V 3. štev. celjske »Zadruge« čitamo pod gorenjim naslovom izboren članek izpod peresa dr. B o ž i č a , ki ga zaradi njegove jedrovitosti in aktualnosti ne smemo prezreti. Na uresničenju tega, o čemer govori dr. Bo/Jč, pripade učiteljstvu velika, da, glavna naloga! Članek se glasi: Svetovna vojna ima kot gospodarsko posledico tudi učinek, da nas neprostovoljno navaja k treznemu, varčnemu in preprostemu življen|u. Ljudje, ki bi si lahko marsikaj privoščili, tega storiti ne morejo, ker nedostaja blaga.'Drugi bi si marsikaj radi privoščili, pa jim manjka denarja. Tretji zopet so taki, ki uvidevajo resnost časa ter si prostovoljno pritrgajo pri obleki, ražkošni hrani itd. ter opuščajo razne razvade iz mirnih časov. V svetovni voini se je uničilo mnogo blaga, potrošilo silno nmogo denarja. Res je sicer, da vsaka vojna ustvarja vrednosti; ravno tako^ je pa tudi resnica, da vsaka vojna več vrednosti uniči, kakcr ustvari. Železtia industrija, sploh industrije, ki delajo za vojne svrhe, zaslužijo v vojnem času ogromne vsote. — Druge industrije, ki vojriih dobav nimajo, pa so morale zaradi manjkanja sirovin, zaradi nedostajaliia delavnih moči in iz raznih drugih vzrokov obrat ustaviti, stroji počivajo v tvornicah in obratu naložen kapital se ne obrestuje, tvorničar z družino, boljši de- lavci in uradniki, na katerih delo po vojni je tvornica navezana, dobijo v mnogih slučajih plače naprej, obresti od najetih posojil zapadajo itd. Mnogo tvornic je bilo zaradi vojne porušenih, popolnoina opustošenih ali deloma poškodovanih. Cele ktnetije, trgj in mesta so izginili s površja zemlje, v obsežnih pokrajinah je videti saniO' razvaline in poteptano zernljo. Te uničene vrednosti bo treba po vojni nadomestiti z novimi, kmetiške doniove, vasi, trge in mesta bo treba pozidati, zetnljo zopet obdelati, porabljene sirovine nabaviti, stroje spraviti v tek itd. Za te namene se bo rabilo milijone in milijone. Kako jih dobiti? O tem vprašanju si bdijo glave državniki vojskujočih držav že precej časa. 2e v času vojne je treba misliti na čase po sklepu mira, na potrebe, ki bodo s sklepom mira brezdvomno nastale. Gotovo je, da bo k ozdravljenju našega gospodarstva mnogo pripomoglo to, kako si bomo uredili naše življenje. S skromnim življenjem, z opuščenjem raznih navad, z omejenjern lišpa, z utesnenjem izdatkov zgolj na res potrebne stvari se bo dalo v posameznih gospodarstvih in s tem v celoti jako mnogo doseči. Pridnost, treznost in varčnost, te čedno sti so bile do sedaj še vedno edine rešiteIjice iz slabih gospodarskih razmer. — Priden, trezen, varčen in delaven mož se bo zopet gospodarsko povzdignil, lahkomiselni zapravljivec pa pojde v nič in izgubi še ono, kar je vojna pustila. Angleški časopis »Daily News« razviia za Angleško program za novo življenje in pravi: »Za ureditey denarnih razmer našega naroda so upoštevati predvsem tri točke: 1. Izdatki za udobnost in potratnost, luksus, razsipavati vsote, ki bi se jih dalo uporabiti za vojno.- 2. Izdatki, ki so v zvezi ne le z finančno lahkoiniselnostjo, ampak z razprsenjem sil, brezponiembno porabo energije in moči. 3. Izdatki, ki služijo za pokritje razvad, ki škodujejo narodu. — Zadnja točka ie najhujša, najrazširjenejša in najnevarnejša. Resnici na ljubo se ne sme utajiti, da je sedaj v vojni silno velika uporaba alkoholnih pijač zločin na narodu. Pijani moški1 in ženske, kakor se jih mnogokrat na ulici vidi — to je škandal posebne vrste. In vendar srečamo na Angleškem dan na dan pijance obeh spolov. Ako bi se nam posrečilo, pijančevanje popolnoma zatreti, bi na eni strani prihranili milijone, na drugi strani bi se dale mnoge neporabljene moči kcristno uporabiti. Dolžnost najnujnejše vrste je ta, pripraviti k preprostemu življenju vse one ljudi, ki se sedaj^vdajajo potratnost. Teh ljudi ni1 malo. li ljudje naj že vendar enkrat uvidijo, da se nahajanio v vojni. Slabi zgledi bodejo v oči. V mestih in po deželah je videti avtornobile zasebnikov, ki se vozijo samo iz udobnosti in za zabavo... Ako hočemo ubrati pot varčnosti, moramo seveda odložiti veliko število družabnih navad in razvad. Ne gre, da se eni žrtvujejo na bojnem polju, niedtem ko drugi doma pasejo svoje telo. Nepotrebni obilici v obleki in jedi in razsipnosti se niora napraviti enkrat za' vselej konec« Teni jako umestnim besedam angleškega časopisa", ki veljajo za čas vojne in za čas miru po vojni, imam dodati to-le: Razsipnost in razkošnost sta se vgnezdili' tudi v naš narod, in sicer v vse sloje našega naroda od najnižjega do najvišjega. Splošna nezadovoljnost z lastnim stanjem, mržnja proti delu, letanje za udobnimi, brezdelnimi družbami in visokimi plačami, raznovestnost in gizdavost v obleki, nezmernost v jedi in pijači, pohajanje po zabavah, sploh življenje čez tnero in čez razmere je spravilo cele sloje, stotine in tisoče v prezadolženost in siromaštvo. Ljudje so videli in vidijo v kulturi le zunanji lišp, lepo obleko, fina jedila, udobno živjjenje, pozabili so pa in pozabijo, da kultura ne obstoji samo v rafiniranosti uživanja, ampak v omikanosti, srčni izobrazbi, pravicoljubnosti, treznosti, delavnosti in v stremljenju po izpopolnitvi samega sebe in naroda. Nočeni govoriti proti temu, da bi si ne napravljali življenja lajšega in udobnejšega. Nasprotno je to naša doižnost. To stremljenje pa mora ostati bolj postranski, ne sme pa postati glavni smoter našega življenja. Glavni smoter našega življenja je in mora ostati ta, da izpolnjujemo svoje dolžnosti kot člani rodovine, naroda, človeške družbe, da izpolnjujemo dolžnosti, ki nam jih nalaga naš poklic, sloj, v katerem živimo, in narod, h katereinu pripadamo. Mnenje, da je človek samo za to ustvarjen in samo za to živi, da se njemu samemu dobro godi, in če pri tem ves svet in vsi drugi poginejo, golo egoistično naziranje o človeškem bitju in poklicu niora, kjer se je ukoreninilo, izginiti. V gospodarskem oziru ima stremljenje po treznosti in varčnosti celih slojev in narodov velikanski pomen. Trezni in varčni ljudje so podjetni, se gospodarsko okrepijo, ustvarijo sebi in potomcem sigurno in trajno eksistenco. Narod treznih, varčnih in podjetnih ljudi je in bo obenem gospodarsko močan narod, ki nekaj pomeni in ki se ga mora upoštevati. V zadružništvu ima stremljenje po treznosti, varčnosti, podjetnosti in pridnosti poinen v tem oziru, da lahko mirno trdimo: Le tam, kjer so te čednosti doma, uspevajo zadruge. Posebno slovenskemu narodu bi želel, da se v njem te čednosti razširijo. Pijančevanje. ki je razširjeno posebno' v vinorodnih krajih, požre vsako leto milijone. Kako bi jih rabili na vseh koncih in krajih, posebno pa y kmetijstvu te milijone! Koliko dobrega bi se lahko z zapravljenimi denarjem storilo, kako gospodarstvo pcvzdignila, koliko dolgov poplačalo1! Poudarjam: nočem med Slovenci zelotov, nočem poituhnjencev, ne pridigujem popolne abstinence in ne samotarstva, nisem proti udobnosti v stanovanjih, lepi, čedni obleki, čednemu obnašanju. Proti razuzdanosti v občevanju, proti gizdavosti in nečimurnosti, proti pijančevanju in zapravljanju, proti brezdelnosti in parasitstvu naj velja boj vseh dobromislečih in za ljudski in narodni blagor in napredek vnetih ljudi posebno v sedanjetn resnein času in v času našega preporoda po vojni! Malo nas je, vsak je potreben. Z novim življenjem napnimo vse sile, da ohranimo sebe in narod!