Posamezna Številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru t>OHEDE£JSICI JDOVENEC Uredništvo: Kopi-turjev u ul. št. 6/111 Telefon št. 2050 in 2946 — Rokopisi so ne vručajo -- ■ Uprava: Kopitar-jevu ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Nauk krvavega 30. junija v Nemčiji 99 Za Erunlngom - kaos a V francoskem »Tempsu« je dne 7. julija iz-Sel članek, ki ga je napisal Vladimir d'Ormesson o razmerah v Nemčiji in iz katerega radi imena, ki ga uživa pisatelj kot poznavalec Nemčije, posnemamo nekaj misli. Leta 1931, piše d'Ormesson, sem prejel pismo od nekega nemškega prijatelja, ki se dobro spozna v notranji in zunanji politiki Nemčije, in ki mi pravi: »Vi se nikoli ne boste zadosti zavedali resnice, da pride za Briinin-gom zmešnjava in popolni kaos!« Ne spominjam se, da bi bil kdo boljši prerok, kot ta moj nemški prijatelj. Bolj ko človek študira Nemčijo, bolj ko se trudi, da bi razumel, kaj vse se tam dogaja, bolj prihaja do prepričanja, da se Nemčija narodnega socializma zares nahaja sredi uprav tragične zmešnjave. Ko je prišel narodni socializem na oblast, je izjavljal, da bo obnovil Nemčijo na vseh področjih njenega življenja. Prvi meseci njegovega vladanja so prve iluzije potrdili. Val navdušenja, s katerim je zavladal narodni socializem, je bil tako goreč, da smo se spraševali, če se zares ne bodo godili že čudeži v novi Nemčiji. Danes so sanje prvih dni razblinjene. Ni treba biti pristranski, da priznamo, da je Hitlerjevo podjetje popolnoma spodletelo. In 30 junij — krvava nemška šentjerneiska sobota — je hitlerizmu zadel udarec, ki ga nikoli več ne bo prebolel. Polom na znotraj Narodni socializem ni uspel v notranji politiki, flikdar še gospodarska kriza v Nemčiji ni bila tako resna, nikoli denarne katastrofe nemške države tako katastrofalne, kot so danes. Državna banka nima več nobenega zlata. Trgovinska bilanca je strašno obremenjevalna za Nemčijo. Siro-vine, ki jih rabi nemška industrija, ne prihajajo iz inozemstva. In država se pogreza v blazno gospodarsko avtarkijo. Na socialnem polju isti primanjkljaj. Brezposelnost je narasla, čeravno jo previdno skrivajo za imeni raznih patrijotičnih organizacij. Razredni boj med delavstvom in kapitalistom traja neusmiljeno dalje, saj vidimo, kako se veliki kapitalisti bore proti malim revolucionarjem, kar dokazuje tudi streljanje 30. junija. Na moralnem področju ista žalostna slika. Verska voi na je zavihrala po vsej državi, kot nikdar prej. Katoličane zasramujejo, jih preganjajo, • pobijajo. Protestanti razklani v dva tabora. Židi preganjani kot najhujši sovražniki. Tisk uklenjen v stotere verige. Razumniški stanovi potlačeni in pognani v kot in molčanje. Polom na zunaj Na področju zunanje politike ni nič boljše. Neuspeh glede Poljske. Pod svobodno vlado bi bili državnika, ki je podpisal pogodbo s Poljsko, ubili, tako nasprotna je pravim idealom nemškega nacionalizma. Neuspeh glede Avstrije, kjer je ravno barbarstvo narodnega socializma rodilo doslej nepoznani avstrijski patrijotizem. Neuspeh glede Francije, s katero so odnošaji danes desetkrat slabši, kot so bili pod svobodnimi vladami. Neuspeh v Angliji in v Zedinjenih državah, kjer danes Nemčijo obsojajo, kot je niso obsojali že celih 15 let. Neuspeh končno tudi glede Rusije, ki je bila prijateljica prejšnje Nemčije in ki jo je Hitlerjev režim uspel pognati med svoje nasprotnike. Kaj vse je razdejal 30. junii In vendar je res, da je imel narodni socializem, ko je nastopil, še nekaj za sebe. 30. junij je vse to z enim samim udarcem uničil. Čiste roke? Pustimo to. Preveč mrličev leži okrog po Nemčiji, ki jih zgodovina ne bo nikoli več pokrila s pozabljenjem. Krvavi madeži ostanejo v zgodovini. Ali nismo dovolj povedali, na kakšen barbarski način je bil umorjen general Schleicher, ali kako je bila ubita njegova žena, ki sta se baje hotela »upirati 60 oboroženim mesarjem«. Menda še nismo zadosti opisali sramotnega in blaznega umora vodje katoiiške akcije dr. Klausenerja, ki je pregrešil »zločin«, da je branil drhovne vrednote proti gonom barbarstva. Da jih sram .ni, namreč te »fiihrerje« hitlerizma, da ma-hedrajo sedaj po zraku z umazanim perilom šefa Rohma in njegovih tovarišev, ko je vendar znano, da so vedeli vsi in da je vedel vsak, kaj se je v tej »družbi pretorijancev« že dolga leta dogajalo. Hitler je to svinjarijo dolga leta pokrival in prikrival. Danes pa se hoče delati presenečenega in ogorčenega. Prepozno, veliko prepozno! Nilcdo ti ne bo nasedel! Nekdo je zapisal: Šparte ni mogoče zgraditi na razvalinah Sodome! Mladina? Kje je nemška mladina? Napadalni oddelki so šli na »počitnice«, od koder jih ne bo več nazaj! Reichsvvehr je zahtevala njihovo kožo in jo je dobila. Kaj bo s temi stotisoči mladeniči, ki so leta in leta v četveroredih defilirali po ulicah in cestah Nemčije? Kaj bo z njimi, ki so bili navajeni na »zusamenmarschieren« in bodo sedaj šli past lenobo nazaj med ljudstvo? Nazaj v vrste tistih, ki jih je Hitler mislil iztrebili. Nemške mladine danes ni več. Nemška edinost? Danes je zavladala v Nemčiji Reichsv ehr. ln Reichsvvehr, to je Prusija! Torej bo znova zavladala Prusija. In kakšne bodo posledice. Prusija politično nikoli ni bila unitaristična, ker ve, da kot Prusija vse Nemčije Francoski pisatelj o polomu narodnega socializma v Nemčiji i ne more prebaviti. Prusija bo zadovoljna, da bo imela v rokah armado. V ostalem pa tudi raznim avtonomijam, ki vzdržujejo konservativne tradicije, ni nasprotna. Ali bomo doživeli, da se bodo znova oglasili Bavarci, Virtemberžani, Saksonci, ki so z radostjo šli v zedinjeno Nemčijo, a ki ne bodo sprejeli zedinjene Prusije? Navdušenje? Polet? Zaupanje? Morda se motim — saj je res, da se je lahko motiti o Nemčiji — toda jaz mislim, da bo dozdaj-nemu navdušenju sledila velika duševna potlačenost in pobitost. V Nemčiji se takšni skoki iz enega ekstrema v drugega radi pripetijo. Režimski preroki naj napihujejo prsa in trobijo ven v svet, kaT hočejo: nemški tisk, ki govori bolj s trebuhom, naj slavi kolikor se mu ljubi »sedanjo zmago« in očiščenje režima«, vse ne pomaga nič, s 30. junijem je režim izgubil nekaj važnega, nekaj osnovnega, ono, kar je dalu pokretu pogonsko silo. Polagoma se bo Nemči'a, reznila. Stare ekipe, ki so staie za kulisami, prihajajo na dan. Hitler je njihov "iptniV. ne pa njihov »fiihrer«. Po Briinin-gu p.id«; kaos! Toda kaj pride za kaosom? Bivši drž. kancler dr. Briining Nakane komunistične internacionate Republika nemških Sovjetov u m m ^m mr um mm -h h m h -h m ■ Jm trn m mm mm w h vrnj* m ■ mm sm h an m* -v vn mm m mm au n m v 99 Londonski list objavlja komunistični manifest za osvoboditev nemškega delavskega stanu London, 15. julija. TG. Današnji »Times« priobčujejo senzacionelno vest iz nige, da je osrednji odbor ruske komunistične stranke izdal poseben manifest pod imenom »Načrt za osvoboditev nemškega delavstva«, ki ga je sovjetska cenzura odobrila. Manifest jo bil baje pripravljen že v tednu pred strašnim 30. junijem. V proglasu beremo, da je kominterna (osrednji odbor komunistične internacionale) trdno odločen, da »zruši hitlerjevskn državo do tal in do korenin«. Na mesto sedanje Nemčije naj se ustanovi »sovjetska republika Nemčije«, ki naj ostane za enkrat pod nadzorstvom komunistične internacionale in naj bo »bratsko povezana s sovjetsko Rusijo«. Nadalje zahteva manifest, »da je treba zaseči brez vsake od š k (Kini ne, vse banke, najvažnejše industrijske tovarne, vse železniško omrežje, vso veletrgovino, vse cerkveno imetje in vsa veleposestva.« Ravnotako je treba »napoditi iz stanovanj vse sedanje stanovanjske parazite, ki prodajajo svojo lenobo, in porazdeliti njihova stanovanja med proletarijat.« Končno zahteva manifest, da je »treba črtati vse zasebne dolgove in ustvariti močno rdečo armado, zvezano s sovjetsko rdečo vojsko«. V ostalem pa naj bi se trdno med seboj povezali vsi pokret i na Poljskem, na Češkoslovaškem, v Franciji in v Angliji. Proglas, ki je namenjen za Nemčijo, se ne obrača samo na »nemški proletarijat«, marveč tudi na »srednje stanove« in na »razumništvo«, ki jih hitlerizein preganja in ki jim manifest svetuje, naj nemudoma odstranijo Hitlerjevo vlado na ta način, da ne plačujejo več svojih davčnih obveznosti, niti elektrike, niti stanovanjskih najemnin. Hitler je namreč, po besedah manifesta, napravil iz Nemčije »zaveznico na vojno huj-skajoče japonske kamarile in italijanskih mesarjev« (sic!). in je Nemčijo spremenil v pekel za delavski razred.« »Times« pripominjajo na koncu, da je manifest s takšnim besedilom morda res izšel, toda svarijo pred preveliko lahkovernostjo, ker ima nemška propaganda danes veliko vlogo, da na vse mogoče načine opere madeže krvave sobote in upraviči strahotno Pogreb princa Henrika kaznovanje nemških »upornikov«, tudi s tem, da jih spravlja v zvezo s komunistično in-ternacionalo. Generala Schleieherja? dr. Klausenerja? Ali bi se smejali, ali samo jokali? „Samoumori . . ." 1'aris, 15. julija, b. Kratek in suhoparen brzojav oznanja vest, da je »izvršil samoumor« v koncentracijskem taborišču znani revolucionarni pisatelj Erich Miihsam, ki je posebno znan iz leta 1918, ko je kot pardnev- ni komisar rdeče republike nemških sovjo-tov« vodil oddelek za (lemohilizacijo. Obsojen je bil nu 15 let ječe. n leta 1921) zopet izpuščen nn svobodo. —- Nova, (iozda.i neobjavljena žrtev 30. juniju je predsednik nar.-soe. zdravniške zbornice dr. Krnil Villaiti. — Tudi o tretjem sotriidniku vou Pnponn dr. Hummelsteinu so se razširile vesti, dn jo ubit, ker je njegova družina že 15 dni brez vsakih vesti o njeni. — V Leipzigu je bilo obsojenih 80 komunistov, v Gbtingcnu pa 10(1 komunistov zaradi zločinov Iz leta 1930 nn več let trajajočo robi jo. Hmeljarji zborujejo V Delftu so slovesno pokopnli pokojnega princa Henriku, moža nizozemske kraljice,. Na željo pokojnika je bil mrliški voz, v katerega je, bilo vpreženih osem črnili konj, ves v belem in v srebru. Tudi konji so bili ogrnjeni z belimi pregrinjali. Pokojni princ llenrik je svoj čns večkrat prišel - Slovenijo na lov Žalec, 15. julija. Danes dopoldan je bil v Roblckovi dvorani običajni hmeljarski tabor, ki jih že dolga lela prireja Hmeljarsko društvo za Slovenijo pred začetkom vsakoletne sezone. Izredne razmere, ki vladajo letos v hmeljarstvu, so privabile na to zborovanje rekordno število hmeljarjev, da se postavijo v vseh vprašanjih enotne smernice, po katerih naj se ravnajo v hmeljski sezoni naši producenti hmelja. Zborovanje, ki ga je vodil društveni podpreds. g. Lorber, se je začelo ob pol 9 in je trajalo 1 uro in pol. Po pozdravnih besedah je na dolgo poročal o stanju hmeljskih nasadov društveni tajnik g. P e t r i č e k. Letos se nahajamo v izrednem položaju in je stanje na splošno povsod slabo, najslabše je pa s hmeljskimi nasadi na Češkem. Letos so v hmeljarstvu odpovedala vsa pravila, teoretična in praktična. Starejši hmeljarji se spominjajo, da so že obirali hmelj v začetku avgusta, da bi bil pa zrel za obiranje že v začetku julija, kakor se je to pripetilo letos, se ne spominja nihče. Ker bo zaradi izrednih vremenskih prilik letos pridelek na splošno bolj pičel, zato je pričakovati, da bodo cene hmelju narasle. Zaradi že omenjenih izrednih prilik jc bilo tudi težko določiti natančnejši datum obiranja, kakor je bilo do sedaj v navadi. Nekateri hmeljarji so bili prisiljeni, da so z obiranjem že pričeli. Kako je položaj letos izredno zamotan, se razvidi najbolj iz dejstva, da dobimo na enem kolu kar po štiri vrste: dorašene kobule, napol dorašene, proti vrhu cvetje in še višje cvetni nastavek Iz tega vzroka bo šlo z obiranjem bolj počasi, ker bo treba obrati že zrele kobule najprej in nato pustiti, da dozore še ostale. Iz istega vzroka nastane tudi težava glede mezd. Ker bo letos malo hmelja, bo treba tudi bolj malo obiralcev in bo obiranje dalje časa trajalo. Ker se rekrutirajo obiralci hmelja iz revnejših slojev, se je posebno poudarjalo, naj gledajo vsi hmeljarji na to, da bodo prišli obiralci na svoj račun. Končno je bilo po daljši debati sklenjeno naj se plačuje lanska mezda t. j. 1.50 od škafa in trikrat na dan hrana ali 2 Din od škafa brez hrane. Upoštevajoč izredno težak položaj, v katerem se nahajajo hmeljarji letos, naj dela vsak po svoji uvidevnosti, pri tem pa gleda, da bodo prišli obiralci na svoj račun in na pošteno dnino. Naj se zato ravnajo hmeljarji po tem, kakšne nasade imajo. KeT je bi! ves trud, da bi se izposlovala za obiralce polovična vožnja, zaman, zato je bil tudi sprejet predlog, naj hmeljarji plačajo obiralcem, če se polovična vožnja ne bo mogla doseči, vožnjo nazaj. Nato se je posebno poudarjalo, naj se gleda na pravilno obiranje, sušenje, natančno sortiranje ter pravočasno basanje hmelja. Naš hmelj uživa v svetu predvsem sloves, da je lepo obran. Pri naslednji točki dnevnega reda je bil napravljen sklep, naj se potom občinskih uradov in orožnikov prepreči vsako paberkovanje po tujih hmeljnikih. Kogar zasačijo v tujem hmeljniku v času, ko se končano dnevno delo, naj ga najstrožje kaznujejo. Posebna pozornost je bila pri tem zborovanju posvečena nereelni kupčiji Hmeljarsko društvo je sprejelo sklep, da bo podvzeio napram nerednim kupcem, ki blago kupijo in ga ne plačajo po ceni, kakor so se pogodili, vse potrebne korake, da se takim trgovcem odvzame obrtni list in sc s tem prepreči oškodovanje naših hmeljarjev s strani takih trgovcev. Pred zaključkom zborovanja je g. Petriček še poudarjal, da se bodo cene hmelju stabilizirale šele, ko bo končano obiranje v vseh državah in da zato ne smemo hiteti s prodajo, ker bomo lahko vse in dobro prodali. In ker bo malo blaga, zato moramo hmelj tudi dobro obrati, ker bo šlo vse v denar. Hmeljarsko društvo bo dostavljalo redno tržna poročila podružnicam. Po teh besedah je podpredsednik g. Lorbei poročal, da je društvo dobilo pritožbe glede dosedanjega obiranja, da je bilo prepovršno, nato pa zaključil zborovanje, želeč vsem najboljših uspehov. Kot zadnji jc še spregovori! g. Jošt iz Goto-velj, ki je na kratko poudaril, da ne smemo bili preveliki optimisti glede prodaje, ker zna vse presenetili Rusija, ki je v zadnjem času posadila zopet velike komplekse s hmeljem, odkoder pa nimamo nikakih poročil. Nesreča v planinah Celje, 15. julija. Včeraj smo med celjskimi vestmi poročali, da so je v petek v Kamniških planinah ponesrečil Gerald Preinschak, sedmošolec celjske gimnazije in sin znanega celjskega zdravnika. Danes smo o tej nesreči dobili od očividca, ki jo bil pri tej turi sani navzoč, naslednje podrobnosti: V petek po kosilu so odšli iz Logarjeve doline brata Dušan in Fedor Gradišnik, sinova celjskega lekarnarja, ponesrečeni Preinschak in metalurg Gajšek, vsi iz. Celja, čez Okrešelj proti Mrzli gori. Med potjo so nabirali planike ter se vračali zopet nazaj v isti smeri preko Hudega praska, čez katerega so tudi srečno prišli. Pri vstopu v Hudi prask je pa Premschnku zdrknilo in se je peljal po trebuhu kake tri metre navzdol, naio se je odbil ter padel meter globoko na prod išče, kjer je zadel z glavo v skalo. Takoj po nesreči je odšel Dušan Gradišnik na Okrešelj po pomoč, medtem ko je Gajšek ostal pri Premschaku ler ga za silo obvezal. Iz. Frischaufovega doma so prispeli nato z nosili reševalci prof. Stante, oskrbnik Jaka, vodnik Miha Plesnik in Gradišnik Fedor. Prem-schaka so za silo še enkrat obvezali ter nato odnesli. Gradišnik je odšel po avto v Logarjevo dolino, ki je prišel približno do Logarjeve planin«, do koder so z. velikim naporom prinesli Prem-seliaka. Od Iu so ga odpeljali v Planinski dom, kjer mu jn nudil prvo pomoč g. dr. Zalokar, ki je ponesrečenca nalo tudii sam spremil v celjsko bol nišnico. Smrtni padec z zrebeta Planina pri Rakeku, 14. julija. Mišič Franc, hlapec pri tukajšnjem trgovcu g. Alojziju Milavcu, jo zajabal mlado žrebe. Nevajeno takega lovora jo žrebe poskočilo, hlapec pa je padel na tla in si prebil lobanjo. Prepeljali so ga takoj z avtomobilom v ljubljansko bolnišnico, kjer pn je kmalu umrl, ne du bi se zavedel. Bil je stur šele 20 let. Za boljšo bodočnost sadjarjev Kongres sadnih trgovcev, izvozničarjev in sadjarjev Maribor, 15. juliju. Maribor je bil danes pozorisče važnega gospodarskega. dogodku, kongresa sadnih i/, vozničarjev, trgovcev in sadnih producentov. Prav za prav dveh kongresov, kajti sadni produceuti so zborovali najprej ločeno v \ i-narski iu sadjarski šoli ler so na svojem zborovanju konkretizirali zahteve slovenskega sadjarstva napram sadni trgovini. 1 e zahteve so potom predložili kongresu izvozničarjev in trgovcev, ki se je istočasno vršil v veliki U n ionski dvorani, kamor so korpo-rativno prišli tudi ktnetje-sadjarji po zaključku svojega sestanka. Kongres jc ime! zanimivo olielezje pravcatega gospodarskega parlamenta; zbrali so se nu njeni poleg zainteresiranih skupin vsi vidnejši' predstavniki slovenskega gospodarstva, došle so močne delegacije gospodarskih predstavništev iz ostalih krajev našo države, navzoči so bili predstavniki inozemskih interesentov iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaško. Italije. Švice in Holaudske ter zastopniki vseh važnejših vladnih in banovinskih gospodarskih institucij, ministrstev in zavodov. Potek kongresa izvozničarjev Kongres izvozničarjev se jo vršil v veliki Unionski dvorani ter se ga je udeležilo okrog .">00 delegatov in trgovcev. Predsedstvo je prevzel predsednik Društva izvozničarjev Vojn Petkovič iz Helgradn. ki je po uvodnem pozdravu predlagal, da se odpošljejo udanostne brzojavke kralju ter brzojavni pozdravi ministrskemu predsedniku, trgovinskemu. kmetijskemu, prometnemu in zunanjemu ministru in banu. - V imenu brniške uprave jo pozdravil kongres inž. Zidanšek, v imenu mariborskega mesta župan dr. Lipold, v imenu zbornice TOI predsednik Jelačin. ki .ie načelno naglasi! potrebo solidnosti v sadni trgovini, v imenu srbskih kmetovalcev dr. Velja Stojkovie. v imenu Združenju trgovcev Mariboru podpredsednik Miloš Osel, zu Kmetijsko družbo Peto v ar. za Sadjarsko in vrtnarsko društvo ravnatelj Priol ler predstavnik železniškega ravnateljs! va v Ljubljani, ki .K' poudarjal, du bo železniška uprava pokazala /ji stremljenja sadne trgovine popolno razumevanje. Sledili so strokovni referati, šef gospodarske sekcije konzularnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Silio Milnic je podal pregled gospodarsko in formacijske službe zunanjega ministrstva ler prerez letošnjo sadne letine v evropskih in izvenevropskih državah nu podlagi poslednjih tozadevnih poročil. Zastopnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Samurovič je poročal o možnostih razvoja sadne trgovine nti podlagi trgovinskih pogodb z v poštev prihajajočimi državami ler podal pregled našega sadnega izvoza z ozirom na inozemske potrebe. Ravnatelj sadjarske in vinarske šole Priol ie v strokovno zanimivem referatu razvijal naloge, ki čakajo slovenske sadjarje v bodočnosti: go'.iitev tipiziranih vrst plemeni! ih namiznih jabolk, pil tudi koščičnstoga in lupinastega sadja. Zborovanje sadnih producentov Med tem. ko so zborovali v unionski dvorani trgovci- izvozničarji, so se zbrali v vinarski šoli producenti. sami kmetje iz mariborske bližnje in daljne okolice. Bilo jih ie izredno mnogo, da |e bila velika učilnica premala. Zborovanje je vodil načelnik Kmetijske^ podružnice dr. Kovačič iz Maribora, navzoči pa so bili zastopniki oblasti z okr. glavarjem Makarjem na čelu, predsednik Kmet. družbe inž. Ferlmc s tajnikom Kafolom, med zborovalci pa minister v p. Ivan Vesenjak in drugi odlični predstavniki kmetijstva. _ Prvi je obrazložil v daljšem govoru razvoj sadne trgovine ter pokret producentov za znosnejše razmerje do posredovalcev ravnatelj Ferlinc. Govorila sta za njim inž. Paher-n i k in okraj, glavar M a k a r. Predsednik dr. K o -vačič je obrazložil stanje, v katerem se nahaja boj producentov za osamosvojitev ter predlagal, naj se izvoli poseben odbor producentov, ki bo izvedel vse sklepe zborovanja ter bo vodil zaščito kmetovalcev-sadjarjev napram sadnim trgovcem. — Nastala je splošna debata, v katero so posegli: Nato se je oglasil k besedi minister Vesenjak, ter iz lastnih bogatih izkušenj strokov-njaško obrazložil stališče kmetov-sadjarjev. Sedanje neznosne stanje je lc posledica proste trgo- vine, ki jo je favoriziral liberalističen sistem. Današnja sadna trgovina je do tri četrtine nepoštena. Toliko ogoljufanih sadjarjev, kot jim imamo na Štajerskem, jih rri nikjer V debato je še posegel M i o v i č , nato pa se je izvolil odbor, ki bo izvršil sklepe zborovanja ter nastopal kot enoten predstavnik kmetov pro-ducentov pri sadni trgovini. V odboru so kot predstavniki iz vseh sadnih okolišev vidnejši kmetovalci. Po izvolitvi odbora je bila prečilana resolucija, ki urejuje vsa glavna vprašanja ter daje odboru direktive. Skupno zborovanje sadnih izvozničarjev in trgovcev ter kmetovalcev, ki so prišli s svojega sestanka v Vinarski šoli, se jc nato nadaljevalo v Unionski dvorani. Podalo ie dokaz, da šc ni ustvarjena potrebna harmonija med sadno produkcijo in sadno trgovino, v glavnem iz razlogov, ki so jih navajali govorniki na zboro- vanju producentov. Organizacijo sadnih trgovcev in izvozničarjev čaka še velika naloga, da očisti svoje vrste vseh nesolidnih in nereelnih elementov, da si bo potem lahko pridobila zaupanje kmetovalcev. Poudariti pa je treba, da kmetje-produ-centi še vedno vidijo ideal sadne prodaje na zadružni podlagi, ki edina daje jamstvo popolnega kontakta med producentom in konzumentom. Do tega razmerja bo naše sadjarstvo končno moralo priti, da bo jmel sadni produccnt res hasek od svojega truda. V tem smislu so bili izrečeni v debati mnogi dragoceni nasveti, ki naj bi jih tudi predstavniki oblasti upoštevali. — Za zaključek pa je podalo skupno zborovanje dokaz, da so si v enem stremljenja izvozničarjev in trgovcev, kakor tudi producentov enaka: nujna je potreba čim intenzivnejšega pospeševanja sadjereje, načrtnega gospodarstva v sadjarstvu in vsestranske podpore sadnega izvoza. Vse te zahteve so se izrazile v posebni obsežni resoluciji, ki se bo predložila me-rodajnim (aktorjeni kot temelj, na katerem naj sc gradi v bodoče za prospeh našega sadjarstva. v Obrtna razstava v St Vidu odprta Ljubljana. 15. julija. V bližnjem St. Vidu nad Ljubljano so imeli danes praznik. Pod pokroviteljstvom bana dr. Ma-rušiču so priredili šentviški obrtniki lepo razstavo svojih izdelkov, ki bo odprla v ondotni šoli ves mesec. Razstava jo bila danes dopoldne slovesno odprta. Za to priliko so šentvidčani lepo okrasili vso okolico šole; da bi dali prireditvi še sveča-nejši značaj, so sinoči pripravili ludi živo razsvetljavo šole. in cerkve. Danes dopoldne so je pred šolo nabralo mnogo domačinov in najuglednejših gostov iz Ljubljane in vse bližnje okolice. K slovesni otvoritvi razstavo se je pripeljal ob enajstih dopoldne ludi ban dr. Marušič. Zbrane goste je najprej pozdravil šentviški župan Babnik, ki je povdaril važnost obrtništva v St. Vidu, saj plačuje la slan dve treljini vseh davkov v občini. Brezposelnost in kriza žal ni prizanesla niti šentviškim obrtnikom. Zato jf. bila prirejena ta razstava, ki naj liokaže. kaj domači obrtniki znajo; če bo razstava pridobila obrtnikom novih odjemalcev ter tako omilila hudo krizo v občini, bo popolnoma dosegla svoj namen. Župan so je zahvalil tudi banu dr. Marušiču, ki je s svojo osebno navzočnostjo pri otvoritvi dal prireditvi širši značaj, z denarno podporo banovine pa je tudi znatno prispeval k razstavi sami. Za poslancem Komunam iu tremi šolarji, ki -o pozdravili bana in druge goste, je predsednik Društva jugoslovanskih obrtnikov, podružnice v št. Vidu, g. Vrlioeec osebno pozdravil najprej bana, nato pa po vrsti vse odličnejše goslo. Med drugimi so bili navzočui: za bansko upravo dr. Mani. zastopnik okrajnega glavarja g. svetnik Krili. predsednik Društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani g. L. filmu ii, zastopnik MOL dr. Hup-nik, senator dr. Iloiič. glavni ravnatelj obilne banke iz Belgrada dr. Milan Drugič, ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu dr. Hntiijee, ravnatelj meščanske šole v št. Vidu g. Pečjak, zastopnik TOI v Ljubljani g. Itebrk iu drugi. S posebnim povdur-kom se je g. predsednik Vrbovec spomnil domačih deklet, ki so napletle dovolj vencev, da se je vsa razstava lepo okrasila. V daljšem govoru je potem g. Vrbovec razvijal brige in težave šentviških obrtnikov, ki razen v pridnosti in solidnosti svojih izdelkov iščejo opore tudi v svojih strokovnih organizacijah. Moč in pomen strnjenega, sistematičnega dela obrtniških organizacij mij pokaže tndi ta razstava. Ce bi bili obrtniki v vsej državi tako skrbno in |x>polno organizirani, kakor pri nas. bi moralo obrtništvo na vseh poljih zavzemati drugačen pomen, kakor ga žal danes zavzema. Vsa organizacija pa seveda ne zaleže ničesar, če obrtniki tudi vsak zase s svojimi izdelki ne skušajo ustvarjali čini popolnejše, vsakemu posameznemu okusu odgovarjajoče. V tem oziru hodijo šentviški obrtniki že dolga leta svoja pota: njih solidnost je znana in tudi danes se bomo prepričali, da se je vsak potrudil, da pokaže čim lepšo mojstrovino, šentviški obrtniki se zavedajo, da je kakovost izdelkov danes bolj kakor kdaj važna. Povojna doba nas je sicer nekoliko razvadila: solidnost je skoraj popustila na račun množino izdelkov. Ta doba je bila za obrtništvo nauk. ki je zopet utrdil staro resnico, d;ii imajo le solidna deta slutilo vrednost in solidni, mojstri stalne odjemalce. (H) koncu svojega govora je predsednik a. Vrbovec predlagal udanostno brzojavko vladarju Aleksandru, pozdravno brzojavko pa trgovin«! e-mu ministru dr. Deuietrovičii, nakar je godba zaigrala državno himno. Kol predsednik društva jugoslovanskih obrtnikov je šentviškim obrtnikom čestital g. Pičman iz Ljubljane, ki jo enako povdarjal važnost močne strokovne organizacije, ki edina poleg pridnosti more koristiti obrtnikom. Končno je povzel besedo ban d r. Marušič: Mnogo poguma, marljivosti, odločne volje jc. liilo trebil, da sle šentviški obrtniki premagali vse težkoče ter končno ustvarili zamisel prirediteljev. Naša doba obrtniškemu slatiu ni prijazna, svet se mehanizira, industrijski izdelki so prevzeli tržišča, mrtev stroj izpodriva delo živih človeških rok. Tega loka ustaviti ne moremo, niti ne žolimo, ker je pri rodna posledica vsestranskega napredka zadnjih desetletij. Toda industrija s svojimi izdelki ne moro povsem zadovoljiti osebnega okusa človeka. Zalo bo ročno delo, ki ga odlikuje solidna kakovost ler estetski okus, zmerom našlo zasluženo priznanje. Že leta in leta občudujemo na ljubljanskih velcsejinib razstavljeno pohištvo šentviških mizarjev. Nu te izdelke smo zlasti zato ponosni, ker so izvršeni z domačim denarjem, z žulji naših domačih ljudi, ki so deloma sami deloma s pomočjo domačih arhitektov, izgotovili tudi načrte. Izkušnje na ljubljanskih velesejmih sn prepričale šentviške obrtnike, da jim take razstave prinašajo ludi gmotne koristi. Zato ste so zdaj vsi šentviški obrtniki združili in priredili sami to skupno razstavo. Zahvaljujem so prirediteljskemu odboru, ki inu načeluje zaslužni g. Vrhovec, za ves trud in požrtvovalnost, obenem pa čestitam k srečno ustvarjeni zamisli, izražajoč željo, da bi ta razstava uresničila vse nado, ki jih vanjo stavimo. Naj bi dvignila in razširila sloves šentviških obrtnikov iu jim poleg moralnega zadoščenja odkrila tudi nove vire gmotnega blagostanja. V tem znamenju proglašam razstavo za odprto! Vse govore je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. l'o končanih govorih so si goslje ogledali raz« stavo, ki je prirejena v vseh prostorih narodne šole. Najbolj so seveda izmed obrtnikov zastopani mizarji ki so so vsi v resnici potrudili, da pokažejo vsak čim lepše,čim popolnejše izdelke. Ta razstava jo mal veltsejeni in šeuvidčani bi dobro storili, ko bi s takimi razstavami nadaljevali. Vsi prostori v šoli so lili okusno prirejeni, lako, da je razstava tudi sama na sebi pestra in zanimiva. Mimo mizarskih izdelkov so posebno lepi vsi tapetniški izdelki, dalje je razstavljeno okovje ler prostori v šoli so bili okusno prirejeni, lako, da okrasje k pohištvenim izdelkom, močno pa so za-vitni obrtniki. Tabor slovenskih beguncev Naši nesrečni primorski bratje o svojih narodnih težnjah Grosuplje, 15. julija. Za danes je bil napovedan shod emigrantov v Grosupiju, ki je dopoldne potekel prav lepo. Popoldanske načrte pa jim je prekrižalo slabo vreme. Za zbirališče so si izbrali travnik ob potoku na lako zvaneni Logu pod Praprečami, kamor jc. prišlo veliko šlovilo emigrantov. Na zborovanje jc prišlo več zastopnikov in delegatov, tako g. dr. Ivan Cok, zastopnik in predsednik Emigrantskega Saveza v Belgradu, in mnogo drugih zastopnikov raznih organizacij naših primorskih Slovencev. Zborovanje je olvoril okrog deseto ure g. dr. Ivan Cok. Izvoljeni predsednik jc prečital imena vseh žrtev, padlih poil fašističnim terorjem. Nato je dal besedo g. dr. Ivanu Coku. G. dr. Cok je začrtal potreb« taborov. Opisal jc ua kratko težko čase. ki sc nič. ne izboljšujejo. Označil je težki položaj emigrantov, v katerem se sedaj I Mirijo.»Mi smo odtrgani o hoteli vicilržati retl v Evropi rimski cesarji, pozneje nemški cesarji: Napoleon je bolel ustvarili Evropska ecsiirslvti. Sv. alianva je hila ustanovljena. |ui vse lo ui nič pomagalo. V zadnjem času pa «e hočejo iim eni strani združiti Angleži. Francozi in Rusi. da vzdrzijo red v Evropi, ua drugi -trani pa je Mus.solini zasnoval pakt četvoriee, da hi povezni« vso Evropo. Koncepcija je bila sicer dobra, loda slvar ni bila rosno zamišljena in Mussolini je gledal preveč subjektivno. Imel je s tem namen, rta izvde revizijo mej, zlasti na korist Italije. Pakt je moral propasti. Dalje je govoril o iimaiijepidiličiieni položaju Italije. Označil je Mussolinija in njegovo politiko, kjer pravi, da je Mussolini imel že spočetka ves načrt. Toda diiiivel je neuspeli zlasti nu Balkanu, kjer je iitio glavi vse vprek o kurjih očeh in o letalih, o visokih gospodih in o muhah — gospod tiskar lah ko postavi tudi '■mulah . če mu muhe niso všeč —, dokler nisem prišel ikl spoznanja, da rabi človek noge le še zato. da prileze v kakšno oslarijo ali kavarno. V Ljubljani se pa obisk ošlarij skoraj več ne izplača. 1,-pt šp e;irn dolgčas noče več noter, pn se mi zdi zato boljše, če zalezem tu in tam v kakšno kavarno. kjer človek v miru božjem lahko prebira Časopise 'in študira, kako se lažejo — drugi! Tako sem torej v hudi vročini preteklega ledna od samega dolgega časa skrbno zavil svoje kurje oči v lahke poletne čevlje in prilezel srečno do mizice, ki je stala lepo v senci pod odprtim oknom velike hiše. Na mizi me je že čakal velik kup potiskanega papirja: lako velik kup. da cela Ljubljana ne bi prišla nili v najmanjšo zadrego, če bi prišla tudi najhujša kolera v deželo. Ko sem položil lepo svoje noge na en stol, ostale dele lolesu pa ua drugi olol — tako je sedaj moderno - in ko sem posrkal svojo -črno — kavo seveda, da mi ue bo kdo želel mlinskega kamna na vrat — sem vzel najnovejšo v roke in začel pre-birali naslove. In je bolela nesreča, da je stala že v prvem naslovu, ki sem ga zagledal, beseda lelulci ! O, lo nesrečno letanje! Slvar pa je bila branja vredna. Tam sem namreč bral, da sta dva letalca neko dolgo pot — ne preletela, ampak — prevalila! Ko sem bil majhen, smo doma včasih valili kakšne sode, naše kok I je so valilo jajca: ampak kakšnega pola ni v mojih mladih lelih nihče valil, torej tudi ue prevalil. V vojni res nisem dolge poli od ruske mejo do Ljubljane prehodil, ampak sem jo pretekel, da so me komaj hlače dohajale — prevalil je pa le nisem. To znajo danes samo letalci... Vidite, to jo velikanska slvar. kateri naj bi naši cestni odbori posvetili vso pažnjo, če nočejo lepega dne videli vseli svojih cesi prevaljenih. Cestni odbori morajo namreč nosili zn ceste tudi odgovorno«!, pa če jo nosijo magari v cekarjih, in morajo vodili o njih računa... Po leni branju sem prevalil svoje noge na di'ug stol, da uravnovesim bolečine svojih kurjih oka. Nisem pa bil s leni sitnim delom šo prav golov, ko sem moral skreniti svojo pažnjo nekemu precej znanemu glasu, ki jo prihajal -kozi okno nad mojo mizo. .. . gospodje . . lega mi ne moremo trpeti . .. To je divjanje... Iirezv cslnosl. . boljševiziranje naroda.. .z mii poštenjaki osiveli pohiti ... poklali, razni reva-,. pometati v votlo ... po- Drug glas: ., borbi ... žrtve ...« Tretji glas: riti ... razsekati žgati ...« Prvi glas: ... ne vedo, kaj hočejo...- Pa se zasliši temik glasek: »Mi ludi ne .. .< Prvi glas (menda nadaljuje): »... mi smo odgovorni ... naša najboljša volja ... oni pa ne znajo ... so mladi in brez prakse...« Pa se oglasi nov glas, krepak in močan: Pri nas je tako, da je vse zmešano! Mi'prirejamo shode, ljudi pa ni. To je škandal, še predsednika ni. Vše je zbegano in nahujskano. Ljudje so kakor obsedeni. Samo službe hočejo imeti. Pa denarja hočejo imeti, obilno denarja. Kilo ga naj pa daje? Mar mi, ki ga sami nimamo? Pa same nove ljudi zahtevajo, povsod same nove ljudi! Celo v banke! Kaj pa naj tam počno tisti novi ljudje? Saj še cigar ne znajo pošteno kaditi — za take ljudi so dobre drave-. ne pa cigare. Ce pojde lo tako naprej, bnnio ob vse ... Hrup in vpitje: ■Ta|ko je, lako je! Doli ž njimi!« Krepak glas nadaljuje:. Zalo predlagam, naj vlada vse lo prepreči z vsemi sredstvi. Najprej pa naj prepove izdelovanje nogavic in marel ...« Zapoje zvonec. Nekaj zaškriplje. kakor fe vstane tožilk in obilen gospod z bolj šibkega stola, (trkanje in pokašljevanje. Potem pa se oglasi glas: ■ Vesle. gospodje, ja. jaz se nisem mislil oglasili. ker me v prsih nekaj duši ... z dohtarji je pn križ, ja. Ker so se pa oglasili pred menoj že lako odlični gospodje, mislim, d« moram ludi jaz povedati nekaj , .. Torej, eden je nekaj govoril n marelah. Da« isl grtnz richtig. \mpak, jaz mislim, da listo o marelah lc ni tako; das is ganz anders! Jaz mislim namreč, da ima listi človek, ki izdeluje marele, čislo prav, če hodi okoli po deželi tudi vodo delal; kdo bo pu kupoval marele aH pa nove nogavice, če ne bo vode in dežja. Das is ganz klar! In pa nogavice — kam naj pa ljudje spravljajo denar, če ne v nogavice? Sehen sie. das is Naiionaliiko-nornie, meine Herrenl Ni marele brez dežja in nd denarja brez nogavic! Zato res ne razumem, zakaj so nekateri gospodje tukaj tako hudi na tistega gospoda! Sicer ima pa lisbi gospod, kakor slišim, ludi avtomobil, also is er a ganz ansland.iger Mensch, bit te sehrl S takimi ljudmi se že da govoriti. Mi, ki smo gospodje samih Čistih duš in še bolj čistili src in najčistejših rok, mi torej — e — nam torej ee ni treba nič bali — nur ka Atigsl nol nnd ka Gspusi mit der Su«i! To, kar je sedaj, lo je samo nekaj malega za kratek č;ae. ja, in č« vam jaz povem, da je tako, potem je. ludi tako .. Ja, vraga, kje je pa moja cigara?.,.« Nato jo zopet zaškripalo, kakor zaškriplje na slolu, čc se spusti nanj obilno lelo, polem pa nisem slišal nič več drugega kakor: »Vrag naj vzame vse skupaj 1« Nekaj minut kasneje pa sta prisedla dva go* sporla k sosednji mizi. vsa upehana. Eden je bil lak kakor kakšen župan, pa ljubljanski župan lo ni bil. ker tega poznam. Molče sta popila vsak svojo limonado, potem je pa rekel tisti, ki je bil županu podoben: »Ali si jih slišal, te vrage? Imajo že prav, če jili — le naj jih, pa kar pošteno naj jih! Čc že vse leti, naj pa še ti lete .. .« Naprej nisem več poslušal, ker sem začel misliti zopet nn letalce in na noge in na kurje oči in na čiste roke, ki sc jih nobeno milo več ne primo. Položil sem na mizo štiri dinarje za kavo in še pol dinarja posebej, potem sem pa zaradi pozne ure kar letel v Tivoli delat dober vtis. Od Soče čes: Žilo Kresove so p'ep°vedali JfCraji, lcl ne smemo pozabiti, da so slovensRi Črni vrh nad Idrijo Protifašistično gibanje v Italiji narašča Zadnje čase se po vsej Italiji okrepljuje a n t i -[artistično gibanje. l)a so je ljudstvo nekoliko ra/.-gibalo, lo je razumljivo predvsem iz gospodarskih raslog-ov. Trgovina je zaklala, obrtniki so brez zaslužka, delavcem so mezde reducirajo naprej, zadovoljen je samo del veloindustrije in fašistični »hierarhi« ter strankarski aparat. Najbolj kipi v južni Italiji, kjer so ljudje zelo vroče krvi. Tam so zadnji čas demonstracije po manjših krajih pogoste. zlasti proti županom in fašističnim lokalnim mogotcem, ki dobro živijo, medlem ko ljudstvo Irpi pomanjkanje. Guruizoni morajo večkrat intervenirati. Tudi izredno sodišče za zaščito države je začelo po daljšem odmoru živali ne jc delovati. Novo sredstvo raznarodovanja Treba jo priznati, da je fašistični režim jako iznajdljiv, če je treba najti sredstev, da se slovanska mladina jmilalijanči. Italijanske oblastnike najbolj peče, da se v naših cerkvah poje slovensko. Zalo so prizadevajo, kako bi sc- naša deca jič.ila poli cerkvene pesmi v italijanskem jeziku. Ker pa to ne gro kar tako izlepa, ker se župnik temu lahko po pravici protivi, so si izmislili fašistični »kulturni delavci - drug način: začeli so v šolah poučevali gregorijansko koralno petje v latinskem jeziku, česar so ne bo moglo v cerkvi zabrauiti, bo |>a lahko izpodrinilo slovensko cerkveno glasi«*. Te dni so je vršila v Gorici produkcija slovenskega šolarskega zbora v latinskem gregorijanskem petju in sicer iz šole v Vrtojbi, kjer se za lo petje trudi |>osebuo gospodična Kar-mela Resen. Pri produkciji jo bil navzoč jioleg drugih fašističnih šolsk.ili faktorjev tudi administrator goriške škofije msgr. Sirotti, ki se za to zadevo posebno zanima. Govorniki »o poudarjali velik patrioti Cen — to jo poitalijančevalen — pomen te akcije, kar je seveda popolnemu resnično, zakaj religiozni vidiki so primorskemu fašizmu deveta briga. Kakor izvemo, se jioučujo gregorijansko petje v svrho poUačenja verskega življenja v slovenskem duhu in jeziku razen v Vrtojbi tudi v Stan d rezu in Pod gori: začelo na se bo lo jeseni T Tolminu in v Postojni. Fašistični teror v Idriji Tudi v Idriji delajo fašisti z vsemi silami ua to. da so zaduši cerkveno življenje v ljudskem .jeziku. Ker ne gre izlepa, so začeli izgrda. Spravili so se na gospoda dekana in mu grozili. V tem so odlikujeta zlasti politični tajnik Mutto in inženjer Ricci. Toliko jim je uspelo, da na tradicionalni rudarski praznik 22. junija v e]>omin odkritja živo-srebme žile ni bilo običajne procesije, ker je fašistom vsaka ljudska priredilev v slovenskem jeziku in duhu trn v peti. Oblasti so v Idriji tudi aretirale najuglednejše Slovence, med njimi tri brate Didičo, lastnike znanega hotela, in elok-Irarnarja Kogovska. Značilen atentat O atentatu, ki je bil preteklega meseca izvržen v Riheinberku proli lamošnjemu postajennčol-niku Cavalieriju, poroča antifašistična • -Giustizia e 1 i berta s, da je bil la nfož agent fašistične tajne policije, tako zvane Ovre. Kol tak je teroriziral cel okraj, denunciral Slovence in se znašal tudi nad Italijani, ki so bili domačemu prebivalstvu naklonjeni, oziroma ga niso sekirali. Atentat je bil zelo spretno izveden. Kroglje so bile izstreljene nanj skozi okno pisarne, ko je sedel za mizo. in sicer v času, ko ni bilo na |)ostaji in okoli nje nobene žive duše. Cavalieri je bil hudo ranjen, italijanski listi pa o stvar; molče ko grob. Cela Slovenci so na Koroškem —'kakor tudi drugod — imeli od davnih časov navado, da zažigajo po svojih vrheb kresove na biljo praznika slovanskih apostolov sv. Cirila In Metoda. Kako krasna je bila slovenska Koroška na te večere, če sri k) ogledoval dol s severnih Djekš in se divil pisane mu morju lučic, svetlih krožkov, bliščečih se črt, tja do grebenov Karavank. Ali pa s sive Peco gor po Podjuni do Osoj onr-trau Celovca. Ali |>a s sin venskega I »obrača t ja čez Žilo in Rož i-n še dalje v kraje, ki so tudi jkhI tujcem. Hiti predvojna iiv-atrijska obkmt ni motrla lega praznika. Leto* jia je nepričakovitno koroška deželna oblast prepovedala zažigati kresove. Prepoved se glasi za vso do-žehi in za vse priložnosti in je bila izdana z izgovorom, da narodni socialisti izkoriščajo to navado za hillerjevsko propagando, du prižigajo svetle kljukaste križe in tako naprej ter lako manifestirajo prot i državni oblasti. Slovenci, ki so, kakor zjiano, lojalno stali ob strani Dollfussove vlade iu lojalno sprejeli avstrijsko patriolično fronto ter do kazali, nakaja Podrožčica ob vznožju Karavank, da ima 60» prebivalcev«; in da jo lo :.'čisto nemški otok sredi slovenskega ozemlja-, a da je v dušnopaslirskem |>ogledti popolnoma zapuščen-. Saj prebivalci tega nemškega jezikovnega oloka baje vsa lela -niso imeli priliko prisostvovati n c m š k i m a š ic in je »na stotine tamošnjih otrok redno'ostajalo brez nedeljske božje službe,.. Saj je prav, če se v Podrožčici zgradi cerkev, a gradbeni odbor, ki mu pripadalo visokega spoštovanju vredni ljudje, oislo zavestno Ulice, čc govori o nemškem oloku . zopet laže, če piše, da ni bilo m-eskrbliono za nedeljsko božjo slu- jati. Morda hI biki res bolj pametno, da bi koroška deželna vlada, kl jo Jo « pro|>ovedJo razgalila lojalne koroške Slovence, jih vsaj sedaj pustila na miru, ko so nevede in zaradi nerazumljivega zavlačevanja oblasti samih storili nekaj, kar jim v zgodovini še nikdar ui bilo prepovedano. »Teta l>eiiat — untrla. V Zihpoljah j»ri Cokvv-ru je mirno v Gospodu zaspala vsem *lo\ensklm in nemškim okoličanom Celovca znana Helena Zupane, lela koroškega rojaka in sedaj ravnatelja podružnice Hrvatske Stcdione v Mariboru g. Cv, Zupan ca. Posebno znana je bila meri slovenskim dl-jaStvoin in kadarkoli jo Jo [Kil zanesla v mesto —-in lo je bilo vsaj enkrat na teden — je bilo v meni košarici vedno kaj za lačne slovenske dijake, ki ko vsi brez izjeme radi imeli telo Leno iri vso Zununčevo narodno zavedno družino na Žlhpoljuh Naj počiva v miril! Družini naše iskreno sožitje! V Sinihclii pri Plibcrku se ji' sporočila Like bova Fricku z učiteljem Alfredom Loserjeiii. ro dom iz Kočevja, ki je na la način poslal gospodar znane in ugledno Likebove hiše. Želeli bi, da bi ne prekinit tradicije narodne snnioznvesli, ki je to hišo vedno odlikovala. Na slim-n-ko uliahi Vrb-kega jezera je pr i',o te ilni sto Madjarov in je bil za nje na (»obudo de želne vlado olvorjen pu»cbtii jezikovni tečal \Veruj. 15. julija, jc hilu blagoslovljena turi slo»~k» kma na avstrijski strani Pece. Zgradila H' je plibcaška podružnica avstrijskega j>l:u>iiwkeaa društva v višini '-'000 metrov. Jantar - germansko zlato ammmmmmmmmmmmmmmmmmSmmm^tm^mmmmmmmmmi^mmmmmmmmmmmm Dne 2. julija je bilo pred tem Irihunalom 11 anli-lašistov; eden je dobil it let ječe, drugi pa 7 let, najmanjši kazni sta bili 1 leto in 3 mesece. V kraju Noto so ljudje napadli občinsko hišo, talai. da so orožniki morali streljati in je komisar Carin bil ranjen; od demonstrantov pa sta bila dva hudo ranjena. V Vareee pri Milanu so ženske demonstriralo proti fašističnemu vodstvu Mlekarske zadruge in so jih morali veliko aretirali. Iz lega se seveda ne smejo delati preveč dalekosežni skle-|ii. toda znamenja so to le, da je avtoriteta režima znatno |>aod italijansko oblastjo, so imele svoj kongres v Zadru. Da so pri teni razpravljali in iiapi.j«li italijanski Dalmaciji--. razume. /itn. ki so ga letos pridelali islnaki kmetje. šibo 10. julija začelo v vseh večjih krajih Istre zbirati in bodo kmetje dobili zanj akontacijo 75 lir za kvintal. če smeti ne znašajo več ko 2%. Ce presega teža več ko 75 kg. dobi kmel 70 centeziniov na kilo več. S lo Kino tekmo istrski kmet zadnja letu vsaj nekaj malega zasluži, zato pa ie lem večja stisku na polju vinogradništva. »(iorica nekdaj« (Ootizia d'altri lcui|>i) je naslov 20» strnili debeli Italijanski knjigi o zgodovini (iorice. Knjiga je zelo lična in je bogato ilustrirana. Avtor je Rainer Marin Košar, bral Ivana Koša rja. ki je bil ustanovitelj goriškega deželnega muzeja. .ložefn Valeirtineičii. peku v Gorici, je prefekl dal zapreti trgovino za 15 dni, ker je prodajal kruh po višji ceni. nego je oblastveno določena. Kanal sv. Antona v Trstu, kjer sla pred tednom ponesrečila celjska industrijalca 1'ncchiaffo in Knez, bodo deloma zasuli, tako, da bo pred cerkvijo sv. Antona nastal lep Irg, ki gn bodo tudi zasad ili. Tržaška fašistična »Iranka objavlja ogromno serijo imen tržaških meščanov, ki so zadnji čas bili sprejeti v stranko. Dobra polovica imen je slovanska in nemška, oziroma židovska. Tržačani stopnjo v fašjo |>o veliki večini iz opOtMunisličnrb razlogov in si za Italijo ne bodo pridobili posebnih zaslug... Otok Ijošinj bodo prerezali na najožjem mestu ter odprli morski kanal, dolg (10 metrov, širok 4 metre in pol ter globok 1 meter in pol. Na la način se bo lahko |)rišlo iz. Kvarnem v lako 7. van j Kvarnerolo, oziroma v vode oloka Crosa. no da bi bilo treba pluti 18 milj daleč okoli južnega rta LoSinja. Važno bo to predvsem za ribištvo. Pri mestu Osor (Osera) bodo otok LoSInj in Cres zvezali |ireko ondotne morske ožine z mostom. Romantika. Islra ie v starih časih slovela po svojem patriarhalnem bitu in divjoromantičnlh navadah. Nekaj malega je od lega še ostalo. Ta mesec sta stala pred pulisko porolo Ivan in Danilo Stipaniii iz Moupaderna, ki sta bila skupaj s tretjim bratom ugrabila nekega Petra Calegari Ko so prišli k njim v selo Stipanič (nekdaj zadrug«) karabinjeri, so jih bratje sprejeli s streli iz pusk. Konec bitke ie bil. da je bil eden izmed bratov ubil. Ivan in Danilo sla pa romala v zapor Sodišče jo Ivana obsodilo na S let iece, Danilo pa je bil tako srečen, da je bil oproščen. Ko je cesar Ncron prirejal svoje slovite živalske borbe, so bile zaščitne mrežo pred državnimi ložami vedno okrašene v tisoči blesteč i h se z.lalo-žollih kamenčkov. To lapotično kamenje jo prinesla s seboj neka eksjiedic.ija iz ogromnih pragozdov ob morju daleč na severu. Rimljani ho zvali to kamenje /succinuui , in so ga z zlatom plačevali. To je bila res čudna snov. Germani, ki ho -posredovanjem Rimljanov tržili s tem »kamnom-relo z Vzhodno Azijo, so hitro opazili, dn ogeni to kamenje uničuje. Kamen, pa gori. Nečuveno! V starem nemškem jeziku se za goreti« reče bernen •, in zato so In čudno reč imenovali Uern- stein : kamen, ki gori. 2e ženske prakainene dobe so kazale veliko nagnenje k nakitu iz tega kamna, ki je jantar. V mlajši kameni dobi so takratni umetniki razen drugih okraskov izrezavali iz le snovi ludi ki|>e ljudi in živali. Grki. ki so jim žene hudo čislale obeske iz jantarja, so kamen imenovali elektron . kar pomeni solnčna pena«. Gotovo je. da je Ireba ta izraz tolmačiti s |iojavom, da so prhale iz jantarja, ki so ga čistili s krpo, žive iskre. To je elektrika. Prvi, kl je jirav slutil, kaj jo jantar, jo rimski učenjak Plin i j; on se je kot general konjenice v Germani ji posebno zanimal za to steklo glasuni . Smejal se je tedanjemu mišljenju Rimljanov, da je jantar zgoščena pena morskega besa-, pa tudi grškemu miziranju, da jo okame-neln mokrača neke risu podobne živali. Takih zveri je namreč nekoč bilo vse preveč v gozdovih Oernianije, pa saj so še danes v Vzhodni Prusiji, odkoder prihajajo na morsko obrežje. Plinij je čisio |irav trdil, da je jantar strnjena borova smola: vonj gorečega jantarja po smoli mu je raz|>ršil zadnji dvom o tem. Ali ko jo s |iro-padom Rima izginilo tudi |>remnogo znanstveno dognanje in spoznanje, je svet čisto pozabil na lo podmeno imenovanega Rimljana. Kakih 150 lel po njegovi smrti so učenjaki |>ostavili čudno teorijo. da je jantar v smolo spremenjen petrolej, ki prihaja iz izvirkov na dnu morja. Ali v jantarju so našli mnogo drobnih živalic, pa teh nobena ni živela v morju. Pristaši te teorije pa so bili lako zaverovani v svoj nauk, da so se ga vkljuh vsem nasprotnim dokazom trdovratno držali, ler so celo umetno spravljali v jantar drobne ribice, samo da bi imeli kaj pozitivnega zn svojo trditev. Pred tisoči in tisoči let je sijalo nad Severno Evropo trojisko solnce. V Skandinaviji so bile goste šume, v katerih so rastle tudi neke vrsle palme, razne smreke, jelke, zlasti pa so uspevali bori. Iz teh dreves je tekla smola, kakor še danes, in la smola je zalotila in zalila razne žuželke, ki jih še danes vidimo v njihovih zlato- žoltih grobnicah. Tam so bolje ohranjene, nego egiptovske mumije. In temu konzerviranju sc mora zahvaliti znanost, da danes ve, kakšna je bila v davnih časih favna in flora v onih krajih. V jantarju so misli več vrst martinčkov iu kuščarjev, bolh, raznih dlak in ptičjega perja. 190 vrst biljk in mnogo tisoč različnih malih živalic, med njimi samo iiiuli in inušie Ho» vrst. Vseučilišče v Krn Ijevcu (Konigsherg) jo Imelo že preti vojno nad 7(hiMlil kosov jantarja s takimi živullcami. Pa ludi koščke lesa so našli v jantarju. Posrečilo se je dognati, da so to treščice ali iveri stebel, ki so izcejala smolo, iu učenjaki so določili celo vrsto drevja ter gu po tolikih letih spravili v kategorije. Ko zapiha v Sumlandu tak« 7. van i janlarni veter, meče morje še danes na kopno jantar. To so komadi z dna morja, ki -o nastali pozneje in niso prišli v sloj na obrežju. Oni teže med peskom iu prodom, dokler jih morje ne izliže iz. okolice in s kakim močnejšim valom vrže nu suho. Jantar je samo za malenkost težji kakor voda, pa je to lahko mogoče. Neko burno noč leta ISOO je morje pri Pnlmniekeuii i/.[dahnilo celih 2(KK) kg jantarju in jih pognalo uu plitvino, da so ostali na kopnem. Ampak potreba po jantarju ua svetu je ve lika, da je zbiranio in lovljenje z mrežami n moglo zadovoljiti. Z e za Frideriku Velikega so kopali kukih deset metrov globoko v zemljo, »li vendar za vsaj 30 metrov pre|>liUw>. Hoteli so g.i pridobivali kakor |iremog ali rudo. šele moderni stroji so zadeli živo. Oui nagrabijo v kubičnem metru zemlje morda 5 dkg tega germanskega zlatu, tuko du se more računali, du je na svelti sto milijonov kubičnih metrov jantarja. In to samo v Prusiji, kajli drugje ga ni nu \>em širnem svetu Z ozirom nu to pa, da gre 7~i% jantarja čez mejo v svet. jc tn prednici za nemški izvoz velevažen.' Jantar povsod visoko cenijo. Evropi je ljubši zluložolti svetli. Afriki |>u belkasti, in tam Zamorci cesto dajejo vso svoje bogastvo zu jantar. Kitajka nori za ogrlico iz .jantarja, Kvropejka nn jugu |ia ima skomine zu rožnim venfein iz. jun-ta r ju. Pa tudi v islamski svet greju tisoči in tisoči nioliniiiedanskih molkov. Ze v X TI T. stoletju so imeli Nemci strugurske zadruge za obdelovanje jantarja. V XVII. veku so rezbarji iz Krnljevcn napravili ruskemu carju slo-vilo jantursko dvorano v Carskem selu, za kalero za katero so rabili skoraj petdeset let. Zadnju lela pa so napravili nov umotvor: model sobe v Gilnn-sku, ki je meter in četrt velik. Delali so tri lela; zato se pa lu uiuctuiiiu ceni na 2 milijonu Din'. Od leta IS07 ima pruska država na jantar monopol; S|)loh je vsak kos, ki gn kdo najde, iijonu lasi. Seveda pa dobi vsakdo nagrado To ie seveda dobro in |>ruv zu državno blagajno. In za tistega, ki išče jantar, gotovo tudi. Vzor naših kuharic Samo za tiste, ki si kaj takega lahko privoščijo žbo, in laže tretjič, če govori o stotinah olrok (pr; ti»0 prebivalcih!), ki morajo- ostali brez služI'? božje, ln grdo je, če so take zavestne laži 11,111'eio na nabirain.il) polah zu zgradbo cerkve. Morda bi •nemški oločani v Podrožčici storili prav, Če b' se šli učit k našim Koče varjeni. Zu učitelju v Goročah je bil imenovan Oto Jonke, dozduj nu Brdu, v Melvičah pa je bil nastavljen Viktor Krainer iz Žvabeka, na Brdo rr šmohorju jc premeščena učiteljica Ivanka Janšic, dozdaj v Ledenicah. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čislilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo za-prlih bolnikih. Antoine Caronie je bil eden izmed maloštevilnih kuharskih umetnikov, ki so uživali svetovni sloves. Rodil se je 178-1 kot sin revnega delavcu v Parizu. Njegovi starši so živeli v tako veliki revščini, da so morali komaj desetletnega dečka prepustili njegovi lastni usodi. Olrok je prosjačil, nalo je pomival |>osodo v neki mali gostilni, se pretolkel na najrazličnejše načine skoz.i življenje in poslal končno učenec v slaščičarni. Tu se je pokazala njegova nadarjenost za kuharijo. Z 1« leti je bil že prvi tortar v takrat najbolj poznani slaščičarni l!eilly. Slaščičar Beilly je bil dobavitelj Taylle-rnnda. Leta 1811 je Careine odprl svojo lastno slaščičarno. ki je kmalu poslala zelo priljubljena. Ko so velesile vkorakale v Pariz, je ruski car zvedel za kuharskega umetnika Carenia in ga vzel v svojo službo. Pri|K>ročil 11111 ga je Tayllerand, pri katerem .je bil Careine, ki je medlem opustit svojo slaščičarno, šef kuhinje. Pozneje je bil Carcme uslužben na angleškem dvoru, nalo vnovič pri ruskem carju in je vzbujal kot Kuharski umetnik posebno pozornost na Dunaju, kjer je bil v hiši Rotechllda najboljše plačan! kuhar svoje dobe. Po kuharskih receptih Carenia še danes kuhajo. seveda, če kuhar ali kuharica moreta napravili dragocena jedila in če jih morejo naročniki pln-čati, Careine se je tudi literarno udejslvoval. Svojim učencem je zapustil več knjig, med katerimi so nnjbolj znane Kraljevi pušletar . Zabavni pa-štetar- in -Francoska kuhinja v 10. slolelju«. Takratno torte, Imenovane piece montee. so bile prave arhitekture iz sladkorju. Cnreme. ki je hotel svoje sladkorne zgradbe izdelati čislo |>o 11:1-ravi, je v ta namen študiral arhitekturo in so je v svoj studii tako vživel, da se je končno čutil |>o klicanega sodelovati ludi v arhitekturi. Careine je vpeljal ludi novo modo v kuharski obleki. IH) njegovega časa so nosili kuharji mehke, bnretu podobno čepice. Care.me pa jo nekoč svoio mehko čepico znotraj podprl * trdim papirjem, da ie stala no koncu kakor cev. To pokrivalo je bilo takorekoč bolj moško, bolj viteško. Ta moda«je kmalu osvojila ves svet in se je ohranila do današnjega dne. Careme je umrl stoje med poučevanjem. Tudi njegov tovariš v kuharski umetnosti, slavi Vntel. je umrl stoje. Vzel si je življenje iz obupa, ker niso pravočasno prispele ribe, ki jih je naročil >n r*'-jedino njegovega gospodarja kneza Condeeja nu gradu Chantillv. Med otroci »Moj atek ima veliko plešo na glavi! Moj očka pa nosi taaakoOo velike očalc! »Mi imamo pa kunce v hlevu!< »Mi pa stcnicc v postelji!« spali »Moji dolgovi me tako mučijo, dn nc morem i.« »Zakaj mi IcjJa niste prej povedali!« »Kaj? Ali mi hočete pomagati?• »Da, dal vam bom dober uspavalni prašek »Zakaj so vrjjli ven leda človeka? »Bil jc pijan. »Saj je vendar čisto mirno sede! za s»o;o Ja, pa si jc časopis privezal okrog vratu, i» prtiča ie pa bral.« nnzo. Sinko; Očka. kadar vidiš velikega krokarja ali se ga b o j i š ? ^ Oče; Nikakor ne, sinko. Sinko: I11 kadar vidiš leva?« Oče: Tudi takrat nc!« Sinko; Ali se ludi groma in strele nc bojiš?« Oče: Pa zakaj ta nespametna vprašanja?. Sinko: 11□ lel sem samo nekai ugotoviti, l orei, ti sc bojiš samo mame!.... Nedeljski spori Primorje:Hašk 3: t (1:0) Ljubljana, 15. julija. Prvenstvene tekem vlečejo, z dobrim nasprotnikom pa še bolj, kar je pokazala današnja tekma med gornjima nasprotnikoma, ki sta privabila okrog 1500 gledalcev. Če kdai, so gotovo prišli danes prijatelji črno-belih na svoj račun. Če izvzamemo zadnje četrt ure, ko so se potegnili domači v obrambo, moramo biti tudi z igro zadovoljni. Dober začetek, dober start v državno ligo so napravili črno-beli z današnjo tekmo, ki je bila najboljša reklama za letošnje državno prvenstvo. Kaže, da se bo naš nogomet le počasi dvignil z mrtve točke. Na drugi strani je pa dobro, da »ovi Kranjci« malo posvetijo zagrebškemu nogometu, odnosno Zagrebčanom, ki mislijo, da lahko pridejo k našim tekmam na sprehod. Sodniku g. Petkoviču iz Belgrada so se predstavili moštvi v naslednjih postavah (tekma se je začela ob tričetrt na šest, namesto ob šestih, kakor je bilo napovedano): Primorje: Stare — Hassl, Bertoncelj — Zemljak, Slamič, Boneelj — Janežič, Pupo, Makovec, Jež, Zemljič. Hašk: Sijačič — Slivak, Golac — Petrak Z., Gaier, Kunst — Medarič, Horvat, Zeinert, Korn-feld. Petrak F. Primorje se je danes pokazalo s svoje najboljše strani. Starec v golu je bil prav dober, gol, ki ga je spustil, pa ima le on na vesti. Ožja obramba je imela v Hasslu in Bertonclju zanesljiva čuvarja svojega svetišča. V halfliniji so bili vsi prav dobri, najbolj se je pa tudi topot odlikoval mali Boneelj. V napadu se je čutila vrzel, vsled blesiranega Pepčka, a so jo precej zakrili s svojo agilnostjo ostali napadalci. Zemljič je zadovoljil, a je bil nekoliko pod svojo običajno višino. Jež, kakor vedno siguren, Makovec pa je netočno predajal. Pupo in Janežič sta bila prav dobra. Nekaj zrelih šans so zastreljali, spremljala jih je tudi mala smola, a v obrambi so imeli pa tudi nekoliko sreče. V splošnem se lahko reče, da je enaj-storica dobro zaigrala in je zmaga z omenjenim rezultatom popolnoma zaslužena. Igrali so ves čas odprto igro, razen zadnjih 15 minut, ko so se iz razumljivih razlogov umaknili v obrambo. Hašk je zaigral tudi, kakor smo pričakovali. Ima dobro obrambo in halflinijo, ki je delala domačemu napadu precejšnje preglavice. V halfliniji sta se posebno odlikovala Gaier in Kunst, napadu pa sta bila posebno nevarna Zeinert in Kornfeld. Gostje so dali prav lepo igro, vendar spričo dobro razpoloženi enajstorici domačih niso mogli nič opraviti. Ko so dobili še dva gola zaporedoma, so bili precej iznenadeni, a so se zadnjih 15 minut zopet znašli ter so močno pritiskali. Več kot častnega gola niso mogli doseči. Igra je bila fair, istotako tudi občinstvo, ki je dajalo le duška ob uspehih domačih. Gole so zabili za domače Makovec v 44. minuti prvega, ter Pupo in Janežič v 4. in 5. minuti drugega polčasa. Za goste pa Zeinert v 32. minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil objektivno in dobro g. Pet-kovič iz Belgrada. Hazena-Varsava: Ljubljana 3:1 (3:0) Ljubljana, 14. julija. Sobotna hazenska tekma med reprezentanco Varšave oziroma Poljske in reprezentanco Ljubljane, je bil pravi športni užitek. Poljakinje so že v Zagrebu zadivile ves zagrebški športni svet; sedaj so pa prišle tudi v Ljubljano, kjer so nam pokazale res lep hazenski šport. Seveda so tudi naše igralke prisilile, da so nam tako zaigrale, ka' jih nismo vajeni videti. Ako bi imela naša dek.-. več priložnosti za mednarodne tekme, smo lahko prepričani, da bi bile tudi one na taki višini, da jim zlepa ne bi bila kos kaka družina Evrope. Zanimanje za tekmo je bilo precejšnje, vendar bi lahko bila udeležba še večja. V začetku se naše igralke nikakor niso mogle znajti. Igrale so precej dolgo zelo nervozno in so imele prevelik respekt pred Poljakinjami. Tudi postava ni bila posrečena, kar se jc pokazalo v drugi polovici igre. Naša odlična igralka Bernikova spada v obrambo. V drugi polovici igre, ko so bile posamezne igralke pravilno razvrščene, Poljakinje ne samo, da niso zabile nobenega gola več, tudi naše igralke so bile neprimerno bolj ofenzivne in menda ne pravimo preveč, če trdimo, da so bile skoraj ves čas enakovredne svojim lovarišicam iz Poljske. V splošnem pa moramo priznati, da naša dekleta ne znajo loviti žoge in tudi v streljanju na gol potrebujejo še precej vaje. Sicer so dovolj močna in tudi vzdržna so bila bolj kot smo mislili. Kaj bi šele pokazala, ako bi imela ona tak trening za seboj, kakor ga imajo Poljakinje. Vratarica je rešila precej nevarnih situacij; manjka pa ji še potrebne rutine. Obramba je bila samo v drugi polovici na višku, ko je bila Bernikova v njej. Agilna je bila tudi naša druga reprezentantinja Omanova. V napadu pa je bila najboljša Mirtičeva Elza. Napad je delal vseskozi to napako, da je streljal previsoko. Priznati moramo, da je imel precej smole, saj je marsikatera žoga končala v golovi prečki. Poljske igralke so v polni meri potrdile svoj glas. ki ga uživajo pri nas. Najodličnejša je bila Drž. prvenstvo deklet v lahki atletiki Prvi dan vodi Ilirija - Ulaga Ema (Aiena) postavila nov jugosl. rehord na 800 m Današnji dan je pokazal, da se tudi naša dekliška lahka atletika lepo razvija. Za državno prvenstvo, ki se je vršilo celo dopoldne na igrišču ASK Primorje, sta prijavila oba ljubljanska kluba, Atena in Ilirija, nad 70 tekmovalk, ki so se v lepih lahkoatletskih disciplinah borile za barve •vojih klubov. Zaznamovati je velik napredek zlasti v kvantitativnem pogledu, kajti takega števila atletinj pri nas doslej v resnici še nismo videli. Pa tudi kvaliteta bi bila še na višji stopnji, če bi imele atletinje priliko za trening; kajti atletinje Ilirije so že precej časa brez igrišča, one od Atene pa nimajo pravega tekališča. So pa pokazala nekatera dekleta kljub temu prav čedne uspehe in je upati, da bodo te tekme prihodnje leto še na višji stopnji. Občinstva ni bilo toliko, kakor bi želeli in kakor bi bilo za razvoj in napredek naše dekliške lahke atletike potrebno. Čas je bil res precej neprimeren, kajti tako zgodaj ne hodijo ljudje na prireditve, vendar bi jih vseeno bilo lahko nekoliko več. Tekme je organizirala Atena, ki je tudi pripravila igrišče. Sodniški zbor ie izvršil svojo nalogo povsem zadovoljivo, samo še vedno jc nekaj takih, ki ne vedo kaj je točnost, še manj pa kaj ie dolžnost. Tu bo treba nekaj napraviti. Danes so bili doseženi ti-le rezultati: Tek na 60 m. Prijavljenih 67 (Iliriia 37, Atena 30), nastopilo jih je 55 (Ilirija 30, Atena 25). Pla-siranih 30 (Ilirija 18, Atena 121 Točke: Ilirija 645, Atena 453. Naiboliši rezultati: Kavčič Boža (II.) 8,2, Bernik (A) 8.5, Smerdu (II.) 8.8. Skok v višino. Prijavljenih 43 (Atena 25 Ilirija 18), nastopilo jih je 26 (18 od Atene, 8 od Ilirije). Plasiralo se jih je 24 (16 od Atene, 8 od Ilirije). Točke: Atena 501.5, Ilirijo 337. Naiboliši rezultati: Tratnikova (II.) 1.40 m, Sket (A.), Pustišek, Babinek (II.) 1.30 m. Tek na 200 m: Prijavljenih 60 (Iliriia 33 Atena 27). Nastopilo je 46 (Atena 23. Iliriia 23). Plasiralo se jih je 31 (Atena 14, Iliriia 17) Naiboliši rezultati: Kavčič (II.) 29.2, Ulaga Ema (A) 29.3, Oman (II.) 29.6. Točke: Atena 447, Ilirija 603. Stanje vseh točk: Iliriia 1585, Atena 1401.5. Suvanje krogle: Prijavljenih 8 16 Atena, 2 Ilirija). Nastopilo jih je 5 |4 Atena, 1 Ilirija). Planirani 2 (obe od Atene). Najboljši rezultat je do-legb Bernikova (Al z metom 9 58 m. Točke: Atena 79.33, Iliriia 0. Tek na 800 m. Prijavljenih 14 (9 Ilirija. 5 Atena). Nastopilo jih je 10 (6 Ilirija, 4 Atena). Plasi-ranih 10 (6 Ilirija, 4 Atena). dr. Planinšek, ki je ugotavljal, da je bilo dosedanje delo uprave ustrezajoče in da se je ne sme ovirati v njenem rdelu. Obenem je izrekel željo, da hi tudi mariborsko okrožje imelo zastopnika v JNZ. G. Sla-novc (Jadran) je kritiziral veliko nasprotstvo med klubi in je pozivni k sporazumu in složnemu delu. Po zaključku debate je podal revizijsko poročilo g. insp. Zaje in je predlagal razrešnico s pohvalo, ki je bila sprejela z 38:10 glasovi. Ker je celokupni odbor odstopil, se je, prešlo k volitvam novega odbora. Po odmoru je ponovno otvoril skupščino g. Riba? iu podal svojo ostavko radi osebnih razlogov in se zahvalil za sodelovanje in zaupanje. Želel je novemu odboru čim več uspehov. Predloženi sta bili 2 listi, nakar je bila izvoljena s tajnim glasovanjem lista A. z 38:11 glasovi. — Predsednik: tir. Kosti (Pri-morjo); 1. predsednik: Kure,t (Hermes); II. predsednik: Kralj (Svoboda); I. tajnik; Stanko (Primorje); 11. tajnik: Novak (Mars); UI. tajnik: Logar (Zalog); I. blagajnik: Se-tina (Primorje); II. blagajnik Jugovec (Svoboda). njihova vratarica, ki je vse ubranila. Izborna je bila tudi ožja obramba in halfinja, ob katerih se je razbila skoraj vsaka akcija domačega napada. Napad je bil izredno hiter in ofenziven, ki je ustvaril nebroj nevarnih situacij pred golom domačih. Zastreljal je tudi nekaj zrelih šans. Njegovo delo je bilo osobito uspešno v prvem polčasu. V drugi polovici igre pa so bile proti Bernikovi tudi najboljše akcije brez uspeha. V splošnem pa so napravile Poljakinje s svojo igro najboljši utis in so zmago popolnoma zaslužile. Pokazale so nam hitro igro in pa pravilno lovenje žoge. Upajmo, da nam bo njihovo gostovanje že nekoliko pripomoglo za napredek te lepe dekliške športne panoge. Tekmo je sodil g. Žitnik prav dobro. Varšava: Gorenjec 14:1 (10:1) Občinstvo, ki je prisostvovalo tej tekmi, je bilo popolnoma zadovoljno. Saj je bilo še tako razvajenim gledalcem zadoščeno. Take hazenske tekme Jesenice še niso videle. Bil je tempo, diktiran od Poliakinj, katerega so domačinke morale vzdržali in to od početnega udarca do zaključka. Gorenjke so bile presenečene in se niso takoj znašle in posledica 1 : 0 za Poljakinje. Ta gol je Gorenjke vzdramil. da so postale aktivnejše ter v 4. min. izenačile. Nato je pričela padati serija golov po krivdi obrambe, še bolj pa po krivdi krilk, ki se niso držale svojih mest. V drugem polčasu je bila obramba in half linija na mestu in uspeh se je takoj pokazal. Dobro se je izkazala vratarica, ki obeta postati zelo dobra, par njenih akcij nam jamči to. Napad nima strelca. Center je zelo dober, le, da žogo preveč zadržuje, v ostalem je pa obe ostali napadalkl nadkriljevala. Upamo, da bo trener Gorenjčeve družine tudi v tem izpopolnil svoje igralke. Sodil je z. s. g. Zupan zelo dobro. Odborniki: Petrič (Korotan Lj.), Skrabar (Grafika), Kačar (Enakost), Dorčec (Slovan), ing. Debeljak (Primorje), Buljevič (Primorje), Slamič (Mars), Slanovec (Jadran), Malovrh (Svoboda), Kern (Korotan Kranj). V nadaljevanju je vodil občni zbor namesto odsotnega predsednika 1. podpredsednik Kuret, 1d se je zahvalil za zaupanje in je izjavil, da bo tudi v bodoče vedno postopal v duhu pj-aj^l. Obravnavale so se bodoče naloge -^pvega odbora in se je sklenilo poslati JNS revg^tcijo, ki vsebuje v splošnem razne ukrepe gledt privatne inicijative in demokracije v športu glede širš« samouprave podzvez. Sodniška sekcija naj deluje v soglasju z JNS. ¥ Zagrebški spori Zagreb, 15. julija, b. Grafika (Zagreb): Grafika (Ljubljana) 6:1. Zagreb, 15. julija, b. Ooncordia:Krajišnik (Banjaluka) 1:1. Zagreb, 15. julija, b. Varšava:Belgrad (hazenn) 4:2. Belgrad, 15. jul. m. BSK : Tri zvezde (Apatin) 3:0 (0:0. Sven Hedin zopet izpuščen? Slavnega švedskega raziskovalca Sven Hedina, ki se nahaja na znanstvenem potovanju v notranji Kitajski, so ujele čete ustaškega generala Ma-čunginga. Sedaj so prišle iz Kažgarja še ne potrjene vesli, da se je Mačun-ging prepričal, da je He-dinova ekspedicija samo znanstvenega značaja, ter je naročil svojim četam, naj izpuste Sven Hedina in njegove tovariše. Dva kitajska trgovca, prijatelja Mačunginga, sta odpo-bosta, če bo potrebno, prepričala generala, da je Sven Hedin samo znan stveni raziskovalec in ga prosila, naj ga izpusti, ker uživa velik ugled Žrtve strele Točke: Ilirija 196.35, Atena 180.165. Najboljši rezultati: Ulaga Ema (A) 2:40.5, nov jugosl. rekord! Slapar Marija (II.) 2:42.4, Ulaga Nada (A) 2:48.4. Točke: Ilirija 196.35, Atena 180.165. Metanje diska: Prijavljenih 18 (13 Atena, 5 Ilirija). Nastopilo 15 (11 Atena, 4 Ilirija). Plasirane 4 (3 Atena, 1 Ilirija). Najboljši rezultati: Bernik (A) 28.97 m. Tratnik (II.) 28.32 m. Bizjak (A) 27.32 m. Točke: Atena 102.620, Ilirija 36.665. Končno stanje točk iz tekmovanja prvega dne: Ilirija 1818.015, Atena 1763.615. Tekme se nadaljujejo danes ob 18 (6) na igrišču Primorja. Sodniški zbor JLAZ-e Ljubljana (službeno). Vsi v Ljubljani se nahajajoči sodniki morajo danes brezpogojno sodelovati na dekliškem državnem prvenstvu, ki se prične ob 18 (6) na igrišču ASK Primorja. Občni zbor LI\fPZ •fi je vršil včeraj v dvorani Delavske zbornice. Predsednik g. Rihar ga jc otvoril točno oh 9. Pozdravil je delegate, ki so se polnoštevilno odzvali vabilu in pa delegata JNZ g. dr. Pleša. Odposlana je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Predsednik -c je nato zahvalil časopisju, ki je objektivno poročalo o športnih dogodkih. Poudarjal je-željo športnih krogov, da bi g. minister za telesno vzgojo naroda posredoval pri vladi za čim širokognulne.jšo podporo, sicer ni mogoče izvesti organizacije našega športa. V verifikacijski odbor so bili nato izvoljeni gg;. dr. planinšek, Kuret, Frankel in Kehlokac, ki so izmed 51 poverilnic dobili 50. V debato, k poročilu LNPZ z.a I. 19,13-1934. so se prijavili številni govorniki. Obravnavale so se razne znane zadeve, ki so vso poudarjale nezdrave naše športne raz-merc in prikazovale veliko nasprotstvo, ki vlada mod tHrijo in Primorjem. Dočim jc g. Beletto bil zn nezaupnico, je gosji. Kralj podertaval veliko tlelo, ki ga jc doprinesla uorava LNP v teku svojega delovanja. Poudarjal je, da je sedanja uprava prevzela ob svojem nastopu blagajno z 39(1 Din pasi ve, sedaj pa jc v tekočem letu izplačala na račun raznih poti por klubom 16.000 Din, za poškodbeni fond 12 000 Din, a sedanje jire-moženje znaša 18.000 Din. Število klubov sc je zvišalo od 26 na 51, kar je jasen dokaz velikega napredka. V debato je posegel g. Planina pri Rakeku, 14. julija. Včeraj dopoldne je prav prijazno sijalo solnce. To priliko so porabili Anton Ostank iz Planine, Anton Kolar iz Lipelj in Franc Homovec iz Grčar-jevca in so jo mahnili visoko v gozd, ki je že onstran državne meje v Italiji. Šli so za delom. Anton Ostank je namreč prodal nekaj lesa, ostala dva pa bi mu tesala prodani les. Opoldne pa je nastala strašna nevihta. Strela je udarila v visoko hojo in oplazila vse tri spodaj stoječe tako hudo in strašno, da je bil Franc Hoinovec na mestu mrtev, Anton Ostank je odletel do 6 metrov proč in si poškodoval nogo, pa je le še sam prišel domov, Antona Kolarja pa je strela po celi strani telesa tako obdelala, da so ga morali prenesti domov. Pokojni Homovec je oče štirih otrok, najmlajši je slar tri leta in pol. Bil je priden, skromen mož. Bog mu bodi milostljiv. Ljubljanska kronika Poročil se je včeraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. dr. Boris Premrov, pristav kr. banske uprave, z gdč. Majdo šusteršičevo, hčerko blagajnika Mestne hranilnice ljubljanske v p. in lastnika trgovine M. Tičar. Kot priči sta bila g. dr. Vladimir Vidmar, direktor čekovnega urada, in nevestin oče g. Anton Šusteršič. — Bilo srečno! Počitniška kolonija, ki jo priredi mestna občina ljubljanska v Sv. Jakovu — Šiljevica pri Cri-kvenici, odide danes 16. t. m. zvečer z vlakom ob 18.25 preko Zagreba na Sušak, jutri zjutraj pa z ladjo do sv. Jakova. Na počitnice odide 60 otrok, med njimi tudi 10 gostov iz Korotana. Voščimo jim lepih solnčnih dni, da se razvedre in okrepe ter prinesejo s seboj nazaj najlepše spomine na naš sinji solnčni Jadran. Mariborski drobiž Maribor, 15. julija. Smrt na motorju. Tragična nesreča se je. dogodila sinoči ob 8 na lepi dravski cesti blizu Vu-zenice ter zahtevala življenje HO letnega tovarniškega čuvaja Josipa Dorfflerja iz Maribora. Vozil se je na motornem kolesu v družbi Adolfa Ortana iz Dravograda v Maribor. V bližini Vuzenice je vozač jirenaglo pritisnil na zavoro. Sunek, ki ie. sledil prenaglemu zaviranju, je oba vozača vrgel s kolesa. Dbrffler je priletel s tako silo na trdo kamenito cesto, da si je na treh mestih razbil lobanjo ter je obležal na mestu mrtev. Ortan je dobil le lažje poškodbe. Nesreča je vzbudila pri znancih pokojnega Dorfflerja, pri katerih je bil zelo priljubljen, splošno sočutje. Veriga zmečkala nogo. V tekstilni tovarni Ehr-lich se je ponesrečil tkalec Maks Novak. 150 kg težka veriga ga je udarila po nogi ter mu zdrobila stopalo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Smrt kosi. Umrla sta v Mariboru: Weigert Adelina, 28 letna hči bivšega trgovca; Vinko Planine, znani mariborski gostilničar iz Dravske ulice, slar 56 let. Naj počivata v miru! Hred nakupom si oglejte veliko raz-stavo otroških in igračnih vozi, kov, stolic, holemterjev, malih dvokoles tricikljev, šivalnih strojev tnotoriev in dvokoles v prostorih domače tovarne „TI!llll!NA" K. Ilntjel, Ljubljana, Kartovska e. 4 Najnlf.je cone! — Cenik franko. Knjižico celjske mestne ali krške občinske zamenjam za knjižico Kmetske ljubljanske okolice. Ponudbe pod »K. C. K 75.000* št. 7717 upravi »Slovenca«. (d) Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesla 14. t Potreba agrarne refor- I me. Ogrska se nahaja še vedno v stari dobi gra-ščakov. Ta država ima 18,400.000 ha obdelane zemlje, od katere pripada skoraj ena četrtina veleposestnikom. Najmanj 2'A milijona kmetiškega prebivalstva je brez posestve iu mora opravljati še tlako, oziroma je navezana na sramotno plačano kme-I tiško delo. Zadnja poročila Rusija vstopi v Zvezo Narodov London, 15. jul. TG. »Times« poročajo iz Ženeve, da imajo na tajništvu Zveze narodov vtis, da bo sovjetska Rusija v teku 14 dni zaprosila za vstop v Zvezo narodov. Ker je pri londonskih pogajanjih med Barthouiem in angleško vlado Anglija izjavila, da ne oporeka vstopu Rusije v Zvezo narodov, je že danes gotovo, da bo njena prošnja ugodno rešena. Iz Nemčije Berlin, 15. julija, ni. Podkancler von Papea je v soboto ponovno skušal priti do predsednika Hindenburga in je zato vložil prošnjo. Na svojo prošnjo ni dobil nobenega odgovora. Vse kaže, da je Hitlerju mnogo na tem, da prepreči, da bi Papen sporočil Hindenburgu svoje želje. Papen jo v resnici jetnik nemške vlade. Njegovo vilo stia-žijo detektivi noč in dan. Potovanje iz Berlina Papenu sicer ni prejiovedano, toda na vsaki poli bi ga spremljalo 10 detektivov. Zaradi tega Papen redko zapušča svojo vilo, obiskov jia ne sprejema in že vsakomur, ki hoče s Papenom govoriti, povedo detektivi, da Papen ne želi obiskov. Stavka v Ameriki Pariz, 15. julija. AA. Listi posvečajo veliko pozornost generalni stavki, ki izbruhne jutri v velikem ameriškem mestu San Francisco. Listi nagla-šajo, da je to prva splošna stavka v Zedinjenih državah Severne Amerike. San Francisco šteje zdaj z okolico poldrugi milijon prebivalcev, in je na drugem mestu meu severno-ameriškimi pristanišči. Stavka bo izbruhnila zaradi spora med delavci in delodajalci o višini mezd. V zvezi s proglasitvijo stavke je zavladala v San rranciscu prava panika med prebiva.stvom, ki se boji, da'bo prihodnje dni brez živil. Mnogi so ze zapustili mesto in se napotili na deželo. Po poročilih iz San Francisca bodo skušali uelavci preprečiti vsak dovoz živil v mesto. Govore celo, da hočejo komunisti porušiii mostove in železniške proge in da nameravajo izropati vse večje trgovine in bogataše. Hoteli so že obvestili svoje goste, da za stavke ne bodo mogli deliti hrane. Oblasti so izdale vse potrebne varnostne ukrepe. V San Fran-siscu še vedno traja stavka obalnega delavstva, 'i a stavka se je pričela že 9. maja. L)anes so se jim pridružili še drugi delavci. Število stavkujočih znaša sedaj 34.000. V splošno stavko pa bo stopili vsega 110.000 delavcev. Poljska za naš turizem Belgrad. 15. julija, ni. Tukajšnji poljski poslanik dr. Sehvvarzhurg-Gunther je podjiisal včeraj turistično konvencijo med našo državo in Poljsko. Pri izmenjavi note o tej konvenciji je poljski poslanik izjavil, da so se doslej zelo težko dobili v Poljski pot tli listi za potovanja v inozemstvo, ker so hoteli s tem preprečiti odtok denarja. Potni list je stal skoro 500 zlotov, kar znaša v naši valuti okrog 4500 Din. Zaradi podpiranja turizma, l>osebno v prijateljskih državah, jc poljska vlada znižala lo takso za štiri petine Naša pogajanja z Madjari Belgrad, 15. jul. TG. Kot je »Slovenec« Se poročal, se vršijo trenotno pogajanja med našo in madiars-ko vlado v zvezi s priporočilom Zveze narodov, da nai Madjarska in Jugoslavija sami rešita spor, ki je bil predmet madjarske pritožbe v Ženevi. Pogajanja uspešno napredujejo in bodo v kratkem končana. Obe državi nameravata podpisati protokol, s katerim bosta uredili nekatera upravna vprašanja, predvsem podaljšanje brezcarinskih ugodnosti za dvolastnike na jugoslovansko-madjarski meji. Tudi glede obnašanja obmejnega stražnega osebja bo imenovani protokol vseboval jasne smernice, tako da bo tudi na tej meji vpeljan trikratni poziv straže pred streljanjem, medtem ko je bil do sedai v veljavi na obeh straneh samo enkratni poziv. Belgrad, 15. jul, m. Tu se ie ustanovil klub športnih poročevalcev, v katerega so se vpisali športni poročevalci našega dnevnega časopisja.