v NOVO LETO “SVOBODNA SLOVENIJA” stopa ' skupno z vsemi svojimi naročniki, prija¬ telji in čitatelji v novo leto. To je sedmo leto naše emigracije, četrto leto našega izhajanja v Argentini. Vsa ta leta smo z veseljem in ponosom spremljali vse u- spehe vseh naših rojakov tu v Argentini in drugih delih sveta — z žalostnimi be¬ sedami in čustvi smo se poslavljali od tistih, ki so v trdem boju z življenjem v tujini omagali in morali kloniti pod bremeni. Toda priznajmo, da je- bilo v vsem tem času med nami vsemi stalno mnogo vere in vztrajnosti za borbo z o- virami. Dejstvo, da si na pragu novega leta s tolikšnim zagonom voščimo uspeh in blagoslov, je dokaz, da so nam vse o- vire in vse trpljenje bile zdrav nauk za vse naše stremljenje. Leto, v katero stopamo, ne bo lahko in če skušamo pripisovati le malo vere vsem tistim, ki v raznih listih in revijah podajajo sliko tega, kar nam prinaša novo leto, moramo biti priprav¬ ljeni na marsikako bridkost in razoča¬ ranje. Vsa previdnost bo na mestu pri tistih, ki se posvečajo gospodarskim u- stanovam ali pa samostojnim obratom. Ves svet živi v dobi inflacije. Ponekod je ta inflacija že začela zapuščati svo¬ je hude posledice — in njena najhujša posledica je brezposelnost, ki že tare delavske množice v razrčih evropskih državah. V nekaterih drugih državah je i inflacija zavita še v napihnjen mehur 1 zunanjega blagostanja, ki se pa tudi lah¬ ko sprevrže čez noč v posebne vrste kri¬ zo, ki se bo vlegla na narode z vso ti¬ sto težo, ki jo mnogi tudi že poznajo iz raznih prejšnjih kriz ali gospodarskih zastojev. - Ni pa nobenega povoda, da bi morali zaradi vsega tega, kar se sicer obeta, toda nikakor ne nosi v sebi nujnosti iz¬ polnitve, računati na prav posebne udar¬ ce, ki bi nas na pragu novega razvoja mogli ustaviti ali pa zatreti. Vsak na¬ rod nosi v sebi posebne pogoje in spo¬ sobnosti, da se v takih trenotkih znaj¬ de in da prebrede skozi najhujše valo¬ ve. Tiste lastnosti, ki so nam pomagale doma, ko so nas trle razne krize, so nam ostale trdno v rokah tudi v tujini. Med nami ni trustov in ne koncernov, ni mo¬ nopolov in bank, ki bi nas mogli čez noč oropati vsega. Vse, kar imamo, sloni na delu in pridobitvah majhnih obratov in na delu tistih delavcev, ki se uveljavlja¬ jo predvsem s svojimi kvalitetami in za¬ nesljivostjo ter učinkovitostjo pri delu. Vse te lastnosti ne morejo nikdar utoni¬ ti v krizah, ki preseneča mase takih, ki hočejo biti le anonimen del proletariata in deliti z rijim vso usodo in obstoj. V teh letih emigracije smo si ustva¬ rili v tujini celo vrsto ustanov in listov, ki nas skeišajo usmerjati pravilno in nam s svojo socialno in kulturno akci¬ jo pomagati. Med temi faktorji je tudi nas list, ki je prav pred kratkim slavil svojo desetletnice. Ta jubilej ni bil samo nas, bil je jubilej vseh tistih, ki veru¬ jejo v ohranitev vseh naših idealov, pa naj se je treba zanje boriti v še tako težkih in čudnih okoliščinah. Naš jubi¬ lej je bil potrdilo vseh tistih, ki veru¬ jejo in po tej veri tudi delajo, obenem pa je bil živ dokaz, da hočemo trdno iti po tej poti naprej in ostati zvesti te¬ mu delu tudi v novem desetletju, ki ga nastopamo. Sami pa ste mogli biti te dni priča,- da so težave zadele ravno tiste, ki hoče¬ jo s tiskom služiti svojim prijateljem. \ si listi so namreč morali zmanjšati za polovico svojo naklado, pri tem pa so morali poseči še po sredstvu hude pod¬ ražitve. Predpisi o štednji s papirj em so zadeli tudi nas. Toda med tem ko so si drugi listi mogli pomaga« s tolikšnim zvišanjem cen, nam tak ukrep ni mogoč. Ni nam mogoč, ker lahko zaenkrat de¬ lamo v okoliščinah, ki so t a ko pristno slovenske, dasi jih le neradi priznavamo ali pa poplačujemo — pri listu delajo vsi brezplačno in to z veseljem in z ve¬ liko ljubeznijo. Tisti, ki nas žene v pod¬ ražitev, je samo tisti, ki nam nudi teh¬ nične pogoje izhajanja in tiska. Tudi on ni v svojih računih neodvisen terja le, da je v redu in dobro plačan. In samo slednja razloga sta nam bila me¬ rodajna, da smo morali naročnino za letos malenkostno zvišati. Vemo, da vsi naši naročniki vse te razmere in okolnosti dobro poznajo, saj jih lahko vsak dan opažajo v vsem živ¬ ljenju. Zato smo trdno prepričani, da nam bodo ostali zvesti vsi naročniki. Še več! Uverjeni smo, da bodo pristopili še novi in se tako pridružili skupnemu pri¬ zadevanju, da ohranimo naš list na vi¬ šini in ga še izpopolnimo. Pri vseh iz¬ datkih svojega proračuna za novo leto, bo vsak lahko ugotovil, da je postavka za naš list še vedno najmanjša, pa raz¬ meroma največ nudi. Pogum, s katerim gremo v novo leto, bodi nam vsem pogoj za pravo srečo in uspeh v novem letu. Srečno, blagoslovljeno in uspehov polno novo leto želi svo¬ jim sotrudnikom, naročnikom, podpornim članom in oglaševal¬ cem, vsem Slovencem v Argentini, doma in po vseh kontinentih SVOBODNA SLOVENIJA Božične poslanice PAPEŽ PIJ XII. Kakor vsako leto je papež Pij XII, tudi letos naslovil na vse vernike sve¬ ta svojo božično poslanico, katero je po¬ tem prenašala vatikanska radijgka pos¬ taja v vseh svetovnih jezikih. Sv. Oče je v njej na vse narode sve¬ ta naslovil goreč poziv za ohranitev svetovnega miru. Svet je danes razklan v dva sprta tabora. Cerkev se nikdar ni spuščala na stopnjo dnevnih politič¬ nih trenj in se ni udinjala nobeni stra¬ ni. Vedno je stala na braniku nauka svete Cerkve in vedno doprinašala svoj delež za ohranitev miru. Če pa hoče svet preprečiti vojno, potem se mora povrniti k duhovnim vrednotam, ki lah¬ ko edine zagotovijo resničen mir. V na- dalnjih izvajanjih se je papež Pij XII. znova odločno zavzemal za socialno pra¬ vičnost, ki naj zavlada v svetu, nato je pa omenjal silno preganjanje vernikov kat. Cerkve v državah, ki so pod kom. oblastjo. Miljoni in miljoni ljudi v teh državah ne morejo izražati niti svo¬ jih misli za mir, niti izpovedovati svo¬ je vere. Oborožen mir, mir, ki se nasla¬ nja samo na oboroženo silo, bi po izja¬ vah sv. očeta povzročil veliko gospodar¬ sko propadanje narodov. Glede izdelave najmodernejšega orožja pa papež Pij XII prosi Boga, naj bi nikdar ne prišlo do njegove uporabe. TRUMAN Predsednik Truman je v svoji božični poslanici govoril o boju za dosego 'res¬ ničnega, pravičnega in trajnega miru. Hvalil je čete Združenih Narodov, ki se bore na Koreji, ne zato, da bi si prisvo¬ jile nova ozemlja, ampak, da bi tlačeni narodi mogli zaživeti v svobodi. Na Ko¬ reji Združeni Narodi s svojimi deli po¬ trjujejo, da je človek svoboden in da mora svoboden tudi ostati in da države morajo to načelo spoštovati. Borba bo še dolga za dosego končnega mirovnega cilja. Toda vera v to zmago je trdna. Zmaga, ki jo hočemo, je zmaga miru, tistega miru, ki so ga oznanjali angeli nad betlehemskim hlevom: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki so dobre volje.” KRALJ JURIJ VI. Božična poslanica angleškega kralja Jurija VI. je trajala samo 5 minut. Kralj jo je govoril še z zelo slabotnim glasom, ker je bil to njegov prvi govor po zadnji težki operaciji. V njej se je zahvaljeval Bogu za ozdravitev. Pou¬ darjal je, da je sam doživel, kako člo¬ vek v najtežji nesreči zna ceniti svoje resnične prijatelje. Glede svetovnega po¬ ložaja je dejal, da kljub sedanjemu tež¬ kemu položaju v svetu lahko angleški narod nudi svetu vzgled tolerance in ra¬ zumevanja. Z najtoplejšimi besedami je omenjal brit. čete, ki se bore na Koreji ter poudarjal, da se njegove misli ne morejo ločiti, od njih. MOSKOVSKE INTRIGE Predsednik angleške vlade Churchill odhaja na posvete v Washington. Sicer je sam v posebni izjavi posvaril tiste, ! ki bi na te njegove razgovore gledali j s prevelikimi nadami, vendar je gotovo, da je že sam ta sestanek nova potrdi¬ tev trdnih vezi, ki vežejo Anglijo in Združene države v vodstvu zahodnega obrambnega bloka proti komunizmu. Potrditev tega prijateljstva in tesnega sodelovanja pa ni mala stvar, kajti vse- polno je gradiva, ki lahko temu sodelo¬ vanju škoduje, zlasti ako bi znal kdo nasprotja med obema državama spretno zbrati in jih pravilno uporabiti. MOSKOVSKI POKLONI CHURCHILLU Do volitev v Angliji so v Moskvi vsi listi Churchilla slikali v najgrših bar¬ vah. Bil je po pisanju sovjetskih listov “vojni zločinec prve vrste,” “mož z a- tomsko bombo v žepu”, “mednarodni gangster in požigalec.” Dasi je imel Churchill svoj znameniti govor v Ful- tonu (v tem govoru je napovedal, da bo samo atomska bomba mogla sovjete za¬ držati pred invazijo proti zahodu) že v februarju leta 1946, so sovjetski listi še vedno pogrevali vsebino tega govora in jo valili napihnjeno pred svojimi čita¬ telji. Sedaj pa se je vse to spremenilo. Churchill nima več vseh teh navedenih prilastkov, ampak je soglasno postal “gospod W. Churchill, lider konserva¬ tivne stranke.” Listi sicer ne navajajo vseh podrobnosti o delovanju tega li- derja, pač pa stalno objavljajo vse, kar se nanaša na to, da bo Churchill Tru- Presldeizte grsal Peron haMa a delegadas de las Sfiaerzas vivas de la Xaa*ion El primer Magistrado, GRAL JUAN D. PERON recibio a los miembros de los consejos superiores y comisiones directivas de la Confederacion de la Pro- duccion, la Industria y el Comercio. Ante ellos gral JUAN D. PERON pronuncio un discurso importante en el que entre lo deinas dijo lo siguiente: Se acercan tiempos en que esa colaboracion va a ser absolutamente indispensable. Yo creo, sin pečar de pesimista, que el mundo en lo economico y en lo social, no va bien: opino que va čada vez peor. Por lo menos, no se notan las reacciones que debe- rian notarse ahora en la mayor parte de los paises del mundo. Creo que el pro¬ blema economico del mundo se esta agravando todos los dias sin que veamos ni la mas minima luz en el horizonte que nos de la esperanza de que algun dia alumbre ese panorama pavoroso de la economia mundial. No sabemos, senores, como va a terminar esto: si en una catastrofe economica, en una catastrofe po- litica o en una catastrofe guerrera. Pero lo que no puede discutirse es que en todo vemos la palabra “catastrofe”; y cuando el mundo entre en ese estado cao- tico, todos tendremos algo que perder. Naturalmente, si nosotros somos previ- sores y serios, debemos dejar de lado todas las cuestiones secundarias para aten- der exc!usivamente esto que pasa a ser en estos tiempos, lo mas importante y principal de todo. Nuestra orientacion de gobierno esta dedicada, en este centro de gravedad de accion, a la solucion y enfrentamiento de ese problema. Los de¬ mas ban pasado a ser, en cierto modo, un poco secundarios dentro de nuestra accion. Creemos que ese es el mayor peligro, y creemos tambien, que esa debe ser nuestra principal preocupacion. Por eso no estamos en condiciones de des- perdiciar la colaboracion de ningun argentino que tenga conocimientos y buena voluntad para ayudar en esta tarea que es la salvacion de todos. Entendemos que el mundo esta mucho peor que nosotros y que estara čada dia peor, y si alguien puede tomar una posicion mas o menos segura, seran precisamente, los paises como la Argentina, que tienen todos los recursos necesarios para enfren- tar los mas graves problemas. Tenemos que hacer lo posible porque si esto no es lo peor, quien sabe como sera en el futuro, y ese futuro es el que tenemos que defender, no el presente que ustedes bien saben no nos cuesta mucho esfuer- zo ni sacrificios mantener. Yo pediria que para el futuro estuviesemos siempre tan mal como estamos ahora. Predsednik gral Peron govori zastopnikom proizvodnje, industrije in trgovine Predsednik gral JUAN D. PERON je sprejel člane upravnih svetov in od¬ borov Konfederacije za proizvodnjo, industrijo in trgovino ter je imel nanje va¬ žen nagovor, v katerem je med drugim naglašal, da se bližajo časi, ko bo sode¬ lovanje med vlado in vsemi temi industrijami neobhodno potrebno. Ni pesimist, če pravi, da je v svetu v gospodarskem in socialnem pogledu vsak dan slabše. Posebno gospodarski položaj sveta je vedno težji v svetu in ni prav nobenega znaka za zboljšanje. Ne vemo kako se bo vse to končalo: ali v gospodarski, po¬ litični ali vojni katastrofi. Vsekakor v vseh odločitvah je beseda “katastrofa”. In ko bo svet zgrmel v to kaotično stanje, bomo morali vsi nekaj izgubiti. Če bo¬ mo pametni in resni, moramo pustiti že sedaj ob strani vse postranske stvari in gledati samo na to kaj se bo zgodilo v omenjenem kritičnem času in se za tisti čas pripraviti. Vsa skrb vlade je že sedaj posvečena vsem tem težkim pro¬ blemom. V tem prizadevanju vlada ne odklanja sodelovanja nobenega Argentin¬ ca, ki je dobre volje in ima vso potrebno sposobnost za reševanje vseh. Vemo, da je v svetu mnogo slabše kot v Argentini in bo vsak dan še hujše. Med drža¬ vami, ki bodo lahko dobro pripravljane pričakale nastop gospodarskih zmed v svetu je tudi Argentina, ki ima za to vsa potrebna sredstva. Storiti moramo sa¬ mo to, da se gospodarsko stanje v bodočnosti ne bi še poslabšalo. Bodočnost je treba braniti. manu predlagal konferenco treh. Poprej je bila vsaka novica o Churchillu na zadnji strani, sedaj pišejo o njem že na drugi strani. Ta prijaznost Moskve pa se ne ome¬ juje samo na Churchilla, ampak izkazu¬ jejo v Moskvi to pozornost tudi vsem angleškim zastopnikom, ki prihajajo te dni v Moskvo. Novi angleški ambasador je v rekordnem času v nekaj dneh mo¬ gel obiskati vse sovjetske pomočnike zunanjega ministra in teh v Moskvi ni malo. Nobenemu diplomatu se dosedaj ni posrečilo tega opraviti v tako krat¬ kem času, ker so imeli vsi ti podmini- stri vedno preveč dela, da bi bili na razpolago zahodnim diplomatom. Vsem angleškim trgovskim zastopnikom in drugim redkim potnikom iz Anglije strežejo sovjetski predstavniki sedaj z izredno ljubeznivostjo in uslužnostjo. Pri tem opozarjajo sovjetski uradniki angleške goste na to, da bi bila sedaj sovjetska trgovina tista, ki bi mogla nuditi angleški industriji tiste surovine, ki jih Anglija zaradi ameriške konku- j renče ne more dobiti. Trgovina med An- | glijo in sovjeti je bila vedno v veliko korist na obe strani. Anglija naj tudi računa na to, da bi se angleški trgovi- j ni odprl tudi kitajski trg, ako angleška vlada dvigne razne zapore, ki ovirajo sedanjo trgovino med Anglijo in Ru¬ sijo. Toda ponudbe za tesnejše sodelovanje med Anglijo in sovjeti se ne omejujejo samo na trgovino. Tudi v politiki bi bi¬ li sovjeti pripravljeni na razne konce¬ sije, ako se Anglija odmakne pretesni povezanosti z Združenimi državami. V Moskvi so objavili senzacionalno novi¬ co, da sovjeti ne bodo poslali ali pro¬ dajali orožja egiptski vladi. Ta svoj sklep so sovjeti pojasnili s trditvijo, da ni prav nič sigurno, da ne bi to orožje v Egiptu nekoč služilo tistim, ki bi se vojskovali proti Rusiji. GONJA PROTI USA PA NARAŠČA Med tem ko se v Moskvi tako ponu¬ jajo pozornosti angleške vlade in njene¬ ga voditelja, pa se v sovjetskih listih še veča gonja proti Združenim država¬ ma. Pred meseci so listi vedno pisali proti “angloameriškim imperialistom”, sedaj so pa prvih pet črk izpustili in rohne samo proti “ameriškim imperia¬ listom.” Ta gonja se razteza — in to prvič v sovjetskem tisku — tudi proti Židom, ko se zlasti podčrtava važnost čiščenja v komunističnih strankah, ki so prejele nalog, da naj se zavarujejo pred Židi. V češkoslovaški je bilo najvažnejše me¬ sto v komunistični stranki v rokah Ži¬ da Slanskega-Salzmanna, v Parizu so aretirali in odvedli posebni češki detek¬ tivi nazaj v Prago stalno češkoslova¬ ško delegatko pri UNO Gertrudo Seka- nikovo, ki je tudi Židinja in sedaj ob- tonena “deviatizma in sabotaže.” Ako pri tem vpoštevamo, da je v Združenih državah ves tisk takorekoč v rokah Ži¬ dov, ali pa vsaj odvisen od njihovih a- gencij, tedaj lahko presodimo, kako re¬ gistrira ves ameriški tisk vse te do¬ godke. In kako jih registrira v svojih prvih poročilih? Navajajo vse, kar vedo o teh sovjetskih potezah, pri tem pa iro¬ nizirajo sovjetsko naivnost, ki računa napačno, ko meni, da bo mogla odtrga¬ ti Anglijo od zavezništva z Združenimi državami. Sovjetom bi se lahko vsi ti manevri posrečilo le, ako bi Anglijo in druge evropske države prepričali, da vodi ameriška oboroževalna politika vso Evropo in ves zahodni svet v bankrot, če pa že ne v bankrot, tedaj pa vsaj v neke vrste kontrolirano gospodarstvo, ki se bo končalo z znižanjem življenskega standarda za ameriško in evropsko de¬ lavstvo. V tem je res da velika nevar¬ nost za vse zahodne zaveznike, ni je pa v tem, da bi kdo verjel, da mislijo so¬ vjeti resno s svojimi ponudbami angle¬ ški trgovini. NAŠIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM v Argentini sporočamo, da zna¬ ša naročnina “Svobodne Slove¬ nije" za leto 1952 pri enkratnem vplačilu za celo leto 60 Pesov, pri polletnem pdačevanju 34 Pe¬ sov za pol leta in 18 Pesov za četrt leta za četrtletno plačeva¬ nje. Ta naročnina bo mogla ostati le, če bodo vsi naročniki takoj poravnali zaostalo naročnino, čim prej plačali naročnino za le¬ to 1952 in če ne bo bistvenih po¬ dražitev papirja in ostalih stroš¬ kov med letom. Z združenimi močmi ohranimo in vzdržujmo naš list! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. XII. 1951 Argentinsko pismo Pred časom mi je neki prijatelj iz Ev¬ rope v pismu podrobil, češ da je pisanje slovenskega tiska v Argentini o veliki o- samosvojitvi bodisi na polju obrti bodi¬ si v nakupovanju zemljišč in gradnji hiš morda le samo napihovanje, ker da sta se znana slovenska bahavost in značil¬ no romansko pretiravanje ujela v enem samem slogu hvalisanja. Ker takšno mnenje ni osamljeno, zato današnje argentinsko pismo. Imeti svoj kos zemlje in hišico na njem, o tem je marsikak naš človek sa¬ njal že v taborišču. Nakopičenost ener¬ gij, zbranih v času evropskega potikanja, in včasih neutemeljena bridka zavest, da si prepuščen samemu sebi, sta večino naših emigrantov pognali v najhujšo bor¬ bo za življenjski obstoj. Iz nič in v krat¬ kem času dobrih par let so se skoro vsi postavili na noge! Četudi je tukajšnja dežela tako neiz¬ merno prostorna, vendar je naš človek ob prihodu semkaj raje ostal za nedolo¬ čen čas v družbi z drugimi rojaki; na¬ stanjeni so bili v enem stanovanju, kar je za več družin skupaj prišlo mnogo ceneje. Naselili so se na obrobju vele¬ mesta,, kjer so ceste šele sproti gradili in je med posameznimi zazidanimi kvadri še zijala praznina pampe. Navajen od doma in zlasti še iz časov kampovskega kotla na priprost in cenen jedilni list, je naš človek kaj kmalu pričel hraniti pe- sose; ozirajoč se na prazna zemljišča o- krog sebe je podvojil svojo delovno zmogljivost v tovarni ali v obrti in kma¬ lu je imel prihranjeno vsoto, s katero v žepu se je korajžno udeležil “remate”— dražbe zamljišč. V času našega prihajanja v to deželo je bila zemlja plačljiva na obroke, še do¬ kaj poceni. Postopek, kako postati njen lastnik, je bil sila enostaven, kot pravza¬ prav še danes. Takrat je zadostoval sto¬ tak in še nekaj zraven, da si na draž¬ bi junaško izdražil kos zemlje (lot), ki ti je ugajal. Z malim naplačilom za takse in prepis so naši delovni ljudje po¬ stajali zemljiški lastniki. Mesečni obro¬ ki so se tedaj sukali od 20 do 60 pesov, predvideni navadno na dobo desetih let. S prsti ene noge že na svoji zemlji, se je naš človek z novo silo zagnal na de¬ lo. Do biček na produkciji, nadure, neizo- stajanje od dela in izredna pridnost so Večali prihranke. Minimalne potrebe za dnevno preživljanje so tu pa tam resnič¬ no utrpele še kak zategljaj, toda — v duhu si je marsikdo predstavljal hišico s skromnim vrtičkom, z nekaj drevesi, mo¬ rebiti s cvetlicami okrašen. Redno me¬ sečno odplačevanje obrokov je vedno bolj manjšalo dolg na kupnini za zemljo. S tem pa je tudi gospodarska zmoglji¬ vost posameznika rasla nevidno v očeh tistih ustanov, bank in denarnih zavo¬ dov, ki ob velikanski moralni in mate¬ rialni podpori vsega državnega aparata dajejo kandidatom lastnih domov denar¬ na posojila na dolgo dobo tako za zgrad¬ bo, kakor tudi za dovršitev delno že po¬ stavljene hišice na prosilčevi zemlji. Stalen zaslužek delovnega človeka, bodisi obrtnika bodisi strokovno uspo¬ sobljenega delavca, ki sta — lahko bi rekli — na pol meseca skoraj več zaslu¬ žila kakor uradnik ves mesec, ter delo¬ ma že odplačano stavbišče sta usposab¬ ljala kateregakoli prosilca, da je mogel pri banki zaprositi za gradbeno poso¬ jilo ter pogoji odplačevanja na meseč¬ ne obroke so se ravnali po višini meseč¬ ne plače, starosti prosilca, števila že Vplačanih obrokov za zemljišče, njego¬ ve lege (bolj ali manj obljuden oziroma favoriziran kraj!) ter načrta bodoče hi¬ šice. — Po teh posojilih so naši ljudje kmalu začeli segati. Denar se je brž spremenil V hišo v surovi izgradnji, ker so se pre- lifckateri prijatelji in znanci, sovaščani in bivši soborci združili ter drug druge¬ mu pomagali. Taka medsebojna pomoč je kaj kmalu pomenila več kot bančna posojila; ljudje so si med seboj posojali tudi denar ter so fizično medsebojno po- ( moč postavili na načelo: Delo za delo! Jaz bom s svojimi fanti tebi pomagal, ti boš pa k meni prišel za nekaj dni, ka¬ dar si bom jaz postavljal hišo! Točnega števila po enem ali drugem od teh nači¬ nov postavljenih hiš ni moči ugotoviti, upati pa je, da bomo v doglednem ča¬ su imeli statistiko urejeno tudi v tem pogledu, kakor tudi evidenco splošnega napredka našega ljudstva v novi domo¬ vini. Razumljivo je, da so družine z že od¬ ra sTmi otroki preje mogle misliti na lastno hišo kot družinski očetje s šte¬ vilno d°co; vendar pa so primeri da so tudi taki družinski poglavarji, kakor tudi nekateri samostojni posamezniki bi- IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta ANGLIJA: Churchill je v svojem zad¬ njem radijskem govoru dejal, da osebno ne verjame v možnost vojne, če bo pa do nje prišlo, bo po njegovem mnenju prišlo zato, ker so “svetovne sile izven območja britanske kontrole.” — Zaradi vedno bolj srditih bojev na Malajskem otočju, se v Londonu širijo govorice, da je Churchill ponudil vodstvo vojaških operacij proti kom. partizanom maršalu Montgomeryju, sed. Eisenhowerjevemu namestniku v poveljstvu evropske ar¬ made. FRANCIJA: De Gaulle se je izrekel za polit, federacijo Evrope, za katere ustvaritev morajo vsi narodi prenesti del svoje suverenosti na osrednjo ev¬ ropsko oblast. Je pa proti takemu nači¬ nu ustvarjanja Združene Evrope, kakor sta to predložila Schuman za industri¬ jo in Pleven za skupno armado. NIZOZEMSKA: Vlada je objavila li¬ sto kom. in njim naklonjenih organiza¬ cij. Drž. uradniki ne smejo biti člani teh organizacij. Vse državne uradnike, ki so člani kom. stranke, bodo odpusti¬ li iz službe. ZAHODNA NEMČIJA: Zah. zavezni¬ ki so obvestili zah. nemško vlado, da bodo ukinili vse omejitve v proiz- vodniji nemške težke industrije, kakor hitro bo stopil v veljavo Schumanov načrt. S tem so močno podprli Adenaur- jevo vlado, da bo mogla čimprej ratifi¬ cirati ta načrt v parlamentu, v kate¬ rem proti njemu odločno nastopajo so¬ cialisti. AVSTRIJA: Za drugo polovico ja¬ nuarja je sklicana 269. seja za sestavo besedila za mirovno pogodbo z Avstrijo. ITALIJA: Vlada je objavila, da se ne čuti več vezane izpolnjevati tistih dolo- | čil mirovne pogodbe, ki določajo višino | njene vojske, mornarice in letalstva. V tem njenem sklepu jo podpirajo vse države, članice Atlantskega pakta, ZSSR je pa že izjavila, da smatra po¬ novno oborožitev Italije za protizako¬ nito. GRČIJA: Parlament je sprejel spre- Koledcer - Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1952 je knjiga! trajne vrednosti. Naj ne bo no¬ benega slovenskega emigranta brez nje. Je tudi najlepse darilo, s katerim lahko razveselite svo¬ je znance in prijatelje. Stane sa¬ mo 35' Pesov. Dobite ga lahko v upravi "Svobodne Slovenije" na Victor Martinez 50, v trgovini s papirjem in devocionalijami "Santa Julia" na Victor Marti¬ nez 39, pri g. Pavletu Homanu, v brivnici in parfumeriji "Los Alpes", calle Drysdale 5G14 v Carapachayu, vsako nedeljo pa tudi pred in po slovenski maši v San Martinu in na Belgrano. membo ustave, po kateri ima kralj ve¬ čje pravice v izrednih razmerah. Sedaj je urejeno tudi kraljevo nasledstvo in namestništvo, država ima pravico raz¬ deliti veleposestva med manjše kmete, stavke javnih nameščencev so pa po no¬ vi ustavi prepovedane. PERZIJA: Blizu Teherana je v letal¬ ski nesreči izgubilo življenje 22 potni¬ kov, med katerimi je bil tudi glavni ravnatelj za izvedbo programa štirih točk Henry Benett s svojo ženo in so¬ delavci. — Vlada je razpisala II. notra¬ nje posojilo v višini 15 miljonov dolar¬ jev. — Na zadnji poziv perz. vlade o ta¬ kojšnjem nakupu petroleja s strani do- sed. kupcev, je doslej objavila svoje stališče samo angl. vlada, ki vztraja na tem, da Perzija ne more prodajati petroleja tako dolgo, dokler spor z An¬ glijo ne bo rešen. Xa železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Titovci so odpustili 9 urednikov “Borbe”, ki je glavno glasilo titovih komunistov. Pra¬ vijo, da so kominformovci. — Zastopnik papeškega nuncija je obiskal zagrebške¬ ga nadškofa dr. Stepinca v Krašiču ter je bil pri njem več ur. Vsebine njunih razgovorov niso sporočili javnosti. Nad¬ škof dr. Stepinac je samo dejal, da čas¬ nikarjem ne bo več dajal izjav, ker so njegove prejšnje izjave potvarjali. VZHODNA NEMČIJA: Sovjetski predstavnik v Berlinu Puškin je dejal, da‘*so sovjeti pripravljeni vrniti Nem¬ cem vso Šlezijo, ki jo imajo sedaj zase¬ deno Poljaki. POLJSKA: — Poljska policija je zaprla vodjo poljskih socialistov Osub- ko - Moravskega in maršala Zimer- skega. Osubka-Moravski je bil predsed¬ nik prve poljske vlade po 1. 1945 in je bil tisti, ki je tudi izvedel združitev poljskih socialistov s komunisti v enot¬ no delavsko kom. stranko. Sedaj so ga zaprli, ker da je baje postal “naciona¬ listični buržuj”. Maršal Zimerski pa je bil zaprt kmalu potem, ko je prišel iz Moskve maršal Rokosovski in prevzel poljsko vojno ministrstvo. Skupno s Koledarjem - Zborni¬ kom "Svobodne Slovenije" za leto 1952 je izšla tudi lepa ilus¬ trirana mladinska knjiga "Naša beseda". Stane samo 15 Pesov. Nobene slovenske družine v sve¬ tu naj ne bo brez nje. Starši, fantje in dekleta, ki si pripravlja¬ te družinsko ognjišče, sezite pa njej! "Naša beseda" je najpri¬ mernejše darilo za mladino, ki ga bo tudi najbolj vesela. ZSSR: Moskovska radijska postaja je objavila sporočilo, da sta bila obsojena na smrt dva vohuna, ki da so ju ame¬ riške oblasti iz Grčije preko Romunije poslale vohunit v Sovjetsko vzezo. — Med let. nagrajenci Stalinove “mirov¬ ne” nagrade so: ang. pisateljica Moni¬ ca Felten, nemška pisateljica Ana Seg- hers, Pietro Nenni, brazilski pisatelj Jorge Arnado, dr. Ku Mo-jo, predsednik rdeče kit. akademije znanosti in umet¬ nosti in Ikus Oyama, jap. profesor. OTROCI, ne pozabite, da je v mladinskem delu Koledarja - Zbornika Svo¬ bodne Slovenije za leto 1952 tre¬ ba rešiti samo tele uganke; Od- biralnico, Čarobni kvadrat, Po¬ setnico, Planine in Hodnike. Za tiste, ki bodo pravilno reši¬ li uganke in ki bodo izžrebani, SO' pripravljene LEPE NAGRADE, kot škatljica barvastih svinčni¬ kov, kolekcija zvezkov, ilustrira¬ na knjiga "Martin . Krpan", vsi koledarji Svobodne Slovenije za leta 1949, 1950, 1951 in 1952, knjiga “Naša beseda", knjiga “Mali lord" in še veliko drugih nagrad. Rešitve je treba poslati do 29. februarja 1952 na uredništvo Koledarja - Zbornika na Victor Martinez 50, Buenos Aires. SILVESTROVANJE SLOVENCEV na Pristavi v Moronu bo 31. decembra t. 1. Začetek ob 19 uri popoldne, konec cb eni uri. Najprej bo slovesna otvoritev Pristave, nato sledi pester program, pripravljen za silvestrovanje. Poskrbljeno bo za vsakovrstne jestvi¬ ne in pijačo. Dohod na Pristavo s postaje Moron: Tri kvadre na desno (gleda¬ no v smeri vlaka proti Lujanu) do ulice L. N. Alem, po tej ulici na levo tri kvadre do tovarne "Tintoreria Moron" in od nje dalje čez most še tri kvadre po isti ulici, ki se nalahno vzpenja. Na koncu tre¬ tje kvadre stoji na desni strani običajni poštni nabiralnik. Ob tem nabiralniku je treba zaviti na desno v ulico Monte. Sredi druge kva¬ dre leži Pristava. Ulica Monte je netlakovana, od železniške postaje do omenjenega nabiralnika pa je cesta betonirana. Vabi Društvo Slovencev li v stanju pričeti z gradnjo hiše in jo dovršiti, ako jim je njihova strokovna usposobljenost donašala redne in zadost¬ ne mesečne dohodke. Skoraj se pa lah¬ ko reče, da vsak od samcev, ki biva v Argentini več kot tri leta, danes že ima, če ne hišo pa vsaj stavbišče zanjo, ako se je le dovolj zagrizel v delo in varče¬ vanje. Kakor se je precejšen del naših ljudi po lastnem prevdarku odločil kupiti zemljo v predmestju Buenos Airesa, ime¬ novanem San Justo, kamor se bodo v prihodnjih letih naselile velikanske to¬ varne, ter tako živeti v precej trdni po¬ vezanosti, tako je strnjena slovenska kolomja v še večjem obsegu nastala v predmestu Lanus, kier je po posredovan¬ ju č. g. Janeza Hladnika prišel doslej največji kompleks zemlje v strnjeno slo¬ vensko last. Več ali manj strnjene slo¬ venske naselbine pa nastajajo tudi v drugih predmestjih ter širom Argentine, na primer predmestja: Čampo Mayo, Boulogne, Caseros, Hurlingham, Quilmes itd. ter daljne dežele Misiones,, Cordoba, Mendoza. Če so naši ljudje v letih 1948|49 kupo¬ vali zemljišča na mesečne obroke po 20 do 60 pesov, so se obroki kasneje sklen¬ jenih kupnih pogodb zviševali vzporedno z rastočo splošno draginjo. Plače same sicer riso toliko poskočile, vendarle se more reč 1 ', da znaša povprečen meseč¬ ni zaslužek našega nekvalificiranega de¬ liva (in takih je pravzaprav malo!) od 450 do 600 pes^v, kvalificiranega $ 700 do 1.000; uradnik zasluži od 450 do 700 pesov, redki med niimi pa tudi več. — 7 a obrtnika, ki dela na svoj račun, je pa težko reči, koliko zasluži, ker zlepa nih¬ če ne bo povedal svojih dohodkov. Za izdatke pa velja približno sledeče: Sta¬ novanje za družino od 200 do 500, v no¬ vih stavbah tudi do 800 pesov; za samca 100 do 200 pesov brez postrežbe. Pre¬ hrana za odraslo osebo v družinski ku¬ hinji velja okrog 200 pesov; za samca, ki živi pri tujih ljudeh in je navajen na redne in zadostne jedilne obroke, pa sta¬ ne prehrana od 300 do 500 pesov meseč¬ ne. Glede obleke kaj splošno veljavnega reči je težavno, ker marsikdo plača pri nabavi obleke za okus mnogo več kot pa je obleka dejansko vredna. Iz podatkov, ki so na razpolago, bi mogli reči, da potrošijo naši ljudje po¬ vprečno od mesečne plače: Za stanovanje l|10-tinko, za hrano 4|10-tinke„ za oble¬ ko 2|10-tinki, za pošiljanje paketov v do¬ movino in razne druge podpore ljlO-tin- kc, za nakup nepremičnin eno desetin¬ ko ostanek uporabljajo deloma za razne skupne namene in kulturne potrebe, ve¬ činoma pa za prihranke za slabe čase. To bi veljalo seveda le približno in za plačo, od katere živi samo ena oseba; ako od plače ene osebe živi več ljudi, je navedeno sorazmerje močno spre¬ menjeno. Gospodarski napredek naših novih na¬ seljencev je dokaj razveseljiv. Prav verjetno je, da ima že vsak peti izmed njih — (od okrog 5.000, kolikor nas je od leta 1947 dalje prišlo v Argentino, torej 1.000) svoje lastno zemljišče. Saj je samo v našem Lanusu okrog 350 slo¬ venskih stavbišč in na njih okrog 60 hiš! Najmanj petina vseh slovenskih stavbišč je že zazidana; več kot 200 hi¬ šic in hiš stoji na njih; od razveseljivo lepe in udobne vile v San Justo pa do skromne lesene koče v Lanusu ali kje drugje. Do take številčne ugotovitve pridemo po sledečem računu: Ako je od približno 4.000 za delo popolnoma sposobnih naših novonaseljencev zaslužil v zadnjih treh letih mesečno vsak okrog $ 400 (skraja nekaj manj a zato v zad¬ njih časih toliko več!), znaša kosmati zaslužek vseh skupaj za tri leta okrog 60 milijonov; če upoštevamo za nakup nepremičnin zgoraj povedano l|10-tinko, nam je lahko verjeti, da so si naši ljudje s 6 miljoni pesov nakupili precej zemlje in si zgradili precej hiš. Naš varčni člo¬ vek si je na način, ki smo ga opisali zgoraj zgradil skromno dvosobno zidano hišo s pritiklinami že za ■ 10.000 pesov in tudi dovolj udobna trisobna vila naše¬ ga človeka ni stala več kot 70.000 pesov; vse to pa seveda le ob trdem lastnem ročnem delu lastnika! Lastnikov lepih vil je med našimi ljudmi res še prav ma¬ lo; zato pa jih je toliko več, ki so zado¬ voljni s skromno zidano dvosobno hišico s prikupnim vrtičem. Povprečno je sta¬ la vsaka izmed doslej zgrajenih sloven¬ skih hiš s stavbiščem vred kakih 20 do 25.000 pesov. — Tudi o gospodarskem napredku naših obrtnikov, trgovcev in takih, ki jih sme¬ mo že imenovati tovarnarje, bi se dalo marsikaj zanimivega povedati, toda o tem morebiti prihodnjič. Za svoj gospodarski napredek so naši ljudje dolžni zahvalo gostoljubni in go¬ spodarsko dobro urejeni državi Argenti¬ ni ter svoji lastni varčnosti in pridnosti. Oba ta dva činitelja sta jim pripomo¬ gla do sorazmerno naglega gospodar¬ skega dviga po načelu: Kamen do kam¬ na. .., a to v precej naglem tempu.— ARGENTINA Eva Peron, soproga predsednika grala Perona, je tudi letos govorila narodu na božični večer. Njen go¬ vor so prenašale vse argentinske ra¬ dijske postaje. Z njim j e voščila sreč. ne praznike vsem delovnim slojem, revnim in skromnim, Naglašala je, da božje Dete ni bilo rojeno v bogast¬ vu in razkošju. Prineslo je na svet ljubezen in odrešitev. V veliki ljubez¬ ni, bratstvu in socialni pravičnosti je na ta sveti praznik še tesneje zdru. žen z gralom Peronom tudi ves ar¬ gentinski narod, ki si pod njegovim vodstvom v miru in delu ustvarja še lepše in srečnejše življenje. Gral Peron je imel pred prazniki konferenco z • ministri gospodarskih resorov, predstavniki industrije in Glavne delavske zveze. Na dnevnem redu je bila razprava o plačah de¬ lavstva in uslužbenstva v zvezi z dvi¬ gom cen živilskim potrebščinam. Pri¬ hodnja konferenca bo 10. jan. “La razon de mi vida”, knjiga, ki jo je spisala Eva Peron in je dosegla velik uspeh, bo sedaj izšla tudi v ljudski izdaji po 9 Pesov. Nad Cordobo iif okolico je 23. t. m. znova divjalo silovito neurje. Reka Rio Tercero je radi neurja narasla nad 3 metre. Kraja Alta Grazia in Almafuerte sta bila močno poplav¬ ljena. Porušilo se je več biš. Škoda je velika. Socialna ustanova Eva Peron je za božične praznike razdelila med revne sloje 2 milijona potic (pan dulce) in 2 miljona buteljk sidre (jabolčni šampanjec). Za Sv. Tri kralje bo pa razdelila med otroke 4 miljone kosov igrač. V Argentini je v poljedeljski kampanji za 1951 j 52 posejanih s pše¬ nico 5,120.000 hektarjev. Od tega v prov. Bs. Aires 2,600.000 hekt., v prov. Cordoba 1,200.000 in v prov. Sta Fe 713.000 hekt. V minuli polje¬ deljski kampanji je Argentina pride¬ lala 12.100 ton oljčnic, 1.2 miljonov grozdja in 1.5 miljonov ton krom¬ pirja. Nova argentinska provinca Chaco je dobila svojo prvo ustavo. Provinca se imenuje sedaj Presidente Peron V Bs. Airesu so po stat. podatkih ljudje porabili v let. avgustu 2,4 mi¬ ljonov docen jajc, t. j. skoro 300.000 komadov jajc več kakor pa avgusta 1950. Prevozna sredstva v Bs. Airesu so v avgustu prevozila 172,8 miljonov ljudi. Največ ljudi je potovalo s tramvaji (60,8 miljonov). V argentinski industriji je bilo v aprilu t. 1. zaposlenih 943.700 delav¬ cev. Za plače jim je bilo v istem me¬ secu izplačanih 633,9 miljonov Pesov. Skupina najboljših francoskih al¬ pinistov se je pred dnevi podala na področje Santa Cruz z namenom, da se povzpne na vrh gore Fitz Roy, ki je visok 3.375 m. in ga dosedaj še ni mogel nihče doseči. Franc, alpinisti so izrazili upanje, da se jim bo to po¬ srečilo, ker imajo za sabo že naporne ture na posamezne alpske vrhove in na Himalajo. Na izrednem zasedanju posl. zbor¬ nice so prebrali zahtevo drž. pravd- nika o izročitvi sodišču radi zaslišan¬ ja radikalnih poslancev Yadarola, Zavala Ortiz in Santander ter de¬ mokratskega posl. Pastor-ja. Drž. pravdnik jih obtožuje soudeležbe pri poskusu drž. prevrata 28. sept. ter njegovo zahtevo sedaj pručuje po¬ sebni parlament, odbor. Parlament se je sestal zopet na izredno zase¬ danje 27. t. m. ter je odobril med drugim mirovno pogodbo z Japon¬ sko. Ostavki na posl. mandat sta poda¬ la Alberto Pereyra, posl. za Cordobo in Nerio Rodriguez, posl. za Tucu- man. Oba sta bila radi nepokorščine izključena iz peronistične stranke. Ostavko je podal tudi posl. za San Luis Reynaldo A. Pastor. Miša Pavičevič, novi titov poslanik v Argentini, je bil pred dnevi spre¬ jet pri predsedniku gralu Peronu, ka¬ teremu je izročil poverilne listine svoje vlade. Alberto Dodero je nova moderna argent. prekomorska potniška in tr¬ govska ladja, ki nosi ime po pok. Al¬ bertu Dodero, velikem poborniku za razvoj argent. trgovske mornarice. Predsednik gral Peron je pred dnevi v salonu te ladje odkril sliko pok. Alberta Dodera. Buenos Aires, 27. XII. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Ilovice iz Slovenije^ V ljubljanski operi je gostoval Anton permota, ki se ifavadno mudi na Duna¬ ju. Iz Ljubljane se odpravlja na turne¬ jo v USA. Komunisti doma za Božič in Novo le¬ to še vedno šarijo s svojim “dedkom mrazom’’ in “novoletno jelko”. Pa se ljudje za to dosti ne menijo in se raje drže še naprej starih slovenskih božič¬ nih in) novoletnih navad. Ljudje zaha¬ jajo v cerkve še bolj kot poprej in je bil naval v cerkve, v katerih so bile polnoč¬ nice naravnost ogromen, kar je komu¬ niste seveda silno jezilo. Titovci še nadalje “čistijo svoje Vrste in odpuščajo visoke funkcionarje, miličnike in druge čestnike, ker jim ne zaupajo in sumijo, da bi utegnili biti kominformisti. Kmetom doma so v zadnjem času zo¬ pet naložili precej davkov ter so jih za¬ čeli iztirjevati z vso brezsrčnostjo. Titovci doma še nadalje priganjajo kmete na vstop v njihove “zadruge”. Odziva med kmeti na te pozive ni nobe¬ nega. Pač pa se vedno bolj množe pri¬ meri, da hočejo tisti kmetje, ki so v zadruge vstopili iz njih izstopiti. Komu¬ nisti izstop iz svojih kolhozov silno o- virajo ter vsakega ,kmeta, ki izstopi kaznujejo s šestmesečnim zaporom. Po vsej Sloveniji se je bliskovito raz¬ nesla novica, da so titovci poslali za¬ grebškega nadškofa iz lepoglavskih za¬ porov v kontfinacijo v njegov rojstni kraj Krašiči pri 'Zagrebu. Njegovi prvi maši v domači'župni cerkvi je prisostvo¬ valo 10.000 vernikov. V Ljubljani v prvi polovici decembra meseca še niso imeli hude zime. Sneg je zapadel samo enkrat, pa je kmalu izginil. Bilo je pač več deževnih dni. Umrli so: V Ljubljani: Franja Mla¬ kar, roj. Lovšin, žena učitelja v p. Ni¬ ko Zupan, biv. pekovski mojster, Josip Vrenk, žel. upok., Josip Hedl, Jernlej Di¬ mič, Marija Volk, roj. češenj, vdova po višjem polic, nadstražniku, Antonija Breskvar, Josipina Pretnar, roj. Pod¬ krajšek, bivša trgovka, dr. Jakob Dul- jan, višji sodni svetnik in sodni kape¬ tan v p., Jerica Šraj in Fraiijo Petrič, knjigovodja “Jelovice” v Škofji Loki (se smrtno ponesrečil), Jurij Potočnik, žel zvaničnik v p. v Dravljah, Ludvik Košir, biv. trgovec in pos. na Vranskem, An¬ drej Krevljič, pos. na Potokih, Jernej Oblak, upokojenec v Križah, Neža Og¬ rinc pri Sv. Jakobu ob Savi, Elizabeta Varl v Kamni gorici, Anton Rapel pri Sv. Križu pri Litiji, Franc Čeplak, biv. upravitelj sanatorija Golnik v Maribo¬ ru, Janez Mencinger, pos. na Brodu v Bohinju, Jurij Watzke, dipl. inžiner ke¬ mije na Dunaju, Alojzij Umek v Št. Jaiižu-Krmelju (se smrtno ponesrečil) 'Fanika Kramar v Radečah pri Zid. mo¬ stu, Marija Praprotnik, roj. Strlekar, Šmarje.Sap in Ančka Javornik, roj. O- strožrik Zagorju ob Savi. Komunisti podirajo cerkve. V lepi karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljub¬ ljani so imeli 3. oktobra t. 1. zadnjikrat cerkveno slavnost, ker so komunisti za¬ čeli naslednjega dne cerkev podirati ra di “razširitve ceste”. V celjski bolnišnici se zdravi Jože Žmave, 61. letni župnik v Zdolah. Ko¬ munisti so ga ves čas preganjali in mu stalno delali ovire pri izvrševanju nje¬ gove dušnopastirske službe radi njegove¬ ga odločnega stališča proti komunizmu. Napadali so ga po časopisih in; zboro¬ vanjih ter so tam tudi sklenili “naj mu oblast odvzame pravico poučevanja o. trok”, ker da ss poslužuje “srednjeveš¬ kega načina poučevanja”. Sovraštvo ko¬ munistov do njega je šlo celo tako da¬ leč, da so ga dejansko napadli, ga po¬ grabili in navezali na kolo ter kolo spu¬ stili po bregu navzdol. Pri tem se je župnik Žmavc težko poškodoval in se je moral zateči v bolnišnico. V novomeškem okraju so dosedaj ime¬ li 40 krajevnih “ljudskih” odborov. Se. daj bodo njihovo število znižali na 27. Po tem načrtu bi bil takoj za novomeš¬ kim odborom največji “ljudski” odbor v Škocijanu, s katerim se združijo dosed. odbori Dobrava, in Zagrad ter vas Za¬ log iz dosed. odbora Zbure: Nadalje predvidevajo predlogi zdru¬ žitev krajevnih odborov Žužemberk in Šmihel pri Žužemberku (z 2472 prebi¬ valci), Ratja s Hinjami (z 1556 prebi¬ valci), Mirne peči, Globodola, Št. Jurja in vasi Dobje, Knežija ter Zagorica iz krajevnega odbora Karteljevo (z 2708 prebivalci), Brusnic z Gabrji in vasi Ra- tež ter Gumberk iz krajevnega odbora Smolenja vas (z 1633 prebivalci), Sto¬ pič in Dovža (2122 prebivalci), Šmarje- te in Šmarjetskih toplic ter vasi Čeleve Dolnja Mala Strmica, Radovlje, Slape, Zagorica, Sela Grič in Zbure iz doseda¬ njega odbora Zbure (z 2087 prebivalci) itd. Po dosedanji razmejitvi je bil naj¬ manjši krajevni odbor Globodol s 400 prebivalci, po novem predlogu pa bi o- stal najmanjši krajevni odbor Prečna s (525 prebivalci, Ločna s 699 prebivalci in Birčna vas s 735 prebivalci, ki se tako kakor /Ločna ne izpremeni. Nove planinske postojanke v Slove¬ niji. V let. poletju in jeseni so doma ob¬ novili odn. nanovo postavili več planin¬ skih domov in zavetišč. Tako je Planin¬ sko društvo v Tržiču odprlo Dom pod Storžičem, Planinsko društvo Nova go¬ rica zavetišče na Krnu tik pod vrhom, Planinsko društvo v Radovljici je z ve¬ likimi žrtvami postavilo Radovljiški dom pri Križkih jezerih pod stenami Ra- zoria in Pihavca v višini 2052 m; svo¬ jemu namenu so izročili tudi koče na Križki gori, Dom na Šmohorju, kočo na Javorniku nad Idrijo in kočo na Bo¬ ču. Planinci iz Zagorja so dogradili ko¬ či na Čemšeniški planini in na Senovem. V obnovi je dom v Logarski dolini in Valvazorjev dom pod Stolom. Letos so odprli tudi zavetišče pri Heleni nad Mežico, na Pesku na Pohorju in pbi Mrzlem studencu na Pokljuki. V Tepanju pri Slov. Konjicah se je pred časom vračal pozno ponoči s seje kraj. odbora Franc Golob. Med potjo so ga pričakali neznanci in ga tako pre¬ tepli, da je na zadobljenih poškodbah umrl. “Za kulturni prevoz potnikov” se stalno zavzemajo potniki, ki morajo po¬ tovati z vlaki. Pritožujejo se, da so va¬ goni in sedeži v njih tako zamazani, da si človek z malo boljšo obleko skoro ne upa stopiti v vagon. Vagoni nimajo šip v oknih, vrata in okna se ne zapirajo, ponoči v vagonih ni razsvetljave itd. To posebno pri potniških vlakih Ljubljana -Jesenice Sežana, v katere večkrat zaide tildi kak tujec. Ta si seveda potem že ustvari pravilno sodbo o sed. komuni¬ stičnih gospodarjih doma. Prva leta po “osvoboditvi” so komu¬ nisti dajali štipendije kar vprek med dijaško mladino, samo, da bi jo prikle¬ nili nase. Štipendije so dobivali tudi di¬ jaki, ki so bili pri ocenjevalnih konferen¬ cah grajani iz enega ali več predmetov, pa celo taki dijaki so jih dobivali, ki so radi slabih »učnih uspehov morali raz¬ red ponavljati. Sedaj pravijo, da bodo sistem podeljevanja štipendij spremeni¬ li, da jih dobo dobivali samo taki dijaki ki to zaslužijo. Pri podeljevanju pod( por se bodo seveda v prvi vrsti ozirali na take, ki se vdinjajo kom. mladinskim or¬ ganizacijam. Prazno parcelo na prostoru “Figov¬ ca” v Ljubljani misli zazidati trgovsko velepodjetje “NA-MA”. Na tem pro¬ storu namerava postaviti veliko trgov¬ sko palačo od Slavije do Knezove hiše. Palača bi naj bila od Slavije do Puhar¬ jeve ulice šestnadstropna, od Puharjeve ulice dalje pa devetnadstropna. V prit- , ličju naj bi bil “dnevni hotel” s soba- j mi za dnevni počitek tujcev, umivalni¬ cami, kopalnicami, čistilnico in pralnico j za obleko, frizerskim salonom itd. Prvo, ! drugo in tretje nadstropje misli zavzeti “NA-MA” za prodajo svojih predmetov. V višjih nadstropjih naj bi bila moder¬ na kavarna z restavracijo in ekspresni bufet s toplimi in mrzlimi jedili in pija¬ čami. V sedmem, osmem in devetem nadstropju namerava pa veleblagovni¬ ca “NA-MA” urediti svoje delavnice za moško in žensko konfekcijo na tekočem traku. Ljb. tisk, ki objavlja ta načrt podjetja “NA-MA” pravi, da so to “sa- j mo še načrti” — Skoro gotovo je, da bo pri njih tudi ostalo, ker kaj naj le Ljubljana počne s tako velikanskim ob¬ ratom, ki se lahko obnese samo v ka¬ kem miljonskem mestu. Na cesti Črnomelj-Dragatuš je bil pred vojno pri Dragatušu betonski most, ki je seveda tudi doprinesel svo¬ je k “osvoboditvi”. Komunisti so po prevzemu oblasti na istem mestu po¬ stavili lesenega, ki naj bi služil tako dolgo, dokler ga ne bi zamenjali z beton¬ skim. Leseni most je sedaj že v razpa¬ danju ter se vozniki boje voziti čezenj. Ljudje prosijo za popravilo mostu, pa vse- zastonj, Slovenci v Argentini Buenos Aires BOŽIČNE PRAZNIKE so Slovenci Buenos Airesu tudi letos praznovali po naših domačih navadah. Kot priprava za Božič so bile v adven¬ tu duhovne obnove, pred samimi praz¬ niki pa v strnjenih slovenskih naseljih devetdnevnice, ko je Marija romarica obiskovala posamezne družine. Na bo¬ žični večer so v ta naselja prišli sloven¬ ski duhovniki blagoslavljat domove in voščit blagoslovljene praznike. Polnočnica za Slovence na področju Velikega Buenos Airesa je bila v spod¬ nji cerkvi Sv. Roze na Pasco. Imel jo je g. župnik Orehar, med njo je pel pevski zbor “Gallus” pod vodstvom g. dr. Savellija najlepše slov. božične pes¬ mi ob spremljavi zbora violinistov. Na božični dan je bila slovesna maša na Belgrano, pri njej je pa “Gallus” pel latinsko mašo. Popoldan so znanci porabili za prija¬ teljske obiske. OBČNI ZBOR Slovenskega kat. akad. starešinstva je bil v nedeljo 16. dec. Pred prehodom na dnevni red sta bila prebrana in z navdušenjem sprejeta pozdrava pred¬ sedniku NO za Slovenijo dr. Mihu Kre¬ ku in prevzv. knezoškofu g. dr. Rož¬ manu. Poročila odbornikov so bila so¬ glasno odobrena in je bil pri volitvah izvoljen naslednji odbor: predsednik ravnatelj Ivan Prijatelj, podpredsednik dr. Leopold Eiletz, blagajnik Jan, Lov¬ ro, tajnik Ruda Jurčec, odborniki pa so: ravn.Bogumil Remec, dr. Franc Bajlec in Božo Fink. V nadzorstvo so bili iz brani gg. Dr. Kačar, dr. Milan Ko¬ mar in Jože Lesar. Predsednik razsodi¬ šča je g. dr. Alojzij Voršič. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. dr. An¬ tona Komatarja in njegove ge soproge Anice, roj. Domboš so 11. decembra t. 1. dobili sina, ki je bil krščen na ime Radko. Družino g. Janeza Brule in nje¬ gove ge Vladimire, roj. Vitrih je razve¬ selila hčerka Andrejka-Emilijana, kate¬ re krst je bil 16. dec. t. 1. v župnijski cerkvi Perpetuo Socorro v Quilmesu. Hčerko sta dobila tudi g. Avgust Je- ločnik in njegova ga Marta, roj. Beden- čič. V župnijski cerkvi v Ramos Mejia sta bila krščena 23. decembra t. L: Frančiška Viktorija Agata, hči g. Jane¬ za Vovka in ge Ane, roj. Koščak in Frančiška, hči g. Franceta Štefaniča in ge Rozalije, roj. Rupnik. Srečnim star¬ šem naše čestitke. Poroki. Dne 8. decembra sta se poro¬ čila v stolnici v San Luisu gdč. Majda Havolka in g. Janez Pekolj. V lujanski baziliki Matere božje sta pa stopila pred oltar 25. novembra t. l.g. Alojzij Mazora iz Briginj in gdč. Gabrijela Šu¬ ligoj od Sv. Lucije. Čestitamo! Kupi srečko tombole “Poderžajeva cerkev za slovensko seme¬ nišče”, ki bo na praznik Sv. Treh kraljev. Imaš možnost zadeti lepe dobitke, obenem pa pomagaš slovenskemu semenišču v potrebi. M. M. KOLEDAR-ZBORNIK1952 C. Mnogo plemenitih mož je med na¬ mi v zamejstvu, ki posvečajo svoje de¬ lo skupnosti. Odlični kulturni delavci de¬ lijo z nami begunsko usodo. Oboji so nam v tolažbo in ponos, če pa poseže mednje smrt, je nam vsem hudo. Letoš¬ nji koledar se najprej spominja prvih, tned 10. leti padlih protikomunističnih borcev dr. Marka Natlačena, dr. Lam- berta Ehrlicha, Avgusta Praprotnika, Iva Peršuha, Franca Župca, Jaroslava Kiklja, Fortunata Majdiča in Kazimirja Kukoviča. — Nekaj spominov na prija- tepa Fr. Gabrovška je z izredno toplino napisal univ. prof. dr. Ivan Ahčin. Z vso silovitostjo svojega jeklenega značaja stopa pred nas lik moža, ki je med; naj- Večjimi dobrotniki slovenskih beguncev. — V tej zvezi naj navedem tudi Ligašev pregled dela in rasti Lige katoliških slo¬ venskih Amerikancev, saj je članek-če- prav to ni hotel biti — hvalnica delu na¬ ših starih in novih prijateljev v Združe¬ nih državah za nas vse. — Dobrodošel je kratek življenjepis Fathra Omana, ki je gotovo med najsimpatičnejšimi ame¬ riškimi slovenskimi duhovniki; zdaj pa, ko. je tako gostoljubno sprejel našega škofa, nam je še posebno drag. — Letos v pokrajini Misiones umrlemu dr. Anto¬ nu Novačanu se oddolžita dva članka Prvi prinaša pregled pokojnikovega življenja in dela, drugi pod naslovom Danes in nikdar več grof celjski pa nas žalosti ob opisovanju pisateljeve bolez¬ ni, smrti in pogreba v daljnjem Alemu, kjer čaka truplo tega silnega oblikoval¬ ca slovenske besede pred vstajenjem še na prevoz v domačo štajersko zemljo. — Po poklicu kot jurist in odvetnik, po nagnjenju za politično življenje, kot pi¬ satelj in s smrtjo v begunskem izseljen¬ stvu je Novačanov drug pokojni dr. Ivan Česnik, ki ima v tej knjigi tudi svoj skromen pisani spomenik. — Prelat dr. Odar je orisal lik človeka, duhovnika in učenjaka — zgodovinarja prelata profe¬ sorja “Josipa Turka, ki je umrl letos blizu San Francisca. Res velike može nam je letos vzela smrt V tujini in koli¬ ko rajši bi prinesel koledar kakšen teh¬ ten političen članek Gabrovškov, Nova- čanovo pesem. Česnikovo povest, Tur¬ kovo razpravo! — V Ljubljani je umrl odlični katoliški kulturni in znanstveni delavec gimn. ravnatelj Jože Osana, ki z nami zvezan s svojimi sinovi in je za¬ to prav, da je izšel o njem lep spomin¬ ski članek. — Bolj radostne narave sta prispevka. Ob jubilejih g. župnika Ja¬ neza Hladnika v Argentini in Srebrno- mašniški jubilej izseljenskega duhov¬ nika Stanka Grimsa v Franciji. Bog ži¬ vi ti zlati duši, vsi predani skrbi za slo¬ venske izseljence, še mnogo, mnogo let! — Na koncu knjige so pod Prešernovim verzom “Odprta noč in dan so groba vrata” našteti vsi v begunstvu in izsel¬ jenstvu umrli Slovenci, v kolikor je mo¬ glo uredništvo zbrati ustrezne podatke. Tu zvemo, da je bela žena pokosila v Italiji 14, v Avstriji 22, v Nemčiji 4, na Nizozemskem 1, v Belgiji 2, na Angleš¬ kem 8, v Švici 1, v Kanadi 4, v USA 5, v Braziliji 1, v Čilu 1 in v Argentini že 46, skupaj 110 beguncev. Kakor tudi so te številke bridke, je vendar ta žalostni pregled lepo pietetno dejanje. Vsi bo¬ mo našli med temi imeni sorodnike ali vsaj ljube nam osebe in hranili s spo¬ štovanjem knjigo, ki se jih je spomnila. Č. Trajne vrednosti so politične raz¬ prave. štiri so posvečene naši sedanji borbi za svobodo, tri govorijo o žalost¬ nih, le redko tudi veselejših dogodkih zadnjih let na slovenskih tleh. Ko bi vse to mogli brati oni doma! In kako bodo brali, kadar jim prinesemo naše koledar¬ je domov! Kako se bodo prav zaradi teh člankov trudile knjižnice, da prido¬ bijo kakšen izvod koledarja - zbornika za 1. 1952. Ko bi imel človek nekaj več denarja, vso odvišno naklado bi poku¬ pil in enkrat doma prodajal, zaslužil in še dobro delo povrh storil. — S skrom¬ no, pa morda niti ne popolnoma pravil¬ no začetnico. A.K. se je predstavil pisa¬ telj članka Narodni odbor za Svobodno Evropo. V njem izčrpno opisuje name¬ ne in ustroj te v Severni Ameriki de¬ lujoče organizacije, v kateri priprav¬ ljajo ob vzajemni podpori osvoboditev zasužnjenih evropskih narodov najple¬ menitejši ljudje ameriškega javnega življenja in tam zbrani predstavniki srednjeevropskih narodov. Tu torej delajo tudi možje našega zaupanja in iz članka izvemo, da so dostojno upoštevani vkljub trenotnemu razmerju oficielne USA do Tita in kljub različnim tež¬ njam, ki .jih imajo južnoslovanski na¬ rodi. Kar pomilovalno se bo pazljivi bralec nasmehnil, če se bo spomnil ble¬ betanja raznih političnih “modrijanov” od sinoči ali davi, ki bodo ne vem kaj vse naredili, pa jim nihče ne sledi in jih nihče ne posluša. Tam je treba delati in to pametno, delati, kjer delo kaj zaleže. .— Kakšen je končni cilj teh delavcev za svobodo, nam pove takoj za tem član¬ kom objavljeno Besedilo filadelfijske listine. — Poleg Narodnega odbora za Svobodno Evropo, pa v najožjem sode¬ lovanju z njim delajo za iste cilje zve¬ ze idejno še sorodnih srednjeevropskih strank. Pač z istega vira kot sestavek o Narodnem odboru izvira tudi članek Krščanska demokratska zveza Srednje Evrope. Ta članek pa ne govori samo o vlogi krščanske zveze, ampak tudi o o- j ČESTITKA K DESETLETNICI “SVOBODNE SLOVENIJE” Uredništvu “Svobodne Slovenije” Buenos Aires. Društvo Slovencev v Mendozi se priključuje vsem drugim slo¬ venskim društvom in ustanovam, katera so izrekla svoje čestitke in voščila “Svobodni Sloveniji” ob desetletnici njene ustanovitve. Da smo se tako zakasnili je vzrok v tem, ker nismo bili prej na to nič opozorjeni. Zvedeli smo še le, ko nam je prišla v roke ju¬ bilejna številka. Pošta k nam pri¬ haja zelo kasno. Iz Buenos Airesa v Mendozo do naslovljenca potre¬ buje štiri do osem in tudi več dni. Tudi mi tu pod visokimi Andi prav dobro vemo in se zavedamo, kako važno poslanstvo v boju za najvišje narodne vrednote je vr¬ šila “Svobodna Slovenija” K tako težki in izborno izpeljani nalogi ji čestitamo z željo, da bi dosegla vse cilje, za katere se bori. Predsednik: Rudi Hirschegger Tajnik: Janez Majeršič V Mendozi, 20. decembra 1951. Prelepo novoletno darilo je pes¬ niška zbirka dr. Tineta Debeljaka "Poljub". Stane samo 32 Pesov. Pohitite z naročilom, ker je bilo tis¬ kanih le 250 izvodov. Knjiga je v usnje vezana, vsak izvod je nume- riran in ima lastnoročni podpis pes¬ nikov. Cordoba t ELZA LOZEJ Po dolgem in težkem trpljenju je 17. decembra t. 1. umrla Elza Lozej, pri¬ morska rojakinja. Tuk. Slovenci so ji naslednjega dne pripravili lep pogreb. Na njeni zadnji poti na pokopališče San Vicente so jo spremljali vsi cor- dobski Slovenci ter vse strežno osebje iz bolnišnice, v kateri se je zdravila pokojnica in pri katerem je bila zelo priljubljena. Bolniške sestre so ji polo¬ žile na krsto krasen venec. Vse so so¬ čustvovale z njo in jo občudovale s ka¬ ko požrtvovalnostjo je prenašala hudo trpljenje. Pogrebni sprevod je vodil č. g. Franc Levstik oh asistenci g. prof. dr. Rudolfa Hanželiča in salezijanskega novomašnika č. g. Janeza Zupana. Pok. Elza Lozej je bila rojena leta 1922 na Primorskem. V Argentino je prišla 26. avgusta 1948. Zaradi pljučne bolezni j^ odšla v Cordobo ter se je ves čas zdravila v tuk. bolnišnici, dokler je Bog ni rešil trpljenja. Naj počiva v mi¬ ru, vsem njenim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Na božični dan je imel mašo za Slo¬ vence v Cordobi salezijanski novomaš- nik č. g. Janez Zupan. Med mašo je pevski zbor prepeval slovenske božične pesmi. - PORAVNAJTE NAROČNINO! - stalih podobno organiziranih skupinah. •— V kakšnih okoliščinah pa se je v I. 1951 to delo vršilo, o tem nas poduči po¬ litični pregled pod naslovom Leto sno¬ vanja svetovne fronte proti komunizmu, ki ga je napisal prav tako A. K. Letne zunanjepolitične preglede so naši kole¬ darji skoraj redno prinašali. A to so bila prijetna kramljanja o dogodkih, ki so pa že spadali v “tempi passati”. A. K. piše tu o tistih dejanjih, ki so važna za našo bodočnost. Tako zvemo v teh štirih spisih — mislim, da iz najzanes¬ ljivejšega vira — kakšen je svetovni in kakšen v njem naš položaj, in kako se v okviru svetovnega dogajanja vodi na¬ ša borba za osvobojenje domovine. Neprecenljive vrednosti ne le za po¬ litičnega in kulturnega zgodovinarja, ampak za vsakega Slovenca, ki hoče prodreti v bistvo našega narodnega živ¬ ljenja, prav posebno pa tudi za vse, ki so voljni sodelovati pri nadaljnjem de¬ lu za zagotovitev narodove rasti — in ti zadnji morajo črpati poznanje stvari iz dosedanjih potekov dogodkov — so tr-i temeljite razprave o razmerah ob nastopu komunistov na Koroškem, Pri¬ morskem in v Sloveniji. Tone Jezernik opisuje pod naslovom Slovenska Koroš¬ ka po letu 1945, s kako kruto brezobzir¬ nostjo so posegli titovci v kaos, ki ga je bil tam napravil hitlerizem, in kako so se slovenski Korošci sami, celo kljub (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. XII. 1951 SLOVENCI PO SVETU Angliji: Danes je deveti december. Hitim s pisanjem, da hoste pismo dobili še to le¬ to in pred prazniki. Predvsem Vam že¬ li blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1952 Vam pri “Svobod¬ ni Sloveniji”, ki se trudite, da med Slo¬ vence, raztresene po vseh kontinentih pošiljate nam vsem tako drago “Svo¬ bodno Slovenijo”, po kateri tako radi se¬ gamo in nestrpno pričakujemo vsake številke, pa tudi vsem Slovencem v Ar¬ gentini in drugod v svobodnem svetu. Ob koncu leta človek zaključuje svo¬ je račune. Tudi jaz Vam hočem poda¬ ti kratek pregled življenja in dela med Slovenci v Arfgliji. Statistika je na¬ slednja: Rojenih je bilo v letu 1951 12 otrok, umrlo je 5 oseb (3 naravne smr¬ ti, 1 nesreča, 1 pa od možganske kapi.) Porcčilo se je 19 parov. V razne preko¬ morske države se je izselilo 23 oseb in sicer v USA 5, v Canado 14, v Argenti¬ no 1, na otok Ciper 1, v Avstrijo sta se pa vrnili 2 osebi. V |em času sta pa prišli sem samo Slovejpa mati s hčerko k možu odn. očetu. Nam ljudje so se go¬ spodarsko nekoliko že opomogli ter so v letu 1951 kupili 6 hiš. Društveno življenje je kljub razdal¬ jam in raztrenosti naših ljudi še precej živahno. Predvsem v Rochdale in okolici. O vseh prireditvah je “Svobodna Slove¬ nija” sproti prinašala poročila. Če bi vsi naši ljudje tu na otoku še malo bolj po¬ prijeli, bi bilo lahko še bolje. V dušnopastirskim službi sta poleg č. g. Kunstlja pomagala še čč. gg. p. Pav¬ le Leskovec in dr. Janez Be'lej. Tudi č. g. Vinko Žakelj iz Belgije je bil 2 meseca pri nas. Pri zdravju smo še kar dobri, čeprav imamo 10 bolnih Slovencev tu. Tuber¬ kuloza in živci. Tuk. oblasti so se v tem pogledu sedaj začele malo bolj zanimati za vse begunce ter jim nuditi vso pomoč in zaščito. Zato v letu 1951 ni bil nihče več prisilno vrnjen v Nemčijo, kakor zadnja tri leta. Slovenskega branja prihaja med nas precej. Poleg “Svobodne Slovenije’’ in “Duhovnega življenja” iz Argentine in knjig, ki jih pri vas izdajate, še “Ame¬ riška Domovina” iz USA, zatem “Ka¬ toliški Glas” iz Gorice in “Demokraci¬ ja” iz Trsta. Mohorjeva iz Celovca nam pošilja tudi svoje knjige. Sedaj pa bo začela izdajati še verski mesečnik “Na¬ ša Luč”, ki naj bi bil namenjen pred¬ vsem našim ljudem v Franciji, Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in v Angliji. Naš verski list “Pismo” bo izhajalo še naprej. P. S. Avstriji e VOŠČILO SLOVENSKIH AKADEMIKOV Praznik rojstva našega gospoda je i pred nami. — Dete božje je prišlo na svet, da bi nam spričalo resnico in pra¬ vico, da bi nam prineslo mir — mir v naše duše — mir vsem narodom na zem¬ lji. Ko bomo ob jaslicah obujali spomi¬ ne na domovino, vse drage prijatelje in znance, bodo naše misli pohitele tudi k Vam v Argentini —• Južni Ameriki. Naj Vam podeli Novorojeni za ta praz¬ nik mnogo sreče in zadovoljstva ter mnogo božjega blagoslova v novem le¬ tu. Vsem Vam tam na jugu pošiljamo slovenski akademiki v Gradcu iskrene pozdrave. Za predstavniški odbor: Franc Lovšin in Zdravko Klinar. Kanada Vso srečo v novem letu želi “Svobod¬ ni Sloveniji”, vsem Slovencem v Argen¬ tini in po ostalih kontinentih. akad. slikar Božidar M. Kramolc. Vsem sotrudnikom in bralcem “Svo¬ bodne Slovenije” v Argentini in povsod drugod v svobodnem svetu želi srečno in uspehov polno novo leto. France. USA Vse naročnike “Svobodne Slovenije” prosimo, da poravnajo zaostalo naroč¬ nino. Za pošiljanje z avijonsko pošto stane 8 dolarjev, za pošiljanje z navad¬ no pošto 6 dolarjev. Ista je naročnina tudi za leto 1952. Vse naročnike prosi- [ mo, da plačajo zaostalo in novo naroč¬ nino upravi “Ameriške Domovine” v Clevelandu za račun “Svobodne Slove¬ nije”. V Duluth sta se poročila gdč. Marica Tomažič in g. Anton Lavriša. Čestita- SREČNO IN BLAGOSLOVA POLNO NOVO LETO 1952 ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. STRANKAM in PRIJATELJEM ČASA BO VIJ URARNA IN ZLATARNA Olazabal 2336 "BOVEC GARDENIA” — Mar del Fiata PLAYA PERLA — AVENIDA INDEPENDENCIA 1122 — T. E. 2-38-57 Odprto celo leto. - Sobe s toplo in mrzlo vodo in z razgledom na morje. Kuhinja družinsko domača. Dnevno sveže morske ribe. Cene ekonomične. Informacije v Capitalu: Avenida de Mayo 840. Ofic. 17 — T. E. 34-0211 Sam »Justo Prijetno presenečenje smo doživeli v San Justo v nedeljo 23. decembra. Ime¬ li smo nenapovedan obisk, ki pa nas je zelo razveselil. Obiskal nas je otroški pevski zborček, ki ga vodi učiteljica gdč. Anica Šemrov. Pri slovenski maši so nam prav lepo, z velikim občutkom in ubrano peli Kosijevo mladinsko ma¬ šo. Ne vemo, kaj naj bolj pohvalimo, ali ubranost glasov, ali z globokim ob¬ čutkom zapete pesmice, ki pa niso bile lahke, ali pa požrtvovalnost delovne gospodične Šemrovove in malih pevcev. Kar vse naj bo pohvaljeno, zlasti pa iz¬ redna požrtvovalnost. Prav nastop tega zborčka nas močno prepričuje, kaj vse zmore ustvariti ena sama požrtvovalna oseba. Bila bi škoda, če zborček, ki se je mnogo trudil, da je mašo naštudiral, ne bi nastopil še po drugih cerkvah, kjer se Slovenci zbiramo k službi božji. Pa tudi naš cerkveni slovenski pevski zbor v San Justo lepo napreduje. Stal¬ no se spopolnjuje in zboljšuje. Za božič so nas pevci razveselili s slovenskimi božičnimi pesmimi; pri veliki maši, h kateri pridejo v velikem številu doma¬ čini, pa so peli latinsko mašo. Tudi to je 'za zbor, ki nima starih izvežbanih pev¬ cev, lep napredek in vreden pohvale tem¬ bolj, ker vemo, da se mora zbor boriti z velikimi težavami. Za polnočnico pa smo se razdelili; ne¬ kaj nas je odšlo na Pasco, drugi pa v Don Boscov zavod v Ramos Mejia. Pol¬ nočnica je bila opravljena z vsem sija¬ jem, na koru pa je prepeval slovenski cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom g. Čamernika. Z latinsko mašo, sestavljeno po napevih slovenskih božičnih pesmi, so nam pevci privabili prisrčno občuteno slovensko božično raz¬ položenje, za kar smo jim zelo hvaležni. Božični dan je bil v našem bariju zelo živahen, saj so nas obiskovali številni znanci in prijatelji iz drugih mestnih delov, “Naša vas” je kar vsem všeč in se stalno veča s pritokom novih rojakov, ki si tukaj postavljajo svoje domove. Ilruštveni oglasnik SILVESTROVANJE NA PRISTAVI Vse reditelje in vse strežno osebje le¬ po prosimo, da se na dan prireditve zglasi :^a Pristavi ob pol 17. uri radi razdelitve dela in podrobnih navodil. O- stale, ki sodelujejo prosimo, da se zgla- se na Pristavi vsaj ob pol 19. uri. Ob 19. uri je začetek slovesne otvoritve Pristave in silvestrovanja. Naše mizarje pa lepo prosimo, da pri¬ dejo na Pristavo s svojim orodjem na pomoč pri sestavljanju miz in klopi v soboto 29 decembra popoldne. DRUŠTVO SLOVENCEV. Na prvi seji Sveta vlade IRS za pro¬ sveto in kulturo je rdeči min. Boris Zi¬ herl povedal naslednje: (iz Poročeval¬ ca): “Prav sestav sveta govori o tem, da je njegova ustanovitev korak naprej k poglabljanju naše socialistične demokra¬ cije v kulturi. Z ustanovitvijo sveta se vodstvo naše kulturne politike usmerja V skladu s težnjami ki prevevajo danes vse naše življenje, pritegniti aktivne de¬ lavce na posameznih področjih k nepo¬ srednemu sodelovanju in soodločanju v vprašanjih, ki zadevajo področja njiho¬ vega dela. Tako se bo kulturno-prosvet- na politika v naši državi in se posebej v republiki Sloveniji pričela otresati sta¬ rih birokratskih metod usmerjanja kul¬ turno - prosvetne politike, zakaj vodstvo kulturno - prosvetne politike postane stvar kulturnih delavcev samih. Za ilu¬ stracijo tega dejstva je tov. Ziherl na¬ vedel, da se je aparat bivših ministrstev za prosveto in za kulturo in znanost že doslej skrčil od 160 na 100 ljudi. Nato je tov. Ziherl dejal: “Mislim, da bo obstoj Sveta, njegovo delovanje, sodelovanje širokega krogla aktivnih kulturnih in prosvetnih delav¬ cev vplivalo tudi na obče ozračje v kul¬ turnem sveti* Slovenije, da bo omogoče- lo pojmovanje kulturno-prosvetno novih, širših vidikov, prispevalo v precejšnji meri k razvoju kritike in samokritike v našem kulturnem življenju in skratka, prispevalo k poletu in razcvetu vseh či- niteljev, — neogibno potrebnih za zdrav razvoj socialistične kulture”. Ze sekretarja sveta za prosveto je bil izvoljen Ivo Svetina; na predlog prof. Franca Peternela je bil izvoljen nato Marsikdo še ne ve... ■ ■ ■ da so hodniki v Pentagonu, amer. vojnem ministrstvu dolgi 23 km. ...da je najhitrejši tekač med ptiči noj z brzino 120 km na uro. ...da je na j hitrejša žival na svetu ameriški brencelj (cepheno- mya), ki doseže 124.2 km na uro ali 345 m na sekundo ter je tako hitrejši od zvoka. .. .da je človeški las debel eno dvajsetinko mm. .. .da letno pomrje na Kitaj¬ skem zaradi povodnji in epidemij ter lakote na 10 milijonov ljudi. .. .da je najstarejše doslej zna¬ no naselje na svetu bilo odkrito v Iraku ter je obstojalo že 8000 let pred Kristusom. Imelo je 50 hiš s 300 prebivalci. . .. da je v Londonu most, čez katerega ne sme peš- nobena žen¬ ska, Tradicija izhaja iz 15. sto- Ijetja. Od takrat nanj res ni sto¬ pila ženska noga. odbor komisije, ki ga sestavljajo: rektor univerze dr. Gorazd Kušej, generalni di¬ rektor Triglav filma dr. Danilo Dougan, preds, rep. odbora sindikata učiteljev in profesorjev Jože Zorn, Vidojka Kozako¬ va in pom. min. Miloš Ledinek. Člani poedinih odborov so še: dr. Anton Melik, Mirko Tušek, pravnik, Juš Kozak, uprav¬ nik Narodnega gledilišča v Ljubljani, prof. Zorka Peršičeva, prof. Janez~Kon- cilija, ing. Fridolin Hacin, dir. Srednje tehniške šole v Ljubljani, ter učitelj Ivan Bertoncelj. Ure budilke, žepne in ročne ure. Verižice, obeski, zapestnice, perle itd. Opozarjamo na novo pošiljko ročnih Unver ur. Vsa urarska in zlatarska popravila točno in solidno. Blagoslovljeno in srečno Novo leto želi vsem strankam in prijateljem URARNA IN ZLATARNA SILVESTER LIPUŠČEK Provincias Unidas 3616 San Justo, FCNDFS (Nadaljevanje s 3. strani) oviram s strani zavezniških zasedbenih oblasti, dvignili k pravilnemu gledanju položaja. Čeprav mu še vedno naspro- \ tujeta Nemec vseh barv in komunist o- beh branž, se koroški Slovenec iz lastne moči uveljavlja politično in kulturno. Posebnega umevanja mora biti pri nas vseh deležna rast celovške Mohorjeve družbe. . . — Matija Tratnik poroča o Medvladju na Primorskem, to je o dobi, ko so imeli po koncu vojne jugoslovan¬ ski komunisti zaseden tudi oni del deže¬ le, ki je zdaj spet v Italiji in rta Tržaš¬ kem. Pisatelj vse svoje trditve utrjuje s citati iz nasprotnih in tujih virov. Pri¬ znava tudi dobro voljo nekaterih posa¬ meznikov, toda ta ni prišla do veljave spričo nesposobnosti vodstva in iste par¬ tijske brezobzirnosti, ki se je hotela šo¬ piriti tudi v Korotanu. Najzanimivejši pa so dokazi za trditev, da so vzvodi za reševanje tržaškega vprašanja daleč na zapadu in tem interesantom je bilo brezglavo početje titovcev voda na mlin. ■— Prvo leto komunistične revolucije v Sloveniji je nadaljevanje že lani začete¬ ga prikazovanja usodnih dogodkov izpod peresa Janeza Martinca. Je to iz¬ vleček iz popisa začetkov revolucije v 1. 1941 — torej dobe pred 10. leti. Tu¬ di t a razprava je podprta s številnimi dokumenti, ki nam pomagajo doumeti, česar prej rtismo mogli razvozljati. Ko bo izšlo celotno delo v posebni knjigi, bo to pač najstrahotnejše poglavje v Zgo¬ dovini slovenskega naroda, ki se je pri Grudnu — Malu zaenkrat tako idilično zaljučila. D. Vsako leto nas popelje Lojze Ger. zinič ob slučajnih obletnicah v izbrana poglavja iz naše kulturne preteklosti. Letos piše o šolstvu, upodabljajoči umet¬ nosti, glasbi, svobodomiselstvu in kato¬ liški obnovi v prejšnjem stoletju. Men¬ da je prof. Gerzinič najpripravnejša o- sebnost, da nam enkrat napiše celotno kulturno zgodovino Slovencev. — Rav¬ natelj “Marko Bajuk, Ivan Prijatelj in M. Marolt so zbrali t vse dosegljive po¬ datke o Slovenskem begunskem šolstvu. Tako naš zbornik nadaljuje s prepotreb¬ no objavo spomenikov naše aktivnosti v dobi taboriščnega življenja. Ko so se druge narodnosti, ki so bile z nami po begunskih taboriščih, predajale malo¬ dušnosti ali preoptimističnemu politič¬ nemu sanjarstvu ali pa so hotele v ve¬ seljačenju pozabiti svoje bridkosti, so Slovenci delali to, kar je moglo v danih razmerah Tfajveč koristiti. Slovenska in¬ teligenca je v begunskem šolstvu izpol¬ nila svojo dolžnost stoodstotno. — O kulturnem življenju v zajemstvu pre¬ teklega leta podučujejo pregledi, ki sta jih sestavila dr. Tine Debeljak (literatu¬ ra) in Marijan Marolt (gledališče, li¬ kovna umetnost.) Sporočam cenjenim strankam in rojakom, da imam na zalogi vsa¬ kovrstne modne blagove ter vsem želim sreče in blagoslova polno novo leto *Sak«b Sušnik krojaški mojster Lanus, FCNGR na slovenskem zemljišču Srečno in uspehov polno novo leto 1952 želi vsem svojim cenje¬ nim strankam Telič-Novak Rondeau 1295 Ramos Mejia OBVESTILA Slov. fantovska zveza vabi vse fante na celodneven izlet, ki bo sredi januar¬ ja k jezeru v Monte. Vozili se bomo s skupnimi' avtobusi. Prijave sprejemajo odborniki do vključno 1. januarja. Vož¬ nja bo stala okrog 20 Pesov. Podrobno¬ sti o izletu bomo še objavili. Vsi fan¬ tje vabljeni. Vsem članom in vsem prijateljem v Argentini in drugod po svetu želi SFZ srečno in uspehov polno novo leto. Odbor SFZ Pension In gostilna "(URIJA" - Alvarado 350 v Ramos Mejia vabi 31. DECEMBRA t. 1. na silvestrovanje s plesom Gostom bodo na razpolago mrzla in topla jedila ter dobra in hladna pijača SanterSa y Fapelerla "SANTA JULI A” Victor Martinez 39 Buenos Aires vošči vsem rojakom v Argentini in v ostalem inozemstvu blagoslovljeno Novo leto. z željo, da bi bilo vsem srečno, zdravo, veselo in polno uspehov. SE VENDE toda elase de madera para techos, cemento armado y carpinterias. Informes, 25. de Mayo 749/IV. of. 16 15 — 19 hs. Srečno in blagoslovljeno ter uspehov polno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in roja¬ kom Martin Mavčič Almacen in Fiambreria Acassuso 6199 Buenos Aires F I E L E S F IIV A S PRVORAZREDNA KRZNARIJA Anton Krpan izdeluje vse vrste krznenih pla¬ ščev. Izvršuje tudi vsa popravila. Charcas 995 Buenos Aires Telefon: 31-0406 Lep zaslužek si lahko zagotove podjetni Slovenci z rajonskim zastopstvom ali preprodajo izdelkov velike nove tovarne in to: kru¬ ha, sladkega kruha, peciva, testenin vseh vrst, slanih palčic in po¬ zneje še slaščic in keksov. Priporočamo, da interesenti razpolagajo s primernim skladiščem ali vsaj z uporabo manjšega lokala. Za pogoje vprašati v tovarni "FALCON", C. Saraza 502 (višina Avde La Plata 1900) T. E. 91-7291. Paketi prispejo v 20 dneh Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh "AM E BIČA” Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, Buenos Aires — Tel. 37-6904 od 8. — 12.30 in od 14.30 — 20. ure. Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti. Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik. Tu navajamo samo nekatere cene. I. V 20 dneh prispejo sledeči paketi: Paket B: 2% kg sladkorja 2 kg kave Cena S 125.- Paket G: 2 kg kave , 214 kg riža Cena S 125.- Vreča 45 kg bele moke Vreča 63 kg moke iste vrste Vreča 50 kg riža Vreča 50 kg sladkorja S 300— 400— 380— 400.— III. Dnevno odpošiljamo z letalsko pošto zdravila: 10 gramov streptomjcina: $ 190.—; 3.000.000 enot penicilina: $ 190.—; 1000 tablet PAS: $ 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60.-- več, Štev. 10: 20 kg (17 netto) svinjske masti 200.— Odpošiljamo tudi pakete, ki jih stran¬ ka sama pripravi. /i' i 5* J