1960 pa vse do danes je bilo izobraževanje strokovnih kadrov, posebej še izobraževanje zaposlenih, posvečeno mnogo truda, časa in tudi finančnih sredstev. O tem so razpravljali organi samoupravljanja in tudi različni politični forumi v podjetju.
Tudi v doslednem izvajanju gospodarske reforme je izobraževanje za nadaljnje delo zelo pomembno, zato danes objavljamo nekatere misli profesorja Ivana Bertonclja s simpozija o strokovnih in vodstvenih kadrih.
Ustavimo se pri racionalizaciji izobraževanja. O tem so zelo različna mnenja. Mnogi mislijo pod pojmom racionalizacija izobraževanja na zmanjšanje finančnih sredstev za izobraževanje, drugi razumejo to kot posege v samo izvajanje pouka.
Toda, če bi racionalizacijo v izobraževanju pojmovali samo kot izboljšanje pouka ali zmanjšanje finančnih sredstev, ne bi odpravili vzrokov za neustrezno usposobitev strokovnih kadrov za delo in s tem racionalizacije ne bi izvedli. So tudi tovariši, ki pod racionalizacijo razumejo skrajšanje časa, ki je potreben za izobraževanje, pri tem pa se ne zavedajo, da skrajšanje izobraževalne vsebine prinaša neustrezno izobražen strokovni kader. V nekaterih podjetjih so racionalizacijo razumeli tako, da so enostavno črtali nekatere izobraževalne naloge, ki pa so seveda bile potrebne.
Racionalizacija v izobraževanju strokovnih kadrov zajema naslednje okvirne zahteve:
1.	Ugotoviti, katere poklice potrebuje gospodarstvo in ki naj bi jih izobraževali v strokovnih šolah, katere poklice naj bi izobrazili v delovnih organizacijah. Gospodarstvo, ki nima seznama poklicev, ne ve, kaj hoče, tu je prav točka neracionalnosti.
2.	Tisti, ki kadre potrebujejo, bi morali povedati, koliko kadrov za posamezne poklice potrebujejo. Te dve ugotovitvi (spisek poklicev in okvirno število kadrov) sta dva osnovna elementa za ugotovitev šolskega omrežja. Vsako drugo ugibanje ne vodi do proučenega in ustreznega šolskega omrežja, ki ga določena družba potrebuje.
3.	Analiza poklicev — obseg in zahtevnost — je naslednji element racionalizacije. To velja tako za šole, kakor za delovne organizacije.
4.	Ugotovitev standardov znanj za izobraževanje vodilnih kadrov. Po tem bi lahko ugotavljali učne programe za izobraževanje vodstvenih kadrov.
5.	Ugotavljanje učnih programov za šole. Tako kot vsako drugo, mora tudi funkcionalno izobraževanje temeljiti na analizah problemov, ne pa na subjektivnem ugotavljanju izobraževalne vsebine. Taki učni načrti so racionalni, ustrezni zahtevam in potrebam.
6.	Proučitev tistih analitičnih metod, ki zagotavljajo najracionalnejšo pot do izobraževalne vsebine, pa tudi izvedbo učnega procesa. Učne metode bi tisti, ki izobražujejo, morali poznati in jih seveda pri svojih predmetih uporabljati. Dobre metode prihranju-jejo ogromno časa in proces pouka je mnogo bolj racionalen.
7.	Neprestano spremljanje sprememb razvoja gospodarstva, tehnologije in s tem vplivov tako na profile poklicev, kakor tudi učne načrte. Brez nenehnega spremljanja razvoja tehnologije in soočenja z obstoječo izobraževalno vsebino, ne moremo govoriti o prilagajanju in uskladeni rasti sistema izobraževanja z napredkom v proizvodnji.
8.	Velik element racionalizacije je tudi v koordinaciji in proučevanju tistih akcij, ki jih je mogoče s pridom uporabiti na vseh področjih strokovnega izobraževanja, strokah in gospodarskih dejavnostih. Tu gre predvsem za teorijo izobraževanja in njeno didaktike. Ta je domala za vse naštete dejavnosti enaka. Koordiniranje dejavnosti na področju proučevanja teorije izobraževanja že samo na sebi pomeni veliko racionalizacijo, gospodarno trošenje in uporabljanje sil, ki jih ni veliko na voljo.
9.	Racionalizacija je možna tudi s koordiniranjem tekstov, skript in drugih učnih materialov, ki jih danes že imamo. Ker ni koordinacije, jih izdajajo na najrazličnejših krajih. Vse to seveda podraži, komplicira in ovira izdajanje prepotrebnih učnih pomagal.
10.	Racionalizacija je tudi v pravilnem zaposlovanjem obstoječih kadrov.
V sedanji težki finančni situaciji bi bilo neprimerno predlagati povečanje^ sredstev za izobraževanje, zato je upravni odbor centra za izobraževanje posvetil več pozornosti porabi finančnih sredstev, oziroma sredstva dodelil na tista področja, za katere smatra, da bodo najbolj racionalno izkoriščena.
Racionalizacija je torej v večji organizaciji in izkoriščanju tistih dosežkov, ki so nam na voljo in za katere so poskusi dokazali, da so koristni.
Prvo konferenco slovenskih sindikatov, ki je bila v veliki dvorani skupščine SRS, so sestavljali člani republiškega sveta ZSS,
gresu ZSJ za slovenske kandidate za nov zvezni svet. Predlagali so jih 14, in sicer:
člani republiških odborov posameznih sindikatov in predsedniki Po ključu Zveze sindikatov: občinskih, mestnih in področnih sindikalnih svetov — vseh vabljenih Alo'z Aister’ >>stavbai< Maiiboi, jih je bilo skoraj 500. Med gosti so bili tudi predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, sekretar IK CK ZKS Franc Popit, predsednik gospodarske zbornice SRS Leopold Krese in drugi. Prvo konferenco slovenskih sindikatov je otvoril in vodil predsednik republiškega
sveta ZSS Tone Kropušek.
V svojem uvodnem referatu je podpredsednik ZSS ing. Tone Tri->ušon razložil nekatera pereča vpra-:anja našega družbenega in gospo-larskega življenja.
V razpravi so sodelovali predstav-liki sindikatov iz jeklarske industri-e, kovinsko-predelovalne in tekstil-te industrije, rudarstva, gradbeništva in drugih, ki so podrobno obravnavali vrsto konkretnih in sistem-:kih vprašanj samoupravljanja, de-itve ter položaja slovenskega gospo-iarstva in delovnih ljudi in s tem »vezanih nalog sindikatov. Moto ce-e razprave pa lahko sumiramo: »Če ie 5. kongres ZSJ dal pobudo za re-'ornio. potem mora 6. kongres ZSJ pomeniti dokončno bitko za njeno losledno uresničevanje.« V tem smi-ilu so udeleženci prve konference
slovenskih sindikatov v celoti osvojili tudi smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ.
Ko je tajnik RS ZSS Jože Marolt navzočim orisal predkongresno dejavnost slovenskih sindikatov, so u-deleženci potrdili stališča za 6. kongres ZSJ, ki jih je po predlogih in razpravah oblikovala posebna komisija. Kot svoja stališča pa so udeleženci sprejeli tudi stališča predsedstva RS ZSS (s seje 11. tm.); o neposrednih nalogah sindikatov pri reševanju aktualnih vprašanj razvoja samoupravljanja. in stališča o slatuiar-nih in organizacijskih vprašanjih sindikatov pred 6. kongresom ZSJ — bomo objavili prihodnjič.
Ob koncu so se udeleženci konference sporazumeli o predlogih kon-
Ing. Janez Barborič, Železarna Store,
Tihomir Javoršek, Delamaris Izola, Vinko Kastelic, sekretar CO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, Tone Kropušek, predsednik republiškega sveta ZSS,
Marjan Rožič, sekretar centralnega sveta ZSJ,
Ing. Tone Tribušon, podpredsednik republiškega sveta ZSS; in po ključu strokovnih sindikatov: Jože Planovšek, TAM Maribor, Ing. Valentin Golob, »Meblo« Nova Gorica,
Milka Kovač, Tekstilindus Kranj, Pavle Godec, »Prehrana« Ljubljana.
Igor Bele, »Prevozništvo« Celje, Stane Uhan, Gradis Ljubljana, Ančka Korže, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana.
Za nadzorni odbor bo predlagan Tihomir Tomc, »Eelt« Črnomelj.
Hkrati so vsi navzoči soglašali s tem, da bi bil tudi vnaprej predsednik zveznega sveta sindikatov Jugoslavije sedanji predsednik centralnega sveta ZSJ Dušan Petrovič-Sane.
Ne kaj bomo, temveč kdo bo kaj
Na zadnjem sestanku zveze komunistov centrale in PE Ljubljana so obravnavali dejavnost obeh organizacij v smislu smernic četrtnega komiteja ZK »Stari Vodmat«, kamor organizacijsko spadata obe organizaciji. Govorili so tudi o združitvi obeh organizacij, vendar sporazuma niso dosegli, ker se mora OOZK gradbenega vodstva Ljubljana še posvetovati z manjkajočimi člani. Ta del razprave
so preložili na prihodnji sestanek.
Združitev obeh organizacij bo nedvomno povečala aktivnost članstva, omogočila skladnost političnih akcij, medsebojno spodbujanje in ocenjevanje družbeno-političnega delovanja, skupno usposabljanje obeh organizacij in njihovega članstva ter hkrati uresničevanje kadrovskih načel zveze komunistov v organizaciji in zunaj nje.
Za dosedanje delo obeh organizacij je značilno, da sta se več ali manj zgubljali v drobnih problemih, oz. sta obravnavali gospodarsko problematiko, manj pa ali celo n;č se nista ukvarjali s političnimi problemi, če-
prav je to najbolj pomembno pri spremenjeni vlogi reorganizirane zveze komunistov.
Govorili so tudi o izvajanju gospodarske reforme ter sklenili, da bodo o tem organizirali predavanje s podrobno razlago o uspehih in neuspehih izvajanja gospodarske in družbene reforme. Grajali so tudi nekatere nepravilnosti v sistemu našega gospodarstva.
Razpravljali so tudi o delu mladine, o študentskih demonstracijah itd. ter podprli mirne zahteve študentov glede razmer v študentskem naselju, reorganizacije visokega šolstva in za-
poslovanja mladih kadrov.
Ob zaključku so dejali, da komunisti ne smejo biti gluhi in slepi za dogajanja v podjetju in na terenu, kajti naše delo je v javnosti in med kolektivom, kjer delajo in živijo naši ljudje. Vsak kolektiv ima sposobne ljudi, ki vedo, kaj hočejo ali vsaj predvidevajo boljše rešitve tega ali onega vprašanja — poslušajmo tudi njih. Pri nas je dovolj svobode, da se vsak lahko vključi tja, kjer ima veselje, toda vsak komunist mora nekje nekaj delati. Zato tudi nikoli ne vprašamo, kaj bomo delali in kje, temveč kdo bo, kaj in kako.
Gradisov vestnih
-Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NANADALJEVANJE S PRVE STRANI
nih dohodkov, smo npr. v mesecih januar—marec rabili 500 milijonov sredstev za OD, v aprilu 570 milijonov, v maju pa že 584 milijonov, ob dejstvu, da se je trend zaposlitve dvignil le za 2 °/o. 23 °/o dvig osebnih dohodkov predstavlja tudi znaten skok v porabi sredstev. Tudi delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki je dokaj ugodno saj smo lani dosegli 13 : 87, čeprav smo planirali 10 : 90, Letošnji program vsebuje določene premike, čeprav bi večina enot lahko ostala v istem razmerju.
Realizacija v prvih 4 mesecih je porasla v primerjavi z lanskim letom za 26 "/n. poslovni stroški za 29 °/o dohodek se je dvignil za 17 %, osebni dohodek pa za 23 ".'n. To je le nekaj podatkov, ki jih je povedal naš glavni direktor. Ob zaključku svoje razprave o aktualni problematiki podjetja je apeliral na vse člane kolektiva, da vsak na svojem mestu dosledno izpolnjuje proizvodne naloge in tako pomaga pri reševanju perečih gospodarskih in življenjskih vprašanj tako posameznikov kot celotnega kolektiva.
Povečajmo osebno odgovornost
Stane Uhan — Nihče ne more trditi, da v našem podjetju nimamo razvitega samoupravljanja. Menim pa, da so odnosi vsebina in bistvo samoupravljanja. Osebna odgovornost je tisto, kar manjka v naših samoupravnih odnosih. Odgovornost za svoje delo v organih samoupravljanja je v bistvu enaka kot odgovornost za katerokoli operativno delo na delov-
nem mestu. Med drugim predlaga, da se uvede evidenca, iz katere bodo razvidni predlogi samoupravnih organov, kako so bili ti predlogi sprejeti in kako jih izvajajo, o samoupravljanju in odgovornosti predlaga, da pripravi splošna služba posebno gradivo, ki naj bi odgovornost sankcioniralo tudi z določenimi ukrepi. Vsekakor pa postavlja v orpredje vprašanje odgovornosti v podjetju. Nato je obširno govoril o dvigu startnih osnov ob spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, o odnosih, AODM ter analiziral možnosti plačila polurnega odmora.
Tudi majhne ribe so dobre
Božo Lukač — trdi. da je razloge za (NE) mobilnost podjetja treba iskati v prostoru slovenskega gradbeništva. Manjša dela iščemo zato, ker velikih del doma ni, sicer pa so danes tudi majhne ribe dobre. Enoten nastop gradbenih podjetij, predvsem na zunanjem tržišču bi bila ena izmed osnovnih nalog gradbeništva.
Če bomo hoteli, da bodo naši uspehi večji, se moramo še bolj aktivno vključiti na zunanjem tržišču. Kako dobiti in povečati obseg del v inozemstvu, pa ni naloga samoupravnih organov, temveč strokovne službe, ki je zato določena. Inozemsko tržišče potrebuje naše strokovne sposobnosti, ne pa manualne delavce. Prav je, da se pogovorimo o naših problemih, toda sprejeti moramo tudi u-strezne ukrepe. Iluzorno je govoriti o integraciji gradbenih podjetij, če ni dela za vsa podjetja. In prav zato se težko dogovarjamo o specializaciji posameznih podjetij.
Uspehi so vedno pogojeni z organizacijo
Polde Ilovar — Predlog o združe-
vanju je umesten, toda ne na prisilni bazi, temveč na ekonomski. Zdi se mi, da »Gradis« vse preveč orje ledino, medlem ko se drugi uspešno organizirajo.
Čeprav so rezultati našega dela vidni, še vedno trdim, je dejal tov. Ilovar, da so boljši uspehi odvisni od dobre organizacije. Vsekakor pa v podjetju preveč drobimo kapital, namesto da bi ga koncentrirali. Potrebno bo najti boljše osnove glede združevanja kapitala; kajti brez tega naše poslovanje ne more biti uspešno. Če bomo imeli dovolj sredstev (h' kvidnih), bomo lažje nastopali na tržišču. Glede odgovornosti pa meni, da je odgovornost posameznikov minimalna. merilo za odgovornost so poslovni rezultati.
V nadaljnji razpravi so še sodelovali : ing. Nikolaj Burnik, Anton Gruden, Stane Kramar, Lojze Capuder, Ing. Hugo Keržan, Ivan Gajšt, Breda Kovač, Stefan Horvat, Ernest Zrim, Ivan Brežnik, Rajko Zupančič, Mile Rakovič, Franc Rudolf. Ivan Grilc, Alojz Topler, Franc Kumer, Anton Zaletelj in Lojze Cepuš.
Ob zaključku so sprejeli nekaj sklepov o povečanju aktivnosti sindikata. o nadaljnjem izvajanju gospodarske in družbene reforme ter P° daljši razpravi sprejeli dodaten sklep glede delovnega časa, in sicer, da ostanemo pri 44,5-urnem delovnem tedniku s plačanim polurnim odmorom s tem. da se dokončen predlog delavskemu svetu podjetja sestavi na naslednji seji SOP, ko bodo izdelane možnosti plačila odmora.
Seja je bila vsekakor uspešna, toda če temu ne bodp sledila dejanja, bo vse. kar je bilo na seji izraženega in predlaganega, izgubilo pravo vrednost.
L. C.

Športni park na Ravnali na Koroškem
Že od leta 1960 dalje gradi in urejuje park športnega društva »Fužina!-« delovodja Ivan Spiranec. Vsa igrišča in eden izmed naj lepših domov telesne kulture v Sloveniji so delo našega podjetja,
Zaradi močvirnatih tal je bil posnet ves teren, izkopane drenaže in zasut s 50 cm debelo plastjo lesa in humusa. Igrišča so med počitnicami po več let skupaj pod našim strokovnim vodstvom urejevale mladinske delovne brigade strokovnih šol iz Ljubljane, Maribora, Zemuna in drugod. Ko so za stadion odkopali del hriba! je ta začel drseti. Zato je bilo treba vgraditi 6 metrov globok oporni zid s ca. 1000 m3 betona, da so preprečili drsenje zemeljskih mas. Poleg nogometnega igrišča s tekaško stezo so tu še igrišča za atletiko. Zahodna stran hriba nad stadionom pa je preurejena za smučišča. Za vleko smučarjev je postavljena žičnica. V domu kulture je 25-metrski bazen s toplo vodo, nad njim pa športna dvorana. V ostahem delu zgradbe pa so klubski prostori ŠD Fužinar.
Poleg objektov, ki že stojijo, je predvidena še gradnja umetnega drsališča in smučarske skakalnice.
Športni park, ki je danes ponos Raven, je grajen po načrtih »Projekt Ljubljana« pod vodstvom projektanta ing. arhitekta Marjana Božiča,
In tole je skupina vajencev iz CSSR, ki bodo prebili 14 dni v naših počitniških domovih, predvsem v Ankaranu. Češke vajence vodi Franti-šek Sekanina in sodelavci.
'tf
Bog nima brata.
Ing. Borut Maister ob svoji 60-letnici
Na slavnostni proslavi ob 60-letnici ing. Boruta Maistra, smo med drugim ujeli nekaj misli, ki jih je v svojem govoru izrazil ing. Maister in iz katerega lahko spoznamo bistvo njega samega, njegovega dela in njegovih uspehov.
Med drugim je dejal: »Vi ste mi dali smisel življenja, kajti vse, kar sem dosegel, sem dosegel s pomočjo svojih dobrih sodelavcev. Trudil sem se za napredek enote. Podjetja, delil z vami dobro in slabo, preživljal najtežje trenutke in dosegel naj večje uspehe — hvala vam. S svojim delom in uspehom ste mi vse bogato povrnili. Če ne bi imel takega kolektiva, si marsikdaj ne bi vedel kako pomagati in vsi moji napori bi bili zaman. Posebno se mi zdi pomembna enotnost kolektiva in zaupanje, ki ga imajo člani v svoje vodstvo.
Delo samo in rezultati dela, ki smo ga skupno dosegli z vsemi sodelavci, so mi dali smisel življenja. Človek, ki nima veselja do dela, ne more doseči svojega pravega življenjskega cilja. Zaupam v ljudi, še posebno pa v mlade delavce, ki šele začenjajo svojo življenjsko pot. Zelo bom vesel, če jim bom lahko vsaj nekaj nudil iz svojih življenjskih izkušenj.
Iskreno se zahvaljujem vsem de.avcem, ožjim sodelavcem, šefom enot, upravi podjetja in vsem, ki so mi 23 let nesebično pomagali pri mojem delu, in mi omogočili vse to, kar danes imam in na kar se bom vedno rad spominjal.«
Nov blok s 36 stanovanji
Ob stavbi, v kateri sta restavracija in kino Vevče, je »Gradis« — Ljubljana-okolica začel konec aprila graditi nov stanovanjski blok, v katerem bo 36 družinskih stanovanj, od enosobnih do trisobnih. To je gradnja za trg, vendar so delavci in uslužbenci vevške papirnice že pokupili vsa stanovanja.
Čeprav so naši delavci začeli graditi blok šele aprila, vendarle gradnja lepo napreduje, tako da bo trinadstropna stavba konec poletja že pod streho. Po konstrukciji je objekt litobetonska stavba, stanovanja v njej pa so razmeroma velika, saj ima enosobno stanovanje okrog 40 kvadr. metrov površine, največja — trisobna — pa približno 80 kvadratnih metrov. Vsako stanovanje ima balkon, hiša pa je ogrevana s centralno kurjavo. Vrednost bloka s komunalnimi objekti vred je predvidena na okrog 315 milijonov starih dinarjev.
Kot so nam povedali graditelji novega bloka, računajo, da bodo prvih 12 stanovanj lahko že toliko usposobili do novembra, da bodo vseljiva letos. Preostalih 24 stanovanj pa bodo popolnoma dokončali prihodnje leto in bodo 1969.
Ob bloku gradi mota Ljubljana-okolica tudi zbirni kanal, ki bo služil novemu stanovanjskemu bloku, vrh tega pa še bližrri stavbi, v kateri je restavracija in kino Vevče. Razen t°ga so se na kolektor priključili še številni stanovalci vrstnih hiš in manjših blokov, ki so razporejeni proti severu, v smeri Zaloške ceste.
Koristi in škoda od črne kave
Danes je črna kava selo priljubljena pijača. Njena osnovna sestavina je kofein. Zato medicina v glavnem proučuje njegov učinek na človeški organizem.
Resice v črevesju ga vsrkajo neposredno po njegovem zaužitju in že po petnajstih minutah se čuti njegov največji učinek Večina kofeina razpade v telesu po petih do šestih urah. samo 0,5 do l °/o zaužitega kofeina pa se izloči v urinu.
Kofein najbolj učinkuje na centralni živčni sistem. Draži skorjo velikih možganov in tako ustvarja dobro počutje. Olajša se intelektualno delo, zaspanost in utrujenost pa izgineta. Z delovanjem na možgansko deblo pospešuje delo važnih centrov, ki se v njem nahajajo Rezultat tega je, da postane dihanje bolj globoko, kri pa hitreje kroži po telesu. V večjih količinah pa povečuje kofein napetost mišic.
Poseben pi oblem je delovanje kofeina, oziroma črne kave, na srce. V prvi fazi deluje srce počasneje, kasneje pa se delovanje srca. pod neposrednim vplivom kofeina na srčno mišico pospeši Pod vplivom večjih količin kofeina pride do močnega bitja srca in do motenj. Istočasno pa kofein blago širi koronarne krvne žile (tj. žile. ki prinašajo kri srčni mišici), zaradi česar je srce bolj preskrbljeno s hrano Bolniki, ki imajo zožene koronarne krvne žilice (angina peetoris). naj črne kave ne pijejo, ker ta povzroča psihično vznemirjenost, kar vodi do občutka strahu.
Pod vplivom kofeina se poveča tudi izločanje v ledvicah. Telesna temperatura se dvigne za 0.5" C. Sirjenje krvnih žil v možganih povzroči, da glavobol izgine (kar dobro poznajo bolniki, ki jih muči migrena). Na krvni pritisk deluje kofein le neznatno Ugo topljene so bile sicer neke individualne spremembe, vendar to nima večjega vpliva na organizem.
Za sklerotične krvne žile pomeni uživanje kofeina resno obremenitev To vpija tudi za bolnike, ki imajo povečan krvni pritisk v očesnih jabolkih (alaucom) Njim je uživanje črne kave strogo prepovedano, saj je dokazano, da se pritisk v očesu naglo poveča, poveča
Kofein pospešuje tudi delovanje prebavnih organov Zato občutljiva oseba naglo izloča premalo prebavljeno hrano Razen tega draži kofein sluznico želodca da ta tvori več kisline, kar zelo neugodno voliva na bolnike, ki imajo čir na želodcu
Kofein pospešuje tudi celotno izgorevanje snovi v organizmu Zato je pri bazedovki (pospešeno izgorevanje snovi) uživanje črne kave strogo prepovedano
Kronična zastrupitev s kodeinom ni tako redek poiav med osebami. ki dnevno popijejo večje količine črne kave Glavni znaki so močno bitje srca, nespečnost, nervoza, pospešeno dihanje in nemir. Ti znaki bodo izginili, če takoj zmanjšamo količine dnevno zaužite kave.
(Preš servis)
Tudi letos je odpotovala skupina vajencev za 14 dni na češkoslovaško. Vajenci si bodo ogledali razna gradbišča, njihovo organizacijo dela in seveda tudi zlato Prago, Vajence vodi sekretar gradbenega vodstva Maribor Anton Gruden in vodja kadrovske službe z Raven na Koroškem Ludvik Lihtineger. Na sliki: Skupina vajencev si je pred odhodom v CSSR na Dunaju ogledala znameniti Frater.
Ali naj osebne dohodke izplačujemo na podstrešju?
Marsikaj sem doživel o svojem življenju, ampak na kaj takega, kar se mi je pripetilo ondan, niti v snu nisem pomislil.
Bilo je takole:
Na minuli izplačilni dan je namestnik šefa naše komunale prinesel s seboj že kuvertirane osebne dohodke in jih o šefovi pisarni razdelil tovarišem upravnikom. Ker so doslej vedno izplačevali osebne dohodke v tej pisarni, je razen upravnikov prišlo tja tudi nekaj delavcev in delavk.
Med njimi sem bil tudi jaz.
Čakali smo na svoje mesečne prejemke, toda namestnik šefa nam je dejal, naj čimprej gremo iz pisarne, ker on nima časa in jo pač mora zakleniti.
Nismo mogli razumeti, od kod takšna nenadna naglica in neka delavka je vprašala:
tja, kje pa bomo sploh dobili denar?<
Namestnik šefa je stoično mirno dejal:
»Zaradi mene si ga lahko razdelite na podstrešju ali pa na cesti.*
Kolikor vem, je Gradis sodobno organizirano podjetje in vedno sem verjel, da je tako. Zdaj pa so se mi porodili dvomi. Premišljujem namreč o temle:
— Ali Gradis ni več sodobno organizirano podjetje?
— Ali pa je sodobnost prav o tem, da bomo o bodoče izplačevali osebne dohodke na podstrešju in na cesti?
Vesel bi bil, če bi mi nekdo, ki se spozna na te reči, pojasnil, za kaj pravzaprav gre.
Ivan Vučkovič
Takole smo »tartali ob vsakem postanku na poti v CSSR. Še dobro, da so vajenci močni in mladi.

Na tuja tržišča
Večkrat se na raznih sestankih, pa tudi pri posameznikih postavlja vprašanje, zakaj se -»Gradis«, ki je bil tako rekoč med pionirji na tujem tržišču v večji meri ne vključi na inozemska tržišča, oziroma zakaj no poveča svojih kapacitet v tujini. Na željo večine bralcev smo prosili našega sodelavca — pomočnika komercialnega direktorja za inozemski trg, ing. Marka Blenveisa, da skuša v kratkih besedah analizirati inozemsko tržišče in obrazloži smernice za bodoče udejstvovanje.
Ing. Blehveis je svoja tolmačenja začel takole:
Za lažjo presojo položaja gradbeništva lahko delimo — po naših vidikih inozemstvo na štiri dele:
—	dežele v razvoju ob sredozemskem bazenu,
—	zahodne dežele s konvertabilno valuto,
—	vzhodne dežele s klirinškim režimom plačevanja,
—	oddaljene dežele, ne glede na sistem državne uprave in valutami režim, ter dežele z neustreznim podnebjem.
Poglejmo sedaj, kakšne so razmere v teh predelih sveta.
•	Potrebovali bi izdatna devizna sredstva
V	deželah v razvoju ob sredozemskem bazenu običajno razpisujejo licitacije za kompletno izgradnjo objekta, včasih vključno opremo za določeni namen objekta (npr. televizijske oddajne postaje z vso televizijsko opremo). V takih deželah je potrebno nastopiti z vsemi vodstvenimi in strokovnimi kadri, vso mehanizacijo in materiali ter vsemi potrebnimi gradbenimi obrtniki. Pol in nekvalificirano delovno silo pa je treba najeti v sami deželi investitorja. Avansov ne dajejo več, včasih je treba celo kreditirati gradnjo za več let.
Konkurenca je zelo velika, zlasti pri večjih delih, če se plačajo takoj. Manj je konkurence pri manjših delih ali tam, kjer se zahteva kreditiranje. V vsakem primeru potrebuje podjetje izdatna devizna obratna sredstva, zlasti ker se izplačila situacij zavlečejo tudi po več mesecev. Seveda se potrebuje še mnogo večja devizna sredstva, če je predvideno daljše kreditiranje. Gradbena podjetja in tudi Gradis nimajo zadosti lastnih deviznih sredstev. Gradis si je sicer s svojo zunanjo aktivnostjo že pridobil precej deviznih sredstev, vendar jih nujno potrebuje za obnovo svojega strojnega parka. Jugoslovanske banke, ki bi morale v takem primeru priskočiti na pomoč, pa imajo same le omejena devizna sredstva in še ta dajejo pod zelo neugodnimi pogoji (visoke obresti, vro-čevanje visokega odstotka dinarskih sredstev oziroma vročevanje odstotka bodočih deviznih sredstev).
Druge razmere (socialno zavarovanje, zdravstvena zaščita, možnost prenosa preostanka dohodka delavcev, kvaliteta tamkajšnjih delavcev itd.) niso vedno ugodne. Pogoste so tudi težave z administracijo tiste dežele (carina, policijski predpisi, omejitev' izdajanja delovnih dovoljenj, omejen transfer dobička itd.) ter težave, ki jih imamo s tem, ker slabo razumemo mentaliteto tamkajšnjih ljudi (bakšiš, različna verska pojmovanja, različna civilizacijska stopnja itd.). Važno za presojo države je tudi. če plačuje naše storitve s konvertabilnimi sredstvi. V primeru plačila z nekonvertabilnimi sredstvi se pojavijo še dodatne težave.
•	V deželah s konvertibilno valuto
V	zahodnih deželah s konvertabilno valuto imajo sami zadostno mehanizacijo in kvaliteten reprodukcijski material, imajo sami zadostno omrežje kvalitetnih gradbenih in gradbeno-obrtniških podjetij, nimajo pa zadostnih neposrednih proizvajalcev — kvalificiranih, pol- in nekvalificiranih gradbenih delavcev. Financiranje gradnje ni vprašanje, čeprav avansi niso običajni.
Oddaljenost je razmeroma majhna, podnebje je podobno našemu, shajati se more z znanjem nemščine oziroma francoščine. Konkurenca je ostra in sposobna, stopnja razvoja njihove gradbene operative je višja od naše, imajo več mehanizacije in opreme, asortiment materiala je večji in njegova kvaliteta večinoma boljša od naše. V primeru našega nastopa kot jugoslovansko podjetje bi po načelu reciprocitete lahko zahtevali, da njihova gradbena podjetja nastopajo pri nas, kar pa po naših predpisih ni dopustno.
Lahko pa ustanovimo in registriramo svoje oziroma mešano podjetje. V takem primeru moramo imeti seveda dovolj začetnega obratnega kapitala (nabava najnujnejše opreme, barake za delavce, obratni prostori, prebroditev začetnega čakanja na posel itd.). Ker na’ zahodu gradi večinoma privatni kapital, ne pa država oz. državne ustanove, nimajo skoio nič licitacij v našem smislu. Kapitalist pač izbere nekaj ponudb in odda delo po svoji presoji. Kapitalist pa je pri tem zaradi bančnega kredita, ki ga koristi, pod vplivom banke, ki je na drugi strani zopet finančno povezana s kakim gradbenim podjetjem. Tako je razumljivo, da dela ne dobi vedno najugodnejši ponudnik, temveč neko podjetje, ki po zapletenih povezavah banki končno nudi več ugodnosti kot najugodnejši ponudnik na papirju.
Tako registrirano podjetje jugoslovanskega izvora bi konkuriralo domačim podjetjem v tisti državi in bi bilo seveda izpostavljeno konkurenčnemu boju. ki je zaradi trenutne gospodarske oseke še bolj oster. Domača podjetja pritiskajo npr, na razne inšpektorate in davčno upravo, da ostro konkurirajoče jugoslovansko podjetje res izpolnjuje vse mnogoštevilne predpise in obveznosti. Domača gradbeno obrtniška podjetja dajejo našemu podjetju višje ponudbe kot svojim. Ponekod imajo celo nekake regionalne sklade, v katerih prispevajo domača podjetja delež dobička. S sredstvi teh skladov krijejo izgubo tistemu domačemu podjetju, ki je zaradi izrinjenja nekega tujega podjetja moralo ponuditi neko delo s planirano izgubo. Zlasti v začetku pri še majhnem obsegu del naše podjetje ne bi moglo pri dobaviteljih materiala doseči količinske rabate, ki so običajno precejšnji in dopuščajo domačim podjetjem precej nižjo ponudbo.
Kar se tiče plač oziroma osebnih dohodkov, imajo v vseh zahodnih državah kolektivne pogodbe, katerih se morajo vsa podjetia držati. Tudi socialno zavarovanje je prav' dobro urejeno. V Zahodni Nemčiji je položaj zaradi tega neugodnejši, ker še nimamo konvencije o socialnem zavarovanju in je treba — če hočemo delavcu ohraniti pridobljene pravice v Jugoslaviji — plačevati prispevek za socialno zavarovanje tudi v Jugoslaviji.
Druga možnost udejstvovanja v zahodni državi pa je ta. da nastopimo pod svojim imenom ali pod imenom neke domače firme samo kot organizirani subakordanti za izvajanje del s svojim vodstvom in administracijo. medtem ko dajejo vso opremo, stroje in material domača podjetja. Na ta način ne konkuriramo domačim podietiem, temveč jim pomagamo, ker bi morala itak — zaradi pomanjkanja delovne sile — najeti neorgan-zirane delavce iz držav s presežkom delovne sile (Turčija. Grčija, Italija. Španija. Aižir. Tunis. Jugoslavija in v noveišem času tudi Ceska in Bolgarija). Za tak naston ne potrebujemo začetnega kapitala, nastopimo šele takrat, ko imamo že zaeotovlieno delo in ne plačuiemo v devizah stroškov čakanja na posel. Vsako kreditiranje ndoade. Rizik kvalitete ,ie maniši. ker odgovarjamo samo za rizik izvedb0, ne na za rizik neustreznega materiala Tudi drugi riziki (politični rizik. rizik elementarnih nezgod) so maniši. ker obračunavamo in dobimo. plačilo vsakomesečno in tako moremo v skrainem nrimeru izgubiti 1° enome»»en zaslužek. Obseg naš» proizvodni oziroma naš promet je (kor ne obračunavamo materiala in obrtniških del) seveda maniši in s tem tudi maniši naš možni dobiček. Manjši je seveda tudi propagandni efekt našega udejstvovanja.	(Dalje na 5. str.)
Palača športov v Tbilisiju, glavnem mestu sovjetske republike Gruzije. Zgrajena je bila leta 1961. Palača ima 10.003 sedežev, Kupolna streha predstavlja edinstveno konstrukcijo na svetu. Sestavljajo jo 3 m dolge, 50 cm široke in 8—12 cm debele preklopne plošče iz klasičnega armiranega betona. Razpon kupole je 78 m.

H! m
Dva člana naše delegacije sta že bila v SZ pred nekaj leti. Ko sta primerjala takratne vtise s sedanjimi, sta jima izstopali dve stvari; obseg stanovanjske gradnje in s tem v zvezi sprememba krajev, zlasti Moskve in pa zunanji videz ljudi, ki so zdaj oblečeni bolje in sodobno. Mlada dekleta nosijo pretežno kratka krila in čevlje s prisekano konico ter nizko peto.
V trgovinah je baje neprimerno večja izbira kot pred leti. Danes se dobi v sovjetskih trgovinah toliko različnega blaga kot morda pri nas pred petimi leti. Imajo skoraj vse najlonske izdelke, ki pa so še vedno sorazmerno dragi. Na primer moška najlonska srajca stane toliko kot 5 kg mesa.
Za poprečno plačo dobijo 10 najlonskih moških srajc ali 3 pare kvalitetnih čevljev ali 3 metre kam-garna ali 60 kg prvovrstnega mesa. Pri nas pa približno 20 najlonskih srajc, 10 parov čevljev, 8 metrov kam-garna ali 40 kg mesa. Slabši in manj luksuzni izdelki so poceni, prav tako je večina živil cenejša kot pri nas, če delamo primerjavo glede na kupno moč denarja pri njih in pri nas.
Ko smo našim spremljevalcem omenili naša opažanja, zlasti glede tempa gradnje m pa standarda ljudi, smo slišali zanimivo razlago.
Carska Rusija je bila zelo zaostala država in nič bolj razvita kot večina azijskih dežel ter daleč za razvojem velikega dela evropskih držav. Če odštejemo po oktobrski revoluciji leta, ko smo branili n-,ado sovjetsko državo pred vdori naših in mednarodnih vojsk — so nam pripovedovali Rusi — in če odštejemo leta obnove v sestradani SZ dvajsetih let: dalje, če odštejemo leta druge svetovne vojne (imenujejo jo veliko domovinsko vojno) in spet povojna leta obnove, potem smo dejansko gradili šele od prve petletke dalje (1929); kar znaša skupaj le nekaj več kot 30 let od skupnih 50 let obstoja sovjetske države.
To so nam razlagah" zelo na široko, ker jih baje zelo prizadene, če jim kdo očita nizek nivo življenjskega standarda po petdesetih letih socialistične ureditve Pri tem še povedo, da so med obema vojnama morali vzdržati gospodarski in politični pritisk vsega (kapitalističnega) sveta. To pomeni, da so morali razvijati samoniklo gospodarstvo.
Vse to morate vedeti — so nam rekli na koncu te široke razlage — če hočete vrednotiti naše današnje dosežke. In kaj so dosegli? Poslušajmo jih dalje.
Odpravili smo eno od največjih tegob n°š°ff.a človeka — lakoto. Poglejte ostale azijske narod.-! Morda razen Japoncev vsi trpijo zaradi lakote — eni bolj drugi manj, eni stalno, drugi občasno.
Drugo, kar smo napravili, je elektrifikacija dežele Lenin je še v zaostali in mladi sovjetski državi postavil parolo: sovieJ~ka oblast plus elektrifikacija je komunizem. Neobičajna parola, ki jo v SZ jemljejo povsem zares.
Zdaj proizvedejo v SZ čez 600 milijard kilovatnih ur električne energije. (Pri nas nekaj manj kot 20 miliiard kWh).
Nekai besed o Leninu. Lenina ne cenijo. Lenina častijo. Morda imajo prav. kajti kdor pozna večino Leninovih del. bodisi teoretičnih ali praktičnih dejanj, ni težko reči. da je Lenin bil in bo ostal velikan človeške misli in dejanj.
Mimogrede: iz našesa easonfra smo nedavno zvedeti. da so Leninova de'a prvič v zgodovini prekosila biblijo po številu prevedenih knjig na svetu.
Seveda kdor pozna Lenina samo iz zgodb, iz odlomkov njegovega življenja, iz mavzoleja ali njegovih muzejev širom po SZ. temu se zdi, da sovjetski človek pretirano obožuje Lenina.
Kot tretji dosežek navajajo Sovjeti težko industrijo in z njo v neposredni zvezi opremljeno in močno rdečo armado. Sem bi mogli prišteti tudi dosežke v astronavtiki.
Končno je po vsem svetu znan njihov šolski sistem, za katerega ima nemalo zasiug ravno Stalin. Stalin je Gruzinec in prav Gruzinci so najbolj izšolani narod na svetu — na vsakih 40 prebivalcev imajo enega prebivalca z visokošolsko izobrazbo. V Jugoslaviji jih pride 110, v §loveniji pa 80 na enega prebivalca z visokošolsko izobrazbo. Pri tem so v SZ odpravili nepismenost, pri nas pa je še vedno okoli 20 odstotkov nepismenih; celo v Sloveniji imamo 2 odstotka nepismenih prebivalcev.
Naslednja velika akcija, ki je prav zdaj v polnem teku, je izgradnja stanovanj. Te so se lotili zares šele po vojni oziroma šele pred nekaj več kot desetimi leti.
V	zadnjih desetih letih se je Moskva povečata za dva milijona prebivalcev, tako da šteje danes sedem milijonov prebivalcev na prostoru s premerom 46km V letu 1967 so zgradili 120.090 stanovanj samo v Moskvi, kar je skoraj toliko, kot smo zgradili v tem letu v Jugoslaviji vseh stanovanj, tako v družbenem kot privatnem sektorju. V vsej SZ zgradilo v- zadnjih letih prek dva milijona stanovanj na leto, kar znese 10 stanovanj na tisoč prebivalcev (pri nas 6.5 stanovanja na tisoč prebivalcev; v Veliki Britaniji npr. 6, v ZDA 8).
Zelo zanimivo je spoznati obseg in način gralnje stanovanj ter kvaliteto stanovanj. Toda o tem nekaj več kasneje.
V	SZ so nam povedali, da bodo leta 1971 odpravili tudi stanovanjski problem. Nam ne ostane drugega kot da dvomimo ali verjamemo.
Iz vsega povedanega sledi: vsako akcijo, ki so se je lotiti (kampanjsko), so temeljito opravili, pa naj gre za odpravo lakote, elektrifikacijo in izšolanje armade znanstvenikov ati kot zagotavljajo zdaj za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Tako smo to dolgo pripoved privedli dotlej, da bomo lažje razumeli njihova predvidevanja, kar zadeva njihov življenjski standard v najbližji prihodnosti.
Omejimo se na avto kot simbol življenjske ravni posameznika in naroda.
V	SZ proizvaiajo poleg večjih »službenih« voz tudi »zaporožce« in -moskviče« za premožnejše državljane. Takih je zdaj v SZ po občutku in vtisu približno toliko, kot jih je bilo pri nas pred desetimi leti. Prav naglo gradijo zdaj dva giganta: FIAT in RFNAULT.
Zato pravijo, da bo leta 1880 pri njih na cestah približno toliko avtomobilov, kot jih je zdaj na cestah Evrope Pa še to: kdor ne verjame, naj si zapomni današnji promet v zahodni Evropi in gre leta 1980 v SZ primerjat.
Brez šale pa tole; česar se Rusi oprimejo, tega ne gre podcenjevati! Baje, da zdaj ne rabijo več toliko železa za vojsko, zato morajo njihove železarne dobiti novega potrošnika. In dobile so ga v avtomobilski industriji, ki bo z dograditvijo omenjenih tovarn proizvajala nekaj milijonov avtomobilov na leto.
To je zgodba o življenjski ravni sovjetskega človeka. Nam so se zdeli ti ljudje zadovoljni. Začeli so zelo skromno in so šele pred nekaj desetletji preživeti mnogo odpovedovanj, bodisi zavestno ati pa zaradi tega, ker jih drugi niso pustili pri miru.
Zdaj z veseljem in s ponosom kažejo svoje dosežke in se veselijo jutrišnjega, bogatejšega dne. Vojne iskreno ne marajo, preveliko žrtev so ji že dali na njen oltar, in prav tu smo si mi Jugoslovani z njimi zelo blizu.	Stane Uhan
Notranjost največje hidrocentrale na svetu v Bratsko. Sibirija. Centrala je začela obratovati novembra 1961.
...? P10,zvecle 23 milijard kW električne energije, kar je dvakrat toliko, kot bo dala HE Berdap Romuniji m Jugoslaviji skupaj.
V dneh od 18. do 26. maja letošnjega leta je bil jdprt v Parizu G. Salon international tiu materiel de ,ravaux publics et de batiment, kar bi pomenilo: šesta nednarodna razstava strojev za javna dela (nizke gradnje) in visoke gradnje.
Te pomembne razstave so se udeležili ing. Štefan Mesarič, ing. Franc Marinčič, Vinko Berglez in petipi-tani. S Kompasovim avtobusom smo se odpeljali čez Podkoren v Avstrijo, kjer smo se za kratek čas us'rt ":i / Salzburgu in potem nadaljevali pot čez avstrijsko1 nemško mejo do Munchna. kjer smo prcno~"i. Zgodaj ■.jutraj naslednjega dne smo odpotovali do Stuttgarta, ejer smo imeli v programu ogled gradnje podzemeljske železnice.
Ogled je bil dobro organiziran, saj nas je najprej iprejel glavni inženir za koc dinacijo med posarr.ez-limi izvajalci del. V upravni zgradbi, ki je že zgrajena r nivoju podzemeljske železnice, so nam v eni uri rrz-ožili celoten projekt in način dela. Nato smo si ogle-iali gradbišče na sektorju Charlottenplatz.
Podzemeljska železnica bo dolga 17 km in bo imela 11 postaj, ki bodo v poprečni medsebojni ra~dalh po :00 m. Celotno projektirano omrežje dopušča nv Irosrt, la ga bo mogoče še nadalje razširiti v vseh smereh, 'redvideni stroški bodo znašali 700 milijonov DM. brez dkupnih cen za zemljišča. Od tega zneska cdp=de G"o nilijonov DM samo za tehnična dela nizke gradn e. lamo pri ureditvi Charlottenplatza bo potrebno izko->ati in odpeljati 370.000 m;1 materiala. Betona in žeie-obetona bodo vgradili 85.000 m’, betonskega železa pa iodo porabili 7.700 ton. Stroški za ureditev tega trga >a bodo znašali 59 milijonov DM.
Pri gradnji podzemeljske železnice in vseh objektov, ki so funkcionalno potrebni, sodeluje 29 različnih aodjetij. Pri ogledu razstavišča smo bili presenečeni tad žela malim številom delavcev, ker je bilo v glav-iem vse delo mehanizirano. Z ogledom gradnje smo bili vsi zelo zadovoljni, saj smo marsikaj novega videli n slišali.
Naprej proti Parizu
Naslednjega dne nas je čakala najdaljša vožnja na potovanju. Zato smo že zgodaj zjutraj odpotovali iz Stuttgarta proti Strasbourgu Prešli smo nemško-fran-:osko mejo, ne da bi nas francoski obmejni uslužbenci carkoli vprašali. Po razmeroma ozki asfaltni cesti, ki ;e vije V drevoredu in po ravnini, smo se prerivali >krog 250 km do Pariza, kamor smo prispeli o mraku le preden smo se odpravili v hotel, smo si ogledali etališče Orly.
Toda žal nismo mogli videti tistega prometa, ki je običajen na tem letališču, saj je po velikosti drugo / Evropi. Izbruhnila je namreč stavka letalskega oseb-a. Na letališču oz. na peronih in pri blagajnah ie bila >rava zmeda, saj si potniki niso mogli prav nič poma-iati. Posebno je bilo težavno za potnike v notran'em etalskem prometu in za tista francoska letala, ki so etala na mednar dnih progah. Za prvo silo so prevze-a letalski promet že prvi d o štrajka mednarodnega arometa letala nemške Lufthanse. Naslednji dan je >ilo celotno letališče Orly že zaprto za vsak promet. Jekaj poletov je bilo naslednje dni izvršenih le z voj-lega letališča Bourget. Verjetno so bili to poleti najnujnejših opravil diplomatov.
Ker je bila naslednji dan nedelja, smo si z našiin avtobusom ogledali najznamenitejše dele Pariza: Elizejske poljane z obema slavolokoma, Dom invalidov z irobnico Napoleona, cerkev Notre Dame, povzpeli smo e na Eiflov stolp, obiskali dvorec v Versaju, ogledali •lont-Martre, Pigale, univerzitetni, del Sorbone, latinsko etrt in še druge znamenitosti ob reki Seini. Prikrai-:ani smo bili za posnetke s fotoaparati, saj so nam 'elike množice policijskih vozil in vojaštva kazile panoramo.
Paraliziran Pariz
Na vso srečo je Kompas organiziral potovanje z nvtobusom. Prvotni program je bil, da bi potovali v nno smer z avtobusom, v povratni smeri pa z vlakom. Orugi dan bivanja v Parizu nas je presenetil s para-iziranjem celotnega prometa: železnice, avtobusni promet, metro in končno še taksisti. Ce ne bi imeli svojega nvtobusa, si niti ne bi mogli ogledati razstave, zaradi catere smo pravzaprav prispeli v Pariz. Razstavni prodor je bil namreč na letališču Bourget, ki je oddaljeno nd središča Pariza 29 km. No. Kompasov avtobus nas :e srečno pripeljal do razstavišča, v večernih urah pa nas je ponovno odpeljal nazaj v Pariz.
V dneh stavke so morali Francozi izvleči iz garaž vsa tista vozila, ki so jim omogočila hitrejšo pot, kot pa če bi šli peš. Tako smo videli najrazličnejše stare -škatle«, motocikle s prikolicami in celo so se nekateri vozili s tricikli, če so hoteli po opravkih. Priskočila ie na pomoč tudi francoska armada, ki je pričela voziti delavce in uslužbence v tista podjetja, ki še niso stavkala. Trgovine, gledališča, katera smo imeli namen ibiska-ti, so se nam pred nosom zapirala. Na gledaliških zgradbah in ostalih objektih, kjer so stavkali, so visele rdeče zastave z napisom: GREVE (stavka).
Pravijo, da kdor ni obiskal Moulin-rouga (Rdeči ■plin) in Folies-bergeres (Nore pastirice), ni videl Pa-
riza. No. če to drži, potem mi nismo videli Pariza, ker nam to ni bilo omogočeno, čeprav smo imeli namen obiskati ta gledališča v večernih urah.
Naši obrazi so postajali iz dneva v dan bolj zaskrbljeni, saj niti nismo vedeli, kako se bomo vrnili nazaj, kajti prve vesti so bile vznemirljive, saj je pričelo prfm-nUtovati goriva za vezila. Tako so na primer belgijski tur'prosili šoferja našega avtobusa, da jih »poiegn:'« do fr*ncosko-belgljske meje, kjer si bodo potem :e sami pomagali. Ni jim mogel ustreči, ker je tudi on že premišljeval, kje bo našel gorivo zi povratek.
V samem Parizu med stavko n;smo pravzaprav nikjer naleteli na kakršnekoli demonsi racije, saj so se le-te obv vno i • viiale le v latlnsk četrti okr< verze Fo ona. V 'eli pa smo enotno organizacijo stavke ne glede na to, kateri politični stranki so p:'padali stavk « m*!.
Na razstavnem prostoru EXPOMAT
Organizacija razstave gradbenih strojev je bila pod pokroviteljstvom ovrup. kega komiteja: Comite. Euro-peen des Materiel ; če Genie Civil (CECE). Razstavni prostor obsega 30t J OJ m2. Tu so bili še posebej določen1 sektorji, kjer je bilo omogočeno demonstrirati stro.e. Na razstavi je sodelovalo G22 razstavljavcev iz 18 držav, iz Evropa, Amerike in Azije. Razstavljenih je b:'o 1100 strojev v skupni vrednosti "*-0 milijonov francoskih frankov (en 'rancoski frank 2.52 N din). Od razstavljavcev rmo iz- , teli, da bo razstava zaprta pred predvdenim zaključkom, verjetno že naslednji dan, ker praktično ni bilo obiskovalcev, razen tistih, ki so imeli možnost priti na razstavo z lastnimi vozili. Zato smo morali temu dejstvu prilagoditi naš ogled.
Na razstavi smo dejansko videli vse tisto, kar je danes v gradbeništvu najpopolnejše. Predvsem smo nadeli stroje ve'iih kapacitet; prevozne in stabilne beto-nrrne, ki so bile popolnoma avtomatske s kapaciteto od 100—250 m3 uro, asfaltne baze kapacitete do 100 ton na uro, avto-žerjave do nosilnosti 112 ton, dumperje kapacitete do 50 m3, ogromne seraparje s kapaciteto 30 m3 itd. Pravzaprav so bili to stroji, ki bi jih lahko uporabljali samo pri takšnih delih, kot je na primer gradbišče Djerdap.
Seveda, smo se zanimali tudi za drobno in srednjo mehanizacijo. Videli smo preko 20 različnih vrst silosov za beton, tako da smo si utrdili mišljenje, da je to stroj, ki je v gradbeništvu nujno potreben, če hočemo kvalitetno graditi. Prepričali smo se tudi, da gradbeništvo ne more biti brez agitatorjev za beton, prevoznih mešalcev, ki mešajo beton med vožnjo. Le-ti stroji so bili razstavljeni v najrazličnejših dimenzijah in izvedbah. Posebno pozornost so zbujali lahki prevozni žerjavi, ki jih je mogoče montirati na delovnem mestu v 3—8 minutah, kar je odvisno pač od velikosti žerjava. Sam sistem je podoben našim igličastim dvigalom, samo da so z daljšo ročico (do 20 m), z večjo nosilnostjo (do 1500 kg) n z večjo .višino ročice (do 30 m). Cena takšnega žerjava s ca?:no bi bila ca. 13 milijonov starih dinarjev (45 000 franc, kih frankov).
Na razstavi smo našli tudi stroje, za katere smo se posebej zanimali, kot npr.: stroj za izdelavo stremen za povezovanje armatur, propelerski gladilec beto"?. š.roj za brušenje. stropov, izpopolnjen Bomag vibracVski valjar, motorne japanerje vsebine 180 litrov in ostalo’drobno gradbeno mehanizacijo, ki jo upJ-rabVajo tesarji in železokrivci.
Razumljivo je, da smo se pogovarjali tudi z našimi dosedanjimi dobavitelji strojev, ki so prav tako razstavljali v Parizu, kot npr. predstavniki firm Arbau, Liebherr, Bomag, Delmag. Wacker in Bosch, od katerih smo dobili najnovejše podatke o strojih in opremi.
Prostor mi ne dopušča, da bi opisal vse podrobnosti, ki so bile zanimive na razstavi gradbenih strojev.
Pot proti domu
Kljub temu, da šofer Kompasovega avtobusa ni uspel nabaviti v samem Parizu potrebne količine plinskega olja, smo se morali odločiti za povratek, ne da bi vedeli, kje bomo lahko dobili potrebo gorivo. Goriva je zmanjkalo GO km v radiju okrog Pariza. Ko smo prispeli do prve bencinske črpalke, oddaljene 60 km od Pariza, smo morali nadaljevati pot, ne da bi tankali. Uspelo nam je dobiti gorivo šele. 120 km zunaj Pariza na drugi bencinski črpalki. Ko smo tako imeli poln tank, smo se čutili že tako, kot da smo doma, pa čeprav smo bili še v osrčju Francije. Količina goriva nam je pač zadoščala, da smo lahko prišli preko Lyona, olimpijskega mesta Grenobla in prelaza Mont Ceniš, ki je v višini 2083 m, do Torina. Od tu dalje pa ni bilo več problema z gorivom in tako smo srečno prispeli domov.
Vsi udeleženci smo bili z organizacijo ekskurzije zelo zadavoljni, saj je v glavnem potekalo vse po programu. Presenetila nas je samo stavka v Franciji, posebno v Parizu, tako da si nismo mogli še podrobneje v prostem času ogledati različnih zanimivosti. Enotni smo bili, da je treba take ekskurzije še organizirati in dajati možnost članom kolektiva, da se jih udeleže, saj postane človek bolj razgledan v vsakem pogledu. Spoznava tuje kraje in ljudi, obnavlja zgodovino, vidi tehnične pridobitve raznih dežel, obzorje se na ta način nehote razširi in človek na delovnem mestu ni več tako malenkosten.
Menim, da je organizacija Kompasovih ekskurzij v dobrih rokah, saj smo imeli tudi odličnega vodiča, ki nam je razlagal vse pomembne zgodovinske dogodke, pomembne objekte in kraje na celotni dolžini 350(1 km, kjer je potekala naša pot.
Tone Martinšek
1 S Vzhodne dežele s klirinškim režimomo plačevanja
Oddaljenost je razmeroma majhna, podnebje je podobno našemu, | shaja se z znanjem nemščine. Ker prevladuje planska gradnja in plansko | oddajanje del, se je treba dogovarjati na visokem nivoju. Oddajajo kom-q pletno izgradnjo objektov. Težkoče se pojavijo pri transferu dobička in b plačilu event. dobavljenega materiala iz Jugoslavije. Karakteristično za | blagovno izmenjavo z vzhodnimi državami so namreč blagovni seznami I in izvozna dovoljenja. Zahteva jugoslovanskih gradbincev je bila, da se | tudi gradbene storitve vnesejo v redne blagovne sezname in se s tem omogoči, da se tudi gradbena dela obračunava v rednem kliringu. Tej želji pa ni bilo ugodeno, temveč zahtevajo, da se gradbene storitve , pokrivajo z uvozom materiala, opreme in blaga široke potrošnje zunaj blagovnih seznamov. Naša zunanjetrgovinska podjetja do sedaj niso pokazala mnogo zanimanja in razumevanja za te včasih res precej komplicirane posle. Tako se morajo gradbinci sami ukvarjati z njimi in opravljati čisto trgovske posle, iskati ustrezno blago v vzhodni državi in ga nuditi pri nas v prodajo. Uspeh takega trgovanja ni vedno zadovoljiv, zlasti ker gradbena podjetja nimajo ustreznih kadrov.
Druge razmere so v vzhodnih državah urejene podobno kot pri nas. Zaslužek delavcev je primeren, seveda pa je v glavnem izražen v dinar-.i’b
S Daljni vzhod, južna in srednja Amerika
V kategorijo zelo oddaljenih držav (Daljni vzhod, Južna in Srednja Amerika) uvrščamo vse tiste, kjer že zaradi velike oddaljenosti nismo zainteresirani za posel ne glede na državni in devizni režim, ki je v tisti državi. 2e raziskava tržišča bi bila predraga, ne glede na izredne težave, ki bi nastale pri zbiranju kadrov, ki bi bili voljni oditi tako daleč, in druge težkoče pri organiziranju gradbišča. V dežele z neustrezno klimo pa uvrščamo tiste, ki sicer niso tako daleč (npr. države na arabskem polotoku), tu pa je zelo slaba klima in bi jo naši delavci zelo težko 8 prenesli.
1 ® Imamo premalo kadrov z znanjem tujega ježka
Poleg navedene delitve inozemstva moramo paziti še na pogovorni jezik v tisti deželi. Nemščino obvlada precej naših inženirjev, tehnikov in tudi delovodij. Angleščino obvlada le nekaj — zlasti mlajših — inženirjev in tehnikov, delovodij z zadostnim znanjem angleščine pa praktično ni. S francoščino je še težje. Italijanščino pa obvlada zopet nekaj več delovodij, inženirjev in tehnikov pa bolj malo. O drugih jezikih (češčina, madžarščina, španščina itd.), nimamo podatkov, vendar dvomimo, da bi našli zadostno število teh jezikov veščih vodstvenih delavcev.
Iz gornjega je razvidno, da nam najbolj ustreza nemško jezikovno področje, manj angleško, precej manj pa francosko in italijansko in sploh ha druga področja. Seveda se mora npr. v zahodnem obrobnem delu Francije shajati tudi z nemščino. Moramo torej upoštevati tudi lokacijo gradnje v sami državi. Prav tako se more npr. na Češkem shajati z nemščino. Pa tudi češčina je zelo razumljiva. Vse to moramo upoštevati pri izbiri področja našega nastopa.
$ Kaj imamo in kaj zmoremo
Da bomo lahko presodili, katero področje in kateri način udejstvovanja v tujini za nas najugodnejši, moramo najprej pogledati, kaj imamo in kaj zmoremo:
Imamo nekaj deviznih sredstev, vendar premalo za samostojno j udejstvovanje brez pomoči bank. Imamo nekaj dinarskih sredstev, ki pa j so po planu razporejena v glavnem za kreditiranje doma. Če bi ta sred-a stva hoteli rezervirati za vročevanje za devizne kredite, bi morali ome-|5 jiti domače kreditiranje. V stanju smo torej, da prevzamemo dela, kjer | so na razpolago avansi ali kjer se ne potrebuje izdatnejših obratnih S sredstev. Imamo strojni park, ki je — kar je novejšega — angažiran jj doma. Kar je starejšega, pa ni več sposoben za uporabo v oddaljenejših I krajih. Pri prevzemu večjih del bi morali kupiti vso potrebno mehanizacijo. Imamo precej dobrih kadrov, od tega nekaj vodstvenih s potrebnim znanjem tujih jezikov. Kadri so — zaradi ekonomičnosti poslovanja — številčno prilagojeni obsegu naše proizvodnje doma in se jih le težko odtegne v danem trenutku, ko se pokaže potreba v inozemstvu. Samoupravni sistem v našem podjetju ne dopušča centralnega vodenja politike kadrov. Za dela v inozemstvu smo tako odvisni od uvidevnosti in dobre volje poslovnih enot. Pri prevzemu večjih del bi morali angažirati nove kadre zunaj podjetja.
Iz vsega do sedaj povedanega zaključujemo:
Najugodnejše je udejstvovanje v nemškem govornem področju, v državah s konvertabilno valuto in z načinom udejstvovanja, ki ne zahteva znatnejših deviznih in dinarskih obratnih sredstev. To je način, ki se ga poslužujemo sedaj. Če nam nekdo ponudi pod ugodnimi pogoji • devizne kredite oz. prevzame nase breme deviznega kreditiranja, potem bi mogli seveda naše delovanje razširiti do kompletne izgradnje objektov. Za tem tudi stremimo.
@ Ali imajo drugi res večje uspehe pri akvizieiji kompleksnih poslov?
Če skušamo odgovoriti na to vprašanje, ki je bilo zastavljeno na začetku: kako da drugi imajo uspehe pri akvizieiji kompletnih poslov, mi pa ne.
Zdi se nam, da je eden izmed vzrokov ta, da se še nikomur ni posrečilo udejstvovanje v konvertabilnem področju v takem obsegu in s tako malo vlaganja kot Gradisu. Kljub naporom so bili dosežki drugih gradbenih podjetij le začasni ali pa njih obseg manjši. Zato so pričeli iskati druga področja in jih deloma tudi našli, kar je vsekakor uspeh, zlasti v propagandnem smislu. Res pa je, da so doseda.i dokončana dela na teh področjih prinesla le nekaj specializiranim podjetjem uspehe, medtem ko se splošna gradbena podjetja ne morejo pohvaliti s preveč uspešnim finančnim zaključkom del. Očitno so gradbena podjetja tvegala tudi v začetku finančni neuspeh, da se usidrajo na nekem področju.
Nadaljnji vzrok uspeha drugih podjetij je tudi bolj koncentriran samoupravni sistem in centralno vodena kadrovska politika ali drugače rečeno večja kompaktnost podjetja. S tem se veliko lažje in elastičneje usmerja udarno moč podjetja v določeno smer, tudi če morajo pri tem posamezne enote nositi neenakomerna bremena.
V primeru naše želje oziroma potrebe, da bi se v večji meri oziroma kompleksnejše udejstvovali tudi na inozemskem tržišču, bi bile potrebne za uspešno delo tudi strukturalne spremembe v podjetju.
ALI JE BOLEZEN DELAVCA SAMO ZAPREKA ZA SPREJETJE SKLEPA ALI JE HKRATI TUDI ZAPREKA ZA VRO-CENJE ODLOČBE NA PODLAGI SPREJETEGA SKLEPA?
Bolezen in drugi primeri iz 107. čl. TZDR so zapreka za sklepanje o prenehanju dela delavca po določilih 102. čl. TZDR, niso pa zapreka za vročitev odločbe.
V zakonu se večkrat navaja beseda »sklepanje«, kar obenem pomeni izraz volje, drugič pa se navaja izraz odločba, kar bi pomenilo tudi »odločanje«. Glede na to je potrebno upoštevati in ugotoviti, kaj posamezna beseda pomeni.
Po 121. čl. TZDR ima delavec pravico biti navzoč na sestanku vsakega organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti v delovni organizaciji. Prav tako je v 106. členu TZDR določeno, da se mora odločba o prenehanju dela delavca v delovni organizaciji po 102. členu izdati pismeno in z obrazložitvijo vročiti delavcu, sicer se smatra, da sklepa o prenehanju dela sploh ni bilo.
Stališče, da bi bila bolezen zapreka za vročitev odločbe, ni vzdržno. Ce bi to stališče upoštevali, potem se lahko pojavi bolezen kot zapreka dvakrat. Prvič, ko se sklepa o pravici delavca, in drugič, ko mu je treba vročiti odločbo o sprejetem sklepu.
—	»Uresničevanje in pospeševanje« varstva pri delu vzporedno z organiziranjem in pospeševanjem tehnološkega, produkcijskega ali delovnega procesa pomeni, da so ukrepi za varstvo pri delu sestavni in neločljivi del teh procesov. Vseskozi napačno je bilo, da so vodstva delovnih organizacij smatrala, da je »HTV« nekaj posebnega in ločenega od prizadevanja za učinkovitost proizvodnje in da je varstvo pri delu samo zahteva socialnega varstva;
—	»Osnovni ukrepi in normativi« za varstvo pri delu zamenjujejo, dosedanje pravilnike o HTV ukrepih pri delu. Ti predpisi v obliki ukrepov in normativov kakor tudi drugi tehnični predpisi in standardi morajo biti medsebojno usklajeni;
—	»Izobraževanje o varstvu pri delu« je sestavni del strokovnega usposabljanja in pouka kot tudi splošnega izobraževanja, kar pomeni, da mora biti to izobraževanje integrirano v vsako vrsto in v vse oblike javnega izobraževanja ter izobraževanja za delovna mesta in dela v delovni organizaciji;
—	»Mehanizirana delovna priprava ali naprava« je priprava ali naprava, ki jo poganja določena energija in mora imeti kot taka poseben atest, ki dokazuje, da celotna naprava ustreza predpisanim ukrepom in normativom za varstvo pri delu. Ta atest mora priskrbeti izdelovalec, preden da tako pripravo ali napravo v prodajo ali v uporabo;
—	»Atest« varstva pri delu je posebno spričevalo ali javna listina, ki jo izda pooblaščeni zavod za varstvo pri delu, da predmet ustreza zahtevam varstva pri delu;
—	»Ocena« z vidika zahtev varstva pri delu je javna listina, ki jo izda pooblaščeni zavod za varstvo pri delu, da so v projektih za investicijsko izgradnjo upoštevani ukrepi in normativi za varstvo pri delu;
—	»Strokovna služba za varstvo pri delu« je strokovna služba v delovni organizaciji, ki jo morajo voditi osebe s predpisano strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom za varstvo pri delu, ki opravljajo naloge po predpisih RZDV;
—	»Določena oseba za varstvo pri delu« je oseba, ki jo določi organizacija, da bo poleg svojega dela opravljala tudi naloge varstva pri delu Take osebe morajo imeti vse organizacije, ki niso obvezne imeti posebno strokovno službo za varstvo pri delu;
—	»Preverjanje znanja o varstvu pri delu« je zahteva, da morajo vse osebe, ki opravljajo, vodijo ali nadzirajo delo s povečano nevarnostjo za poškodbe in obolenja, dokazati po RZVD najmanj enkrat letno, da so usposobljene za varno opravljanje, vodenje in nadzorovanje takih del,
Kakšen naj bo načrt varnostnih ukrepov pri ureditvi gradbišč
Ureditev gradbišča je pripravljalno delo, s katerim moramo omogočiti tudi nemoteno in varno izgradnjo investicijskega objekta ali investicijskih in drugih gradbenh del. To pomeni, da je potrebno v vsak element delovnega procesa vključiti zahteve varstva pri delu, tako da postanejo ti neločljivi deli tega elementa.
Tako urejena gradbišča so prav gotovo najuspešnejša, vendar se pojavlja zahteva, da poznamo zahteve varstva pri delu od same zasnove, ko potegnemo na papirju prve črte programa. do načrta za ureditev gradbišča. Tudi sestava vseh tako zasnovanih. projektiranih in izvedenih gradbišč potrebuje ponovno ocene z vidika varstva pri delu. tako da dosežemo najvišjo stopnjo varnosti.
Z razvojem delovnega procesa, novih proizvodnih postopkov se razvijajo in spreminjajo tudi elementi pri ureditvi gradbišča. Hkrati s tem pa se spreminjajo tudi zahteve varnosti, zato je potrebno pri načrtovanju varnostnih ukrepov pri ureditvi gradbišča tesno sodelovati s službo varstva pri delu.
Po določilih temeljnega zakona o varstvu pri delu ter republiškega zakona o varstvu pri delu. mora gradbena-organizaci.ia izdelati ustrezni tehnični elaborat, ki mora zajeti tudi rešitev vseh zahtev tehničnega in zdravstvenega varstva pri delu. Navajam kot primer vsebino takšnega načrta.
Ureditev gradbišča
1.	Gradbišča in nevarna mesta, kjer lahko pride do nesreč zaradi dovoljenega dostopa tujih oseb, je potrebno:
—	vidno označiti, namestiti ograje in napisne table,
—	predhodno odstraniti objekte, predmete in material, ki ogrožajo varnost ljudi.
2.	Urediti ceste in komunikacije za dovoz montažnih elementov (delov) in materiala.
3.	Določiti mesta za deponiranje montažnih in gradbenih delov, priprav ter pripomočkov za delo:
—	izbirati primerna mesta za deponiranje materiala, na katerih je dana možnost za varno manipuliranje ter
—	varen dovoz in odvoz.
4.	Oskrbeti gradbišče z električno energijo.
5.	Urediti prostore za shranjevanje plinskih jeklenk, razvijalcev in drugih nevarnih ali škodljivih sredstev.
6.	Označiti nevarna mesta, način označevanja nevarnih delovnih mest in ogroženih prostorov,
7.	Določiti mesta in prostore, kjer bodo stali delovni stroji.
8.	Zgraditi in urediti prostore za počitek in odmor, bivanje zaradi vre-
menskih sprememb med delom, urediti sanitarne prostore, prehrano in higienske naprave.
9.	Zagotoviti uspešno zdravstveno pomoč in predvsem prvo, pomoč.
10.	Urediti požarno varnost.
Varnostni ukrepi med delom
1.	Proučiti postopke dela glede na tehnološke in organizacijske načrte ter varstva pri delu. Posebej proučiti nevarnosti, do katerih pride pri:
—	delu na višini ali v globini,
—	otiranju,
—	transportu,
—	kemičnih in fizikalnih vplivih (plini, hlapi, ropot, vibracije, žarče-nja itd.).
2.	Poučiti delavce, še posebej pa vodilne osebe, o nevarnostih pri delu in jih seznaniti z varnostnimi ukrepi.
3.	Skrbeti za to. da bodo nevarna in zdravju škodljiva dela opravljali delavci, ki so telesno zdravi in strokovno usposobljeni.
Določiti načine, kako se bo izvajala kontrola o sposobnosti oseb pri opravljanju del na nevarnih in zdravju škodljivih delovnih mestih.
4.	Določiti osebe, ki bodo upravljale z delovnimi stroji, pod pogojem, da so le-te strokovno usposobljene in seznanjene z varnostnimi določili.
5.	Določiti zaščitna sredstva za določena dela in njih uporabo.
6.	Konkretno določiti predpise o varnosti za posamezna dela in delovne operacije, npr. za:
—	gradbena dela (pri kopanju jaškov, jam itd.),
—	uporabo nosilnih in transportnih sredstev.
—	dela v rovih in globinah,
—	dela v višinah,
—	podiranje oz. rušenje,
—	uporabo posod pod pritiskom,
—	energetske naprave,
—	uporabo pogonskih in delovnih strojev (konkretna navodila).
7.	Določiti varnostne ukrepe, če npr, na istem objektu dela več izvajalcev. ter način zavarovanja, če se hkrati opravlja več del v različnih presledkih in na različnih stopnjah. Določiti skupno nadzorstveno službo za izvajanje varnostnih ukrepov.
8.	Pregledati stroje in naprave pred uporabo ter proučiti predpise o registraciji in o dovoljenju za uporabo.
Tehnični elaborai ureditve gradbišča mora rešiti tudi druga vpraša-
nja v takšnem obsegu, da služi kol osnova in program za izvajanje vpišiva pri delu ves čas gradnje 6bjekts ali del do dograditve.
Kot je razvidno iz opisanega, meji-;: ureditev gradbišča na podlagi tehničnega elaborata biti izvedena vedn§ v takem obsegu, da organizacija prepreči možnosti nezgod in poškodb tei pojave bolezni, ki lahko nastanejr zaradi neurejenosti gradbišč, torej s< sme pričeti z gradbenimi deli šel' takrat, ko je gradbišče urejeno p< zahtevah tehničnega in zdravstvenega varstva pri delu.
Prostorsko gledano obsega delovno mesto ves prostor, ki ga uporablja oseba pri opravljanju svojega dela na gradbišču. Prostor vsakega delovnega mesta v objektu ali na prostem mora biti urejen tako. da omogoča varno in zdravo delo. Prostor delovnega mesta pa je urejen, kadar so urejeni vsi elementi tega prostora in vsi pogoji dela po normativih varnostnih predpisov tako. da ni možnosti za nastanek telesnih poškodb in zdravstvenih okvar pri delu. Vsa delovna mesta, gledano prostorsko, zavzemajo celotno gradbišče, kar pomeni. da z urejevanjem posameznih delovnih mest izvedemo ureditev celotnega gradbišča.
Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da se je dne 25. 6. 1968 smrtno ponesrečil naš dolgoletni sodelavec in prvi predsednik centralnega delavskega sveta podjetja
FRANC RAKEF
Slava njegovemu spominu. Njegovim domačim naše iskreno sožalje.
- A. Uspeh podjetja
V prvih petih mesecih letos so planski pokazatelji ugodni za podjetje kot celoto. Vrednost, ki je bila po planu predvidena na 33,7 % letnega načrta, je presežena za 6,7 %,, medtem ko je bila v istem obdobju lani presežena s 5,5 %, Če pa primerjamo vrednost dosežene skupne proizvodnje v prvih petih mesecih letos in lani, pa je letos presežena za 17,4 °/o, medtem ko je bilo opravljenih efektivnih ur le za 0,5 % več kot lani. Mesečni kumulativni plan je presežen za 19,8 %. Od tega odpade na presežek čiste proizvodnje 15,6 % in presežek obrtniških del 38,8 %. Tudi lani je je bil presežek obrtniških del večji kot presežek čiste proizvodnje. Vendar ne v toliki meri, saj je bila razlika le 7.7, medtem ko je letos 23,2.
B Uspeh gradbenih PE
Gradbene PE so presegle mesečni kumulativni plan za 28,2 %, od tega čisto proizvodnjo za 24,4 % in obrtniška tlela za 39,2 %. Vse gradbene PE so dosegle pozitivne planske pokazatelje za vrednost proizvodnje. Med posameznimi enotami pa so velike razlike, saj izkazuje PE Jesenice 173 % dosežene skupne planirane proiz-
vodnje v obdobju januar — maj 1968, medtem ko izkazuje PE Ljubljana okolica le 101 %. Zelo visok odstotek realizacije plana izkazuje še PE Celje, medtem ko ostale PE izkazujejo presežek plana skupne proizvodnje v mejah od 14 do 33 %.
C. Uspeh obratov in biroja za projektiranje
PE obratov niso v ce!ot: dosegle planirane vrednosti proizvodnje, saj sta KO Ljubljana (—6,3 °/o) in SPO (—13,7 %) pod plan on; mesečne kumulativne proizvodnje. Ker so ostale PE, ki sestavljajo skupino obratov, presegle plan. je tudi skupni plan obratov presežen. Presežek obratov kot celote (9,6 %) je dosti nižji kot presežek gradbenih PE (2S.2 %), medtem ko je bilo lani v istem obdobju obratno. Tako je letošnji presežek plana v obdobju janua« — maj pripisati izključno gradbenim poslovnim enotam.
Tudi biro za projektiranje, ki je prikazan ločeno (lani je bil v skupini obratov), in dosegel planirane skupne proizvodnje, ker so obrtniška dela pod planom (zunanji sodelavci). Vrednost čiste (lastne) proizvodnje pa je tudi biro presegel za 2,1 %.
Produktivnost in efektivne ure
Produktivnost (razmerje med čisto proizvodnjo in efektivnimi urami) je presežena za 12,2 3/o. Gradbene PE so vse presegle plan produktivnosti (od 1,7 do 54,2 %), medtem ko od obratov niso dosegli predvidene produktivnosti KO Ljubljana (—2,1 °/o) in SPO (—16,5 %). Obrati v celoti so dosegli plan produktivnosti, ker so jo ostale PE obratov presegle od 2—18 %,
A. GRADBIŠČA
Pokazatelji		9	Gradb. si-npai	5	Jesenice	Koper	!	Bc 3* J C	Maribor	Ravne
Realizacija	skupna proizv.	119.3	128,2	147,6	173.4	125.7	133.2	101,6	113,9	120,8
plana	čista proizv.	115.6	124,4	146,8	177,7	113,5	131,2	101,7	112,3	122,4
jan.-maj 1968	obrtniška dela	138.8	139.2	154,3	168,4	162,1	137,3	101,1	122,8	114.8
Letni plan a) 'kup. prcizv.	plan v «/•	33,7	33,3	21,8	37,8	33,3	30,5	40,8	36,0	29,7
	realizacij? .v °/o	40,4	42,6	32,3	65,6	41,9	40,6	41,4	41,0	35,9
	+ ali -	-F 6.7	+ 9,3'	+ 10,5	+ 27,8	+ 8,6	+ 10,1	+ 0,6	+ 5,0	-F 6,2
	plan v °,V	33.0	32.0	20,9	30,4	34,1	29,3	37,9	36,0	32,4
b) čista proizv	realizacija v %	38,2	39 8	39,6	54,0	38,7	38,5	38,6	40.4	39,7
	+ ali -	-F 5,2	+ 7,8	+ 9,7	+ 23,6	+ 4,6	+ 9,2	+ 0,7	"+ 4,4	+ 7,3
	plan v 27	37,5	37,6	3'5,4	53,4	31,2	33,0	52,7	36,0	22,5
cl obrtniška dela	realizacija v %	52,1	52,4	54,7	89,8	50,6	45,3	53.3	44,2	25,8
	-> ali -	+ 14.6	+ 14,8	+ 19,3	+ 36,4	+ 19,4	-F 12,3	+ 0,6	+ 8,2	+ 3,3
Produktivnost	plan	23,08	20,00	14,01	16,24	28,46	16,50	24,46	23,79	18,42
jan.-maj 1968	realizacija	25,90	23,71	21,61	23,78	28.94	20.94	25.04	24,46	23,51
	%>	112.2	118,6	154,2	146.4	101,7	126,9	102,4	102,8	127,6
Efektivne ure	plan v "Zn	35,2	35,1	31.0	34,2	34,0	41,0	33,4	36,0	32,0
jan.-maj 1938	realizacija v "/o	3'6,4	36.8	29,5	41,6	38.0	42,4	33,1	38,5	30,7
	+ ali —	+ 1,2	+ 1,7	- 1,5	+ 7,4	+ 4,0	+ 1,4	+ 0,3	-F 2,5	-1,3
				B. OBRATI						
		Obrati	•n J	ss	«5			No		
			O	oS x u	8-	OGF	SPO	5°		
Realizacija	skupna proizv.	100,6	93,7	107,1	110,3	112.1	86,3	99,8		
plana	čista pioizv	100,6	93,7	107.1	110.3	112,1	86.3	102,1		
jan.-maj 1968	obrtniška dela	—	—	—	—	—	—	83,4		
Letni plan — skiona proizv	piari v "Zi.	34,8	38,0	38,0	36,7	29.6	33.0	36.7		
	realizacija v °/o	35,0	35,6	40,7	40,5	33,2	28,5	36,8		
	sij —	-+ 0,2	-2,4	+ 2,7	+ 3,8	+ 3,5	-4,5	-0,1		
	plan	31,55	35,89	28,51	31,85	26,59	34.21	25.72		
jan.-maj 1988	realizacija v "Zn	32.51	35.15	31,86	35,64	31.52	28.57	24,38		
	-t ali —	103,0	97,9	111,8	11! 9	118.5	83,5	94.8		
	plan v "Zn	35.9	36.3	38.0	37,6	35.4	33,0	36,0		
jan.-maj 1968	realizacija v °/o	35,0	34,7	36.4	37,1	33,5	34,1	38.8		
	+ ali —	— 0.9	— 1,6	— 1.6	— 0,5	-1.9	-F 1.1	+ 2,8		
Naša delovna enota Ljubljana-okoliea je že lani začela ob starem vevškem plavalnem bazenu graditi nov olimpijski bazen, dolg 50 in širok 22 m. Todo lani je imel investitor nekoliko prevelike oči — in tako z dograditvijo bazena v letu 1967 še ni bilo nič, No, letos so bila zbrana zadostna sredstva in tako bo bazen v letošnji sezoni služil svojemu namenu.
In tole je del strežnega osebja s svojim upravnikom Lojzetom Točajem na čelu. Vsi imajo eno samo željo, da bili letos gostje v Ankaranu zadovoljni.
Novi 50-metrski olimpijski plavalni bazen so'slavnostno odprli 21. junija, ko so v Vevčah pri Ljubljani praznovali 125, obletnico, odkar je v tovarni stekel prvi papirni stroj. Ob tem pomembnem dogodku za Papirnico Vevče so predali namenu še več novitr-pUjektov in. naprav, med drugim samopostrežno trgovino (Mercatorjevo) in prvi premazni stroj v Jugoslaviji, za katerega je ustrezno halo zgradilo- naše podjetje. In ne nazadnje je ob tem jubileju pomembna otvoritev olimpijskega bazena v Vevčah.	-
Ljubljana bo Z novim, 50 m dolgim olimpijskim bazenom precej pridobila, saj je za »Ilirijo« in »Kolezijo« to tretji »pravi« plavalni bazen. Če po-
<2

-.. .:	■ t
mislimo, da sta oba bazena v »Iliriji« 'n na »Koleziji« zgrajena v Ljubljani že pred vojno, ko je slovenska metropola .štela manj kot 100.000 prebivalcev, potem si lahko samo mislimo, kolikšen je včasih naval na obeh ljubljanskih«kopališčih, zlasti v vročih dnevih. Tako bo tretji olimpijski bazen pomembna razbremenitev za Ljubljano, saj bo v Vevčah ob novem še nadalje usposobljen stari, 33 m dolgi bazen. Skratka, z novim bazenom v Vevčah je Ljubljana veliko Pridobila za rekreacijsko dejavnost m tudi za tekmovalno plavanje.
Prve lastovke v Ankaranu.
Obilo sonca ob sinjem Jadrana
Letos si je v naše počitniške domove prijavilo nekaj nad 1000 članov kolektiva. Največ seveda za Poreč in Ankaran.
Veliko je tudi prijav za letovanje v drugih počitniških domovih oziroma zunaj »Gradisa«.
Cene v naših domovih so v glavnem iste kot v lanskem letu, le postrežba in hrana se bo izboljšala. Tako mi je zadnjič povedal tovariš
Lojze Točaj, upravnik v Ankaranu. »Zelo bi rad,« je dejal, »da bi bili gostje zadovoljni.«
Letos so v Ankaranu uredili kuhinjo, postavili nov plinski štedilnik za 159 oseb in spremenili jedilnico. V glavnem je v obeh domovih nov kader.
Vsem članom kolektiva, ki bodo letovali ob sinjem Jadranu, želimo obilo sonca.
Na zadnjem spomladanskem sej-mu v Zagrebu je zahodnonemška ti ma ELBA iz Ettlingena razstavila prevozno avtomatsko betonarno, kapacitete 15 mVuro. Ker je že na prvi Pogled ta avtomatska betonarna obetala primerno kvalitet) in funkcionalnost, smo se že v Zagrebu dogovorili, da smo interesenti za takšno betonarno.
Predstavniki podjetja ELBA so takoj pristali na našo željo, da bi to
betonarno preizkusili na naših gradbiščih v dobi treh mesecev, in sicer brezplačno in neobvezno glede končnega naročila. Ker je razstavljeno betonarno kupilo na sejmu gradbeno podjetje »Obnova«, so nam obljubili, da nam pošljejo drugo do konca maja.
Po preliminarnih pogovorih na centrali podjetja so poslali še barvasti propagandni film, ki ga je predvajal zastopnik podjetja ELBA
cb prisotnosti najbližjih tehničnih, gradbenih in strojnih kadrov v Ljubljani. Po sklenjeni pogodbi, ki ureja odnose med ELBO in našim podjetjem med preizkusom betonarne, je le-ta prispela v specialnem železniškem vagonu v začetku junija. S pomočjo avtožerjava Lorain smo jo montirali na podvozje in prepeljali na sektor »Prehrane« PE Ljubljana-okolica.
Ker je bil v Ljubljani že navzoč
KABINA ZA SKREPSR
@ 3 DOZIRNA TEHT.ZA AGR. w 4 TEHT.ZA CEMENT
5	MERIL.URA ZA VODO
6	PLEZAJOČI MEŠALEC
7	OGRODJE
8	KOMANDNI PULT
9	RAZDELILNA OMARICA
KAZDELILN, ZVEZDA
MONTAŽNE NOGE
V Bohovi gradimo skladišča za

sadja
Komaj dobre tri mesece je od tega, kar so naši delavci v Bohovi pri Mariboru začeli graditi nova skladišča — točno' 20. marca so se pojavili na gradbišču — in danes je, del hal že r pod streho. V velikih, halah bo shranjeno najraznovrstnejše sad-jg. Investitor tega objekta je namreč podjetje »Sloveni ja-sadje«,- ki ima tu« že več let svoja skladišča, .vendar so le-ta že davno premajhna. V starem skladišču je prostora za komaj 60 vagonov sadja, v novih’ prostorih pa Bo že’v prvi fazi dovolj prostora za 580 Vagonov blaga.
Po težki nesreči že 4 leta bolan
(Intervju našega novega sodelay-| Ca Ludvika Lihtinegerja)
Seveda bodo nova skladišča, ki jih mariborska enota gradi v največjem tempu — podnevi in ponoči — sodobno opremljena z modernimi napravami za zmrzovanje. Tako bodo lahko v skladiščnih prostorih poljubno regulirali temperaturo, pač glede na potrebe te ali one vrste sadja. Hladilne naprave, ki jih bodo uvozili iz Italije, pa bodo omogočile tudi vzdrževanje zelo nizkih temperatur za globoko zmrzovanje (—35° Celzija) in v tunelih celo do 45 stopinj pod ničlo. Povedati moramo, da naše podjetje gradi le temelje in stene vseh objektov, medtem ko je streha iz prefabriciranih opečnih elementov izdelana v Italiji, naši jo bodo le montirali. V Bohovi bo zgrajenih več objektov, in sicer dve hali 100 X 25 m, ena meri 50 X 25 m, zadnja pa 50 X 10 m.
Predstavnik investitorja, ki smo ga po naključju našli na gradbišču, je pohvalil naše delavce in zlasti poudaril, da lahko samo tako podjetje, kot je Gradis, gradi v najhitrejšem tempu. Podjetje »Slovenija-sadje« bi rado namreč vsaj do konca polletja hale toliko usposobilo, da bi že zgodaj jeseni v njih uskladiščilo nekatere pridelke. Tu bodo namreč shranjevali zlasti grah, fižol, korenje, maline, višnje, jagode, borovnice. črni ribez in drugo sadje, ki ga podjetje jeseni in pozimi pošilja v tujino.
monter ELBE, ki je dokončeval montažo prav takšne betonarne za gradbeno podjetje »Obnova«, smo takoj pristopili k montaži na sektorju »Prehrane«. Montaža z Lorainom je trajala tri ure, ker smo morali prenesti in montirati tudi silos za cement. S postavitvijo predelnih sten in ostalih prprav je montaža lahko končana v dveh dneh. Po navodilih dobavitelja je mogoče betonarno montirati brez avtožerjava in so zato k stroju dobavljeni tudi dve dvigalki z nosilnostjo po 2 toni.
Nemškemu monterju smo dodelili še naše strojne strokovnjake iz konstrukcije in obratov. Namen sodelovanja teh je v tem, da točno registrirajo ves potek montaže, ugotavljajo funkcionalnost strojne opreme in kapacitete betonarne. Razumljivo je, da mora tudi gradbena operativa ugotavljati vse tisto, kar njo zanima.
Tehnični podatki betonarne: tip betonarne: EMM-15 kapaciteta betonarne: 15 m:l/uro priključna moč: 30 kw kapaciteta deponije pri dolžini boksov 7,5 m ca. 110 m3; pri dolžini boksa 10 m ca. 200 m3 teža betonarne brez podvozja: ca. 5,5 tone
Nepričakovana huda1 prometna 1 nesreča je zelo prizadela Alojza Preše j a, še preden se je aktivno, vključil na delo. Obiskal sem ga na njegovem domu in mu postavil nekaj vprašanj:
Kako se je pripetila nesreča?
Septembra pred 4 leti sem položil zaključni izpit za KV zidarja na GŠC v Maribor in so me 10. oktobra poklicali, naj dvignem spričevalo. Dopoldan tega dne sem bil na GŠC in so mi sporočili, da bodo spričevala razdelili šele popoldan. Ker sem imel motorno kolo, sem se odločil, da ne bom čakal v Mariboru in sem se hotel vrniti domov. Pred Vuzenico sem hotel prehitevati počasi vozeči tovornjak in ta je nenadno pospešil hitrost, ko sem bil že vštric kabine. Smola je bila, da je v tem trenutku iz nasprotne smeri pripeljal drugi tovornjak in znašel sem se v »Škarjah.« Ni mi preostalo drugega, kot da se čimbolj stisnem k tovornjaku, ki je vozil v isto smer. Takrat me je tovornjak zadel s sprednjim blatnikom in vrglo me je po cesti. Padel sem pod moped in tovornjak ga je z zadnjimi kolesi povozil. Ker sem imel nogo pod ščitnikom, mi je le-ta zdrobil kost. Poleg tega sem si zlomil še roko in dobil pretres možganov zaradi udarca nad levim očesom. Obležal sem v nezavesti, Le bežno se zavedam, da sem ležal ob robu ceste in potem v rešilnem avtomobilu.
Kako je potekalo zdravljenje?
Dolge mesece sem preležal v travmatološkem oddelku bolnice v Mariboru. Večkrat so me operirali in mi nategovali kost. Zaradi neštetih drobcev koščic, ki jih z operacijo niso mogli odstraniti, se rana ni hotela zaceliti. Sedaj se je kost že delno zarastla in se še zarašča. Je še zelo mehka in se pri hoji pregiba, prav zato moram hoditi s palicami. Upam, da bo prirastek kmalu okostenel.
Kaj pravi zdravnik?
Zdravnik meni, da noga ne bo nikoli popolnoma dobra in da za zidarja ne bom več sposoben. Svetuje mj prekvalifikacijo.
Osebno mnenje?
Mislim, da bom le še lahko delal, le da po odrih ne bom mogel hoditi, ker imam slabo in krajšo nogo.
S čim se ukvarjaš?
Veliko se ukvarjam z vzrejo vseh vrst kanarčkov in jih imam sedaj okoli 25. Te prodajam in skrbim za novi rod.
To je zaenkrat vse, s čimer se ukvarjam.
Alojzu želim v imenu kolektiva na Ravnah čimprejšnje okrevanje.
hitrost na transportu betonarne: do 80 km/uro
cena betonarne: ca. 270.000 N din potrebna delovna sila: 2 strojnika Posebnost te betonarne je, da ima plezajoči prisilni mešalec betona, ki med dviganjem tudi meša in s tem skrajša čas posamezne sarže. Vsa druga oprema je standardna kot pri avtomatskih betonarnah, tj. doziranje gramoza, cementa in vode z avtomatskimi napravami.
Med preizkusom bo betonarna prestavljena še v Maribor in Koper, tako da bo možno ugotoviti njeno funkcionalnost pod različnimi pogoji obratovanja, kakor tudi montaže in transporta.	T. M.
Dopisuj v svoje glasilo!
Vztrajno deževje v mesecu juniju je precej nagajalo graditeljem velikih skladišč in hladilnic »Prehrane«.
Že lani so delavci enote Ljubljana-okolica začeli graditi velika skladišča in hladilnice za ljubljansko podjetje »Prehrana«. V teh velikih prostorih, ki imajo skupno okrog 11.000 kvadr. metrov površin, bodo moderne zorilnice, polnilnice, prekajevalnice in hladilnice za raznovrstno prehrambeno blago. Tu bodo že drugo leto usposobili tekoče trakove, na katerih bodo raznovrstne prehrambene
artikle pripravljali za prodajo na
Ko smo pred kratkim obiskali graditelje tega velikega objekta, so nam takoj potožili, da jim že ves junij prav pošteno nagaja deževje. Zlasti pri betoniranju jim povzroča dež preglavice, sicer je pa v dežju sploh težko ali skoraj nemogoče delati. Sicer pa teče delo na tem objektu od jutra do trdne teme, saj delajo v dveh izmenah neprekinjeno od 6. ure zjutraj do 23. ure, V obeh izmenah je na tem objektu trenutno zaposlenih približno 240 ljudi. Ko smo obi-
ŠIB 1968
v Novi Biriči
trgu,
skali graditelje sredi junija, so pravkar betonirali ploščad nad pritličjem.
Ko smo graditelje vprašali, v kakšni fazi so te dni, smo dobili odgovor, da so gradbena dela približno na polovici. »Toda najtežje je še pred nami! Inštalacije in oprema!« je pojasnil inženir Pečenko, ki vodi gradnjo tega objekta. Povedal je še, da bo treba po vsej verjetnosti še vso sezono delati v dveh izmenah, kajti dela je še kar precej. Ne smemo namreč pozabiti, da meri skladišče oziroma hladilnica 75 X 55 metrov in da ima tri etaže — v zemlji, v nivoju in še eno v prvem nadstropju. Skratka, dela bo še kar precej, seveda pa bo največ preglavic takrat, ko bo prišla oprema za hladilnice in jo bo treba montirati, hkrati pa še vse potrebne inštalacije.
Izvedeli smo, da bo najpomembnejše dele opreme za hladilne naprave dobavila ena izmed najuglednejših danskih firm, seveda pa o teh stvareh še ni v vseh podrobnostih dokončno izrečena zadnja beseda. Glede gradbenega materiala smo slišali, da ni posebnih preglavic, nekoliko težav je bilo le pri debelejših vrstah betonskega železa (premer 36), pa tudi siporeks plošče so prišle nekaj dni pozneje, ko so jih na gradbišču pričakovali. Vendar pa z materialom v glavnem ni bilo problemov, zlasti ne zato, ker je bil ves material pravočasno naročen. Skratka, na skladišču »Prehrane« še ne bo tako kmalu miru. 2e od marca delajo v dveh izmenah in vse kaže, da bo tako šlo celo poletje in še tja v jesen. Dva žerjava, ki sta na gradbišču, se vrtita od jutra do trdne noči — dokaz, da graditelji nikoli ne počivajo. Upajmo le, da se bo po deževnem juniju vsaj julija in avgusta vreme nekoliko uneslo, tako da bodo imeli graditelji vsaj z vremenom več sreče. In da bodo še pred koncem letošnjega leta celoten objekt tako usposobili, da bo investitor zadovoljen in da ga bo lahko vsaj pozimi spustil v obratovanje.
Organizacijski komite ŠIG — 68 je te razpisal športne igre gradbincev v letu 1968.
Športne igre gradbincev Slovenije, ki bodo v Novi Gorici, v znamenju jubilejnega leta — 25-letnice vsesplošne vstaje primorskega ljudstva, bodo od 30. 8. do 1. 9. 1968. Na prireditvah bo velika slovesna parada vseh športnikov in udeležencev športnih iger.
Na športnih igrah Slovenije bo prisotnih tudi več tujih delegacij.
Pokrovitelj letošnjih športnih iger gradbincev Slovenije bo generalni direktor tovarne Anhovo ing. Jože Valentinčič.
Gradisove letne športne igre pa bodo 24. in 25. avgusta na Jesenicah pod pokroviteljstvom šefa enote tov. Franca Vovka.
Komisija v sestavi: Vlado Sanca, Jernej Jeršan, Ljuba Tarman, Milan ing. Pajk, je že imela prve razprave glede tehničnega razporeda tekmovanja. Tekmovalo se bo v malem nogometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, balinanju, streljanju in šahu.
Najboljši posamezniki bodo sestavljali ekipo Gradisa na ŠIG 68 v Novi Gorici.
Člani kolektiva — športniki pripravite se na ta velika tekmovanja.
Popravek
Zadnjič nam jo je tiskarski škrat pošteno zagodel. Pomešal nam je namreč odgovore novih članov delavskega sveta in sicer odgovor Maksa Arliča iz Celja z odgovorom Otona Roškarja iz Maribora. Zato danes popravljamo napako in odgovor tov. Roškarja ponovno objavljamo,
Prosimo prizadete, da nam neljubo napako opvoste.
Zavedam se velike odgovornosti
VPRAŠANJE: Produktivnost dela, ekonomičnost poslovanja in rentabilnost angažiranih sredstev niso samo rezultat trenutnega živega dela, temveč rezultat v preteklosti akumuliranega dela in znanja. Ali smo glede akumulacije znanja in sploh izobraževanja v preteklosti dovolj storili in kaj predlagate za prihodnje?
ODGOVOR: To je tesno povezano s človekom, ta pa mora ustrezati na svojem delovnem mestu — biti mora strokovnjak in dober organizator.
■Z dobro organizacijo lahko dosežemo visoko produktivnost, ekonomičnost in izkoriščenost sredstev.
Da bi vse to dosegli, mora med ljudmi vladati zadovoljstvo, sodelovanje in pravično nagrajevanje. Vsi ki zasedajo vodilna mesta, morajo postati osebno odgovorni, tako bi izboljšali organizacijo in s tem uspeh poslovanja.
V izobraževanje in kadrovanje smo vložili dosti truda in denarja, vzgojili smo veliko dobrih strokovnjakov. Žal pa ta kader nismo znali zadržati v kolektiva:, nismo razumeli mladih ljudi in njihovih ambicij. Moje mnenje je, da je za stare in mlade dovolj dela v kolektivu. Pri tem pa ne smemo biti sebični — tudi mlajše pustimo na odgovornejša mesta, naj pride v kolektiv nov duh in prenehajmo se bati za svoja delovna mesta. V kolektiv zdrave sile, dobro vodstvo in čvrsto roko, pa se ni treba bati ne starim ne mladim za prihodnost !
To so stališča, ki jih bo zagovarjal na sestankih delavskega sveta.
OSNOVNI PODACI O HE.DERDA-

PROTICAJNI PROFŽL DRSAVA 9S3oc MALA VODA 2 19gva SREDNJA VODA 546<>0ec. VELIKA 'VODA 1556o^
K0TA ^MALNA^fVo
KOTA
...... o'ši
INSTASfatA	im	PftOTiCAJ
; anr’i	§11	y pAD ■
Naši strokovnjaki si ogledujejo ogromne objekte bodoče elektrarne. HE Djerday.
Pristanišče Beograd.
42 Gradisovih strokovnjakov
v Djerdapu
V okviru programa centra za izobraževanje smo v letošnjem letu organizirali več strokovnik ekskurzij (Munchen, Pariš, Pag, Derdap itd.). Strokovne ekskurzije spadajo med dopolnilno izobraževanje naših kadrov, saj morajo biti strokovnjaki stalno na tekočem o vseh novostih v gradbeništvu, novih vrstah gradbenega materiala, novih metod dela, meh.ni-zacije itd. Le če bomo sproti zasledovali in sledili naglemu razvoju tehnike, bo naše delo boljše in uspešnejše.
O gradnji naše največje hidroelektrarne smo v našem vestniku že pisali, zato danes obnovimo le nekatere pomembnejše novosti.
42 strokovnjakov — inženirjev, tehnikov in delovodij je 30. maja z vlakom odpotovalo v Derdap. Vožnje ne bi opisovali, bila je lepa in prijetna. S hitrostjo 70 km na uro smo prispeli v Kladovo. Po prihodu v Kladovo smo se namestili v tamkajšnjem hotelu.
Ogledali smo si naš največji jugoslovanski objekt. Tako na naši kot na romunski strani se dela noč in dan. Mehanizacije je dovolj, kamioni, bagri, buldožerji in žerjavi so večinoma sovjetski. Je pa tudi dovolj ameriških, nemških, italijanskih in seveda tudi naših. Na gradbišču je postavljenih ogromno silosov za cement, separacije za gramoz in pesek itd., skratka je zelo živahno. Betonira se na vsak korak in posamezni betonski bloki so tako vteliki. da bi lahko vanje postavili hišo. Čeprav si vsega nismo mogli ogledati, smo bili presenečeni nad doseženim uspehom, organizacijo in tudi kvaliteto objektov.
Naj navedem še nekaj podatkov. Ko bo gradnja tega giganta gotova, bo dobilo naše in romunsko gospodarstvo 10 milijard kWh električne energije v poprečnem letu 9 milijard kVVh v sušnem letu in 11,6 milijarde v mokrem letu. To proizvodnjo bo dalo 12 agregatov po 171 MW, v vsaki elektrarni po 6. Pregrada bo dolga skupno 1220 m, elektrarni bosta široki v osnovi 78 m, prelivnih polj bo 14, vsaka komora prevodnega kanala za ladje bo dolga 310 m, široka 34 m, najmanjša globina vode pa bo znašala 4.5 m.
Za dokončanje te gradnje bo potrebno (podatki se nanašajo samo na glavni objekt):
4,639.646 m3 izkopov v skali,
8,200.411 m3 prodnih izkopov,
4,956.977 m;! nasipov,
916.230 ms navadnega betona,
1,638.038 m3 armiranega betona,
79.745 ton armatur,
42.197 ton hidromehanske opreme,
31.866 ton strojne opreme in 27.166 ton električne opreme.
Predvideno je. da bo gradnja končana v letu 1971, kar bo pomenilo za naše gospodarstvo okoli 5 milijard električne energije letno.
Z dograditvijo tega objekta bodo odstranjene plovne ovire na Donavi, potopljeni bodo zgodovinski spomeniki, kot Trajanova tabla, Trajanova pot, ki je vklesana v skalo, Ada Kale itd., potopljena bo sipska železnica, ki je vrsto let pomagala ladjam pri plovbi proti vodnemu toku. potopljenih bo popolnoma šest naselij na naši (Tekija, Sip, Golubilje, Mosna, Donji Milanovec, Dobraj) in 8 naselij na romunski strani. Skupno bo potopljenih 10.411 ha zemljišč, od tega pri nas 6879.
Dograditev sistema Djerdap bo imela znatno širši pomen, kot ga ima navadno gradnja hidroelektrarn. V bodočnosti bo omogočeno, ko bo zgrajena luka, plovba večjim (do 5000 ton) rečno-morskim ladjam; še večje spodbude bo dala bodoča povezava Donave z Renom po kanalu Ren—Majna. Ko bo zgrajen še ta vodnogospodarski potencial, ne bo le aktiviral teh važnih in raznovrstnih potencialov, temveč bo že sam predstavljal svojevrstni potencial, ki nudi nove možnosti in koristi za gospodarski razvoj.
Čas, namenjen za strokovne oglede, nam je hitro potekel in zopet smo se bogatejši po znanju in izkušnjah vrnili na svoja delovna mesta.

■ . ' ' ' \
HE Djerdap.
Hov nač n požarne zaščite pri jeklenih konstrukcijah
Poslopje US STEEL CORPORATION v Pittsburghu se v 65 etažah dviga v višino 250 m. Nebotičnik je pravzaprav prizmatičen stolp s trikotnim prerezom in udrtimi robovi. Površina prereza trikotnika znaša 3800 m-’.
Celotna etažna površina znaša 29.5 ha, pri čemer je površina poslovnih prostorov 270.000 kvadratnih metrov, površina prostorov za Parkiranje 16.700 m- za ca. 650 avtomobilov. V 62. nadstropju je restavracija, popolnoma v steklu in omogoča dober razgled na mesto; na strehi je prostor za pristajanje helikopterjev. V vsaki etaži so trije pravokotni prostori za pisarne v izmeri 67 X 14 m razvrščeni °kol' jedra objekta, ki je izoblikovan kot enakostranični trikotnik z dolžino stranice 50 m. Trikotna oblika prereza objekta je bila izbrana predvsem zaradi boljšega prevzema sil vetra,
Nosilni vertikalni jekleni stebri so zunaj objekta, oddaljeni 1 m od fasade. Ti stebri so jekleni, škatlastega prereza in zvarjeni. V vsaki III. etaži so povezani s stropnimi nosilci in stropovi samimi, ki so obremenjeni ha tlak in nateg, upogib pa igra le manjšo vlogo. Zaključek zgradbe je prostorska okvirna konstrukcija, ki predstavlja zgornjo togo povezavo objekta in je povezana s stebri.
Tloris: jedro z dvigali in okoli pisarniški Prostori.
Za konstrukcijo so uporabili celo vrsto različnih kvalitet jekel z dopustnimi napetostmi od 25 do 70 kg/mm2, s posebnimi zahtevami glede staranja materiala, estetskega izgleda, s posebno zaščitno plastjo, ki preprečuje razvijanje korozije.
Nov je za Ameriko način zaščite pred požari. Ta način so v Franciji že prej uporabili in tudi patentirali. Votli stebri so napolnjeni z vodo in razdeljeni na štiri vodotesne prekate zato, da bi bil zadržan notranji pritisk vode v dopustnih mejah. Zaradi segrevanja začne voda zaradi konvenkcije krožiti in pri tem hladi jeklene stene stebrov. Za zaščito pred zmrzovanjem je vodi dodan kalijev karbonat.
V Marseillu so naredili poizkus z dvema cevovodoma istih dimenzij, od katerih je bil eden napolnjen z vodo, in jih izpostavili ognju. Prazni cevovod se je porušil po 12 minutah, pri 580° C, z vodo napolnjeni pa po 90 minutah pri 780° C ni kazal nobenih deformacij, pri čemer je bila temperatura vode stalno le 45° C.
ing. E. S.
Nadalje se je pokazalo pri -NOE« jeklenem sistemu opažnih tabel, da je velikost tabel 50 X 250 cm zelo dobro izbrana, da je to velikost, ki omogoča sestavo velikih opažnih tabel, kakor tudi opaženje manjših opaženih površin.
Ce je podana zahteva, da mora biti opaž iz vezanih plošč, je potrebno izbrati ustrezen oporni sistem. To pa omogoča novi jekleni »NOE-combi« nosilec.
Razširjenost uporabe velikotablastih opažev potrjuje njihovo tehnično in ekonomsko ute-
Hiaini stolp i radialnim hlajen
rom
m m
42.000
pr vede
etokom na uro
Za razliko od do sedaj običajnih povratnih sistemov hlajenja je rensko-westfalsko elek-tro podjetje uporabilo pri gradnji 300 MAV bloka F v elektrani AVeisvveiler namesto treh ventilatorskih hladilnikov en sam hiperbolično radialni protistrujni hladilni stolp. Kompleten inženiring je prevzelo podjetje SCAM
J		I				+ 10^,00
\		
Velotatesii opaž tovarne
U fgp
55?
Razvoj opažen j a gre, posebno še pri stanovanjski gradnji, v smeri velikih opažnih elementov. Zahtev po v dnem betonu je vedno več, ker se s tem prihrani omet in tako zmanjša stroške. Prav tako so zahteve po kvalitetnem betonu vedno večje. Ker je možno 'e opažne elemente prestavljati z žerjavom in tako bistveno prihraniti čas, si velikotablasti opaži nezadržno odpirajo pot.
V zahodni Evropi ima pri razvoju velikotablastih opažev pomemben delež tovarna »NOE«, ki jo že leta 1958 dala na trg prvi opažni sistem z velikimi tablami. Imenovali so ga »univerzalni jekleni opažni sistem«. Kasneje so skonstruirali nalašč za potrebe stanovanjske gradnje, kjer se zahteva viden beton, nov sistem opa ".enja, imenovan »masivni sistem jeklenih opažev«. Hkrati so za oporni sistem pri lesenih opažih začeli s proizvodnjo »NOE«-combi nosilcev.
Povpraševanje po velikih opažnih tablah je medtem stalno naraščalo. Prišlo pa je tudi do takih primerov, ko so poskušali uporabiti veli-kotablaste opaže na objektih, ki za takšno uporabo niso ustrezali. Domena velikotablastih opažev so taki objekti, kjer je mogoče opažne table uporabiti čim večkrat, brez bistvenih predelav. S serijsko gradnjo pride do pravega efekta ekonomska stran tega opaženja.
Mnogokrat se zdi določen opažni sistem na prvi pogled tehnično in ekonomsko ugoden. Pri podrobni proučitvi pa se izkaže, da nekateri opažni sistemi niso bili vredni denarja, ki je bil zanje izdan. Opažni sistemi »NOE« so skonstruirani na principu štednje in ekonomičnosti, možno jih je univerzalno uporabljati dolgo časa tako, da se investicija izplača.
+10M
Pogled, prerez in tloris hladilnega stolpa z razpršiščem.
meljenost. Vsekakor pa je treba za vsak primer posebej ugotoviti smiselnost takega načina opaženja. V toku let je tovarna »NOE« razvila vrsto dovršenih opažnih sistemov, ki omogočajo opaženje velikih površin, kakor tudi posameznih betonskih elementov.
poslopje US Steel Corporation.
iz Pariza, ki je pritegnilo k sodelovanju še podjetje Coignet iz Pariza in Hochtief AG Folensky.
Posebnost tega hladilnega stolpa je pršišče zunaj lupine stolpa, kar je bilo prej običajno za križno protistrujne hladilne stolpe. Tako so pridobili več prostora za konstrukcijo pr-šišča.
Zaradi izmeničnih nenosilnih plasti na približno vsake 3 m globine je bilo treba pod krožnim temeljem sanirati teren z gramoznim nasutjem. Lupina hladilnega stolpa leži na 42 parih armiranobetonskih stebrov prereza 40 X 5 cm, ki so bili prefabricirani in nato montirani z avtožerjavom. Ti križni in poševni stebri so povezam na koti + 10 m s prednapetim krožnim nosilcem prereza 50/100 centimetrov, prednapetim z 200 tonami sile.
Spodnji del hladilnega stolpa prehaja proti vrhu v hiperboloidno obliko lupine.
Lupina je iz betona BM 300 s spremenljivo debelino od 0,50 do 12 cm in armirana z rebrastim železom posebne kvalitete. Za betoniranje so uporabili specialno plezajoče opaže in plezajoče odre, ki jih uporablja firma Coignet. Odri so bili široki ca. 2 m, jekleni in visoki 11,20 m. Notranji del odra ima tri pohodne steze, zunaniji pa le eno. Elementi so bil' obešeni na jeklenih konzolah, ki so bile med seboj povezane skozi betonsko steno. Elemente c d rov in opažev so dvigali hidravlično po 1 m, kar jim je zadostovalo za betoniranje.
Zaradi agresivnosti je bil predpisan dodatek HOZ 3'25. Po dveh dneh je beton dosegal trdnost 160 kg/cm2.
Z deli so začeli decembra 1965. leta, lupina je bila gotova 1. novembra 1966; v tem času sta vključena tudi dva meseca, ki sta bila potrebna za sanacijo terena.
Razpršišče, ki je konstruirano iz stebrov in nosilcev, je iz prefabricirani h elementov in so ga enostavno montirali z avtožerjavom. Razpršilne naprave so iz salonitnih plošč in naprave za porazdelitev vode. Ta razvodna konstrukcija je iz salonitnih žlebov. Streha razpršišča je iz valovitega salonita, ki sloni na žlebeh vodorazdelilne naprave. Stolp je začel obratovati po 20 mesecih gradnje.
cije skladov, stanovanjskih podjeti' nova gledanja na politiko odkupov nja zemljišča, terjajo veliko prev: nost in zasledovanje potreb tržiš;' pri načrtovanju stanovanjske gradnj oziroma gradnje za trg na splošne.
V petih letih, odkar se je stana vanjska gradnja za trg močno razv: la, so se razmere in pogoji proda v celoti spremenili.
Pri načrtovanje obsega in asor! men ta gradnje se prilagajamo in upr števamo tempo prodaje posamezn vrst stanovanj, povpraševanje, plač ne pogoje in možnosti, zbiramo p datke o potrebah in načrtih več perspektivnih odjemalcev. Primer.] mo naše podatke in izkušnje s r datki drugih proizvajalcev in prod jalcev, z analizami zavoda za str stiko in podobnih. Te podatke je tiha potem spraviti v sklad z razpo’ žljivimi lokacijami in zazidalni; načrti, eventualnimi krediti bank I možnostmi in interesom Gradisa,
Kako bomo sledili razvoju gradi in kolikšen bo naš delež v teh nov zahtevnih pogojih, je odvisno sai od nas. Trenutno kažejo analize t žišča, da lahko še veliko napreduj mo in efektneje konkuriramo na ir Ing. Ignac Brenčič, centrala — že samo z osnovnimi elementi usp; vprašanje: Že več let se poleg pre- ne proizvodnje, t.j. s hitrejšo gra daje stanovanj ukvarjate tudi z ana- njo, višjo kvaliteto in konkretnejši-lizo tržišča. Kakšne uspehe ste doseg- cenami, t.j. v lastnostih, kjer gli na tem področju in kakšnih me- nismo dosegli vrha med domači tod dela se poslužujete pri analizi proizvajalci. Enako bo treba s še \ tržišča?	posluha, gibčnejšo politiko ter
Odgovor: Spremembe in gibanja v združenim trudom poslovnih eno* gospodarstvu, v bančni in kreditni centrale slediti zahtevam, možnost politiki, različni režim in reorganiza- in utripu tržišča.
Most čez dovodni kanal v Zlatoličju. Most je gradila poslovna enota »Gradis« Maribor, velik dovodni kanal pa gradbeno podjetje Tehnograd-nje iz Maribora.
Novo zgrajeno skladišče Merksa v Celju.
S sestanka gradbenih podjetij v zavodu za zaposlovanje v Čakovcu, od koder bomo tudi letos dobili večino vajencev.
' , ; S ' - :	1
—■ If]' : r

In tole je pogled na gradnjo mostu čez Muro v Gornji Radgoni z avstrijske strani.
V Bohovi gradimo skladišča za 3E8 vagonov sadja.
O gradnji veržejskega mosta smo že večkrat pisali. Takle pa izgleda most v dokončni izgradnji.