p a je d o d an še pregled u n iv e rz ite tn ih doktoratov. V u v o d u je podan p reg led podobnih ozirom a an alo g n ih b ibliografij, k i so bile p re d to izdelane, tu d i za d ru ­ ga m a d ž a rsk a vseučilišča. Zelo zanim iv je k ra te k h is to ria t u n iv erze sam e, njen e člen itv e in ak ad em sk ih stopenj n a s ta v - ljencev. K n jižica im a v sestran sk i pom en, n e n a z a d n je s tem atsk o g rupacijo sv e­ to v n e zgodovine, ki je zelo p rak tičn o in dokaj d e ta jln o razčlen jen a in predložena v lu či dela n astav ljen cev te velik e u n i­ verze, u sta n o v lje n e le ta 1635. J. S a š e l O. Kleemann, E . Mioser, F. B . Naber, H. Schnitzler: Z e itsc h rif- te n - V erzeichnis des In stitu ts fü r V or- u n đ F rühgeschichte der R h ein isch en F ried rich -W ilh elm -U n iversitä t B onn (= B o n n er H e fte z u r V orgeschichte 1 [1971]), v e lik i 8°, 100 str., šap iro g rafiran o . P u b lik a c ija je o rientacijski p riro čn ik za re v ia ln i tisk s pretežno prazgodovin­ sko in zgodnjesrednjeveško tem atik o , v ažn a p red v sem za Nem ce, ki si z n jen o pom očjo m edbibliotečno lahko izposojajo tu d i težje dostopna dela. K ot preg led služi tu d i nam . P redvsem p a je ob tem d elu zanim ivo opazovati, k ak o resn o je m lje org an sk o izpopolnjevanje stro k o v ­ n e b ib lio tek e tu je c te r u živ a pri te m pod­ poro p o litičn ih činiteljev. K ako daleč sm o še m i od te g a k u ltu rn e g a nivoja n a p o li­ tičn i rav n i! P osledica je, da sm o n a re p u E vrope z a ra d i n ek aj dinarjev, k i v k n již ­ nico vloženi pom enijo — vsaj doslej in po našem p o jm o v an ju (ki ga očividno n e d e lijo vsi) — vselej v ečan je n aro d n eg a bogastva in n u jn o p o treb n o u s tv a rja n je p o ten cialn e m ožnosti za bodoči razvoj v določenih stro k ah . In s titu t je b il u stan o v ljen 1938. O b k o n ­ cu v o jn e je re v ia ln i tisk v njegovi b ib lio ­ tek i štel 3500 zvezkov, 1971 jih je im el 15.000, k a r je gotovo zelo mnogo, če p o ­ m islim o, d a je ozko specializiran. N a­ bave so ko o rd in iran e z veliko biblioteko R enskega deželnega m uzeja. V sega sku­ paj im a b iblioteka 434 revij, od teg a jih je — to je vzgledno! — 237 v kom pletih, vsebovana so tu d i n e k a te ra jugoslovan­ ska glasila (m ednje je zašel tu d i jeseni­ ški Železar). O d tu jih revij im ajo n a j­ več francoskih, k i jih je 56, dalje 40 polj­ skih. O stale d ržav e so zastopane z m an j­ šim številom . J. Sašel Jo an Liversidge, B ritain in th e R om an E m pire, R outledge and K egan Paul, L ondon 1968, vel. 8», 526 str., 187 il. v te k stu in 60 n a tab lah . B rita n iji v rim sk i dobi je bilo posve­ čenih toliko in s ta k o različnih vidikov n ap isan ih del k o t m alo k ateri rim sk i pro­ vinci. A vtorica k n jige, k ate re p rik az n a j podam , nam v uv o d u pojasni, zakaj se je odločila d odati še svojo knjigo tej ob­ sežni lite ra tu ri, k i je sicer razv id n a iz bibliografije n a koncu, v k a te ri p a ni še upoštevano za d n je in sedaj n ajvažnejše in n ajizčrp n ejše delo, k i je izšlo m alo pred n jen o knjig o k o t 1. zvezek p red n e ­ kaj leti zasnovane serije ‘R im ske pro ­ vince’, n am reč F rere, B ritannia. A vto­ ričin nam en je b il po d ati opis civilnega vsak d an jeg a ž iv lje n ja B ritancev, kakor so ga živeli ob postopni rom anizaciji, in to z vseh, p red v sem še tistih vidikov, ki niso bili doslej dovolj upoštevani. Da bi bila slika živ lje n ja v rim sk i B ritan iji čim bolj popolna, v sestran sk a in živa, se je av to rica odločila, d a poleg napisov, p i­ sanih virov in zlasti dom ačega arheo­ loškega g rad iv a p rite g n e še k o m p arativ ­ no g radivo iz d ru g ih zahodnih rim skih provinc, p red v sem p a iz sam e Italije, in tak o še s p a ra le la m i osvetli m estno in podeželsko ž iv ljen je v B ritan iji. D alje nas v uvo du p ra v n a k ratk o seznani z obdobji od p rv e poselitve otoka v kam e­ ni dobi do ted aj, ko so otok n aseljevala plem ena s svojim i k ralji, u trd b am i, la st- n im den arjem , s k ra tk a do časa, tik p re d rim sk o okupacijo. P rih o d R im ljanov leta 43 n. š. z a k lju č i uvodno poglavje. V n asled n jem poglavju (z uvodnim jih k n jig a obsega 16) n am J. L. pokaže re a k ­ cijo b rita n sk ih plem en in razm ere, k i jih je u stv a rila n o v a situ acija; odpor, n a k a ­ te re g a so R im ljan i naleteli ob u v a ja n ju sv o je ad m in istracije in u s ta n a v lja n ju p rv ih naselij. V tre h poglavjih, k i sle­ dijo, se b ra le c seznan ja z razv o jem m estnega živ ljen ja. V n jih je opisan m estn i o b ram b n i sistem , ja v n e stavbe, kopališča, p riv a tn a stan o v an ja, trgovine, skladišča itd., v se s pod ro b n im in v e n ta r­ jem . P osebno p o glavje je posvečeno d ru ­ žinskem u ž iv ljen ju , drug o zopet o b rtn i­ štv u in trg o v a n ju , tu d i poljedelstvo je podrobno o b ravnavano. S podeželskim i dvorci se a v to ric a u k v a rja v dveh iz č rp ­ n ih poglavjih. Spoznam o jih n atan č n o od zu n aj in z n o tra j in p ra v ta k o se sezn a­ nim o z živ ljen jem v njih. K o m p liciran i sistem rim sk e ad m in i­ stra c ije in dokaj visoka k u ltu rn a in civi­ lizacijsk a sto p n ja sta zahtevala, k o t iz­ vem o v n a sle d n jih poglavjih, določeno vzgojo in izobrazbo. P ra v o je v eljalo za n a jp o m em b n ejši poklic, m edicina p a je b ila še p re c e j tesn o povezana z religijo. P osebno p o g la v je govori o m ožnosti za­ bave, ki so jo n u d ila preb iv alcem gled a­ lišča, a m fite a tri in razn e ig re. V p oglavju ‘P ro m et in p ro m e tn a sre d stv a ’ začudeni preberem o', d a je rim sk a v o jn a m ornarica p rev zela tip la d je (im enovan navis L i­ burn a ), k i n a j b i ga bili u p o ra b lja li ‘J u ­ goslav p ira te s ’, in m ed d rugim i n aj bi bili m oštvo n a rim sk ih la d ja h tu d i Slo­ v a n i (sic). Z ad n ji d v e p o g lav ji govorita o v e ri in k u ltih , p o g re b n ih običajih te r p re d s ta ­ v a h o p o sm rtn e m življenju. V k n jig i je z b ran o p resenetljivo veliko število p o d a tk o v in je zato v sestransko poučna, z lasti za začetn ik a arheologa, ki se lah k o tu seznani z m nogim i za štu d ij p ro v in cialn eg a ž iv ljen ja v antiki zelo koristn im i podrobnostm i. Š tevilne risbe, ki tek st sp roti obilno ilu strirajo , skoraj vse p re d sta v lja jo b rita n sk i m aterial in, čeprav večinom a niso posebno lepo izde­ lane, so v sek ak o r zelo zgovorne in k o ­ ristne. P ra v ta k o p ra k tič n a je tu d i k ro ­ nološka tabela, n a začetk u knjige. G oto­ vo p a b i b il zaželen v ečji in boljši zem ­ ljevid rim sk e B rita n ije . K njigo zak lju ­ čuje poleg b ib lio g rafije dokaj obsežen indeks in v rs ta dobro izb ran ih in kv ali­ te tn ih fotografij. M. Šašel A n tik e G em m en in deutschen S a m m ­ lungen: B and I: Staatliche Münz­ sammlung München, Teil 1 : G riechische G em m en von m inoischer Z eit b is zum sp ä te n H ellenism us, p ri­ p rav ila E lfried e Brandt. P restel V er­ lag, M ünchen 1968 (112 + 68). V uvodni b esed i k celotnem delu je K. Bitte! orisal n a sta ja n je zam isli o p u b liciran ju an tičn ih gern iz vseh n em ­ ških zbirk. N a pobudo dr. C oenena so 1 . 1964 sodelavci m ünchenske S taatlich e M ünzsam m lung sk u p aj z N em škim a r ­ heološkim in štitu to m in s podporo sk lad a F. T hyssena sk le n ili izd ati an tičn e gem e in stek len e p aste iz te zbirke. K asneje so pridobili za sodelovanje še d ru g e m uzeje in ta k o bo v b liž n ji prih o d n o sti o b jav ­ ljen m a te ria l iz zb irk v B erlinu, H am ­ burgu, B raunschw eigu, G öttingenu, H a n ­ n o v ru in K asslu. »Predgovore« k te m u delu je napisalo več avtorjev. P. Grotemeyer je p o ­ d a l oris, kako je p rišlo do izdaje te k n ji­ ge. S p o sm rtn im volilom m ünchenskega arheologa P. Arndt a je m ü n ch en sk a zb irk a an tičn ih gem dobila m ed n aro d en pom en (vse gem e o b jav ljen e v tem delu so iz A rndtove zapuščine). N adalje se zah v alju je vsem , k i so k akorkoli p risp e­ v ali k te m u delu. O zgodovini zbirke gem v S taatlich e M ünzsam m lung je pisal H. Küthmann. T a zb irk a je zelo b oga-