Pripravljalna dela stekla Vesna Bleiweis 0 Prva bitka z birokracijo dobljena, ostaja vojna z milijardami iS/lercator Qlasilo delavcev in združenih kmetov 140 XX Ljubljana, junij 1983 št.: 6 Ambicozen projekt sozda Mercator, da z lastnimi investicijami in sovlaganjem 100% pokrije potrebe sozda po svinjskem mesu, se počasi uresničuje. S skromno slovestnostjo zabeležen začetek pripravljalnih del za prašičerejsko farmo v Krškem to dokazuje. V prisotnosti predstavnikov Govorniki, predsednik izvršne-Sob Krško, nekaterih organizacij ga sveta Sob Krško, Vinko Bah, v sestavu sozda in izvajalca del direktor M-Agrokombinata SCT, je gradbišče odprl generalni Krško, Franc Juvane in uradnega direktor sozda Mercator, Miran investitorja, TOZD Poljedelstvo -Goslar. meso, direktor Ivo Bodor, niso V tej številki . kaj onemogoča skupno evizno poslovanje v okvi-^ Mercatorja - stran 2 S prvega zasedanja de-^vskega sveta v novem /^hdatu in prevodi najpo-/'foibnejših informacij v poohrvaščini - str. 3 .Sedem stebrov sozda ®rcator: skupni informa-.‘iski sistem in enotna ob-e'ava podatkov - str. 4 klavski dom v Ljublja-’ ^ova poslovna enota v ^iru sozda M - str. 5 ^Odstavljamo našo de-t Vn° organizacijo v Lenar-sb Vg ^©venskih goricah - ^bletnica v M-Trgoavtu Or - str. 7 ^losove vesti - str. 8-10 j^^Rodek v M-Zarji Or-Si druge novice iz SV Kenije - str. 11 Hjj^ultati 6. letnih šport-l^*Ser Mercatorja - str. flj^Oatorjev mozaik - tu- ®_°^Učjih, prejetih na no-em sejmu - str. 14 °va križanka - str. 15 Vosadsk, Lek /1 /1 v Za žitnim poljem, na nerodovitni zemlji, bo stala farma. Buldožer je zaril v zemljo in... dirka z milijardami se je začela. Foto Vesna Blenveis Ob mercatoriadi 83 Zniževanje in omejevanje vseh vrst porabe je pred dobrim letom sprožilo tudi vprašanje tako imenovanih delavskih športnih iger. Njihovo ukinitev so zagovorniki utemeljevali s preveliko porabo sredstev, pojavi elitizma in podobnim. Tovrstnim razmišljanjem se je v začetni fazi pridružilo tudi mnenje nekaterih v sozdu, ki pa ni dobilo ustrezne podpore. Zagovorniki nadaljevanja športnih iger danes lahko z vso gotovostjo trdijo, da te igre ne predstavljajo manifestacije zapravljanja sredstev, saj so organizirane z razmeroma skromnimi sredstvi, da pa so manifestacija pripadnosti in povezovanja. V današnjih časih, ko vsak beži in se odmika od skupnega, take manifestacije, čeprav na športnih igriščih, pomenijo potrditev skupnosti in skupnega. Prav tej ugotovitvi moramo ob merca-toriadah dati poseben poudarek. Mercatorjeva zastava, ki se dvigne nad glavami tisoč in še nekaj sto delavci Mercatorja, ki sodelujejo na športnih igrah, naj ne pomeni samo garancije vsem delavcem, da le s skupnimi močmi postopoma lahko uresničujemo enak družbenoekonomski položaj vseh delavcev, temveč mora izraziti tudi voljo in moč vseh delavcev, da se bomo za uresničitev tega tudi borili. Ne z besedami, temveč z dejanji in obnašanjem. To obnaša- nje oziroma uresničitev tega cilja marsikdaj terja tudi odpovedovanje v korist drugega, tako prek poslovnega kot samoupravnega delovanja. Pri tem pa nemalokrat zagazimo v močvirje verbalizma, individualizma in zaplotništva. Po vzdušju, ki vlada na športnih igrah delavcev in kmetov Mercatorja, bi rekli, da teh pojavov med delavci ni. Kdo jih torej ustvarja, kje iskati vzroke in kdo stoji za njimi? Ob koncu še to: organizatorju 6. mercatoriade - M-Izbiri Panoniji Ptuj iskrene čestitke za zelo dobro organizacijo iger. skrivali ponosa, da se na njihovem območju pričenjajo dela na eni največjih slovenskih investicij v proizvodnjo hrane. Pričetek del oziroma slovesna izročitev gradbišča izvajalcu del, Slovenijace-stam-Tehniki, je sovpadal s praznovanjem občinskega praznika krške občine. Zato je bilo nekaj besed namenjenih tudi njenemu razvoju, predvsem pa njenim prizadevanjem za razvoj kmetijstva. »V sozdu Mercator ni navada, da bi s slovesnostmi pričenjali dela na investicijskih objektih,« je začel Miran Goslar. »Vendar pa gre v tem primeru ne samo za počastitev krškega občinskega praznika, temveč predvsem za objekt, ki bo rezultat dolgoročno opredeljene poslovne politike Mercatorja, to je združevanja sredstev za investicije. Sredstva za izgradnjo farme bodo namreč v veliki meri zagotovile članice Mercatorja in s tem realizirale enega največjih projektov iz »zelenega plana«. Tej kvaliteti bi naj veljala vsa pozornost. Opredeljena politika združevanja sredstev za investicije in konkretna naložba teh sredstev v prašičjo farmo Agrokombinata Krško bo omogočila, da bo ta kombinat poleg sadjarske in vinogradniške proizvodnje zaokrožil začeto živinorejsko proizvodnjo in s tem postal najkompleksnejši proizvajalec hrane v sozdu in širšem slovenskem prostoru. Sama odločitev, da pričnemo z izgradnjo farme, je bila sprejeta pred letom in pol. Toliko časa so birokratski mlini potrebovali, da so izdali potrebne papirje za to prioritetno investicijo - za začetek njenih pripravljalnih del. Vsi organi in institucije, ki so sodelovali v administrativnem postopku, od odločitve pa do današnjega dne, so prispevali k temu, da investicija starta s podražitvijo nekaj starih milijard. Za vse te milijarde pa med birokrati ne bomo našli odgovornega. Z današnjim dnem se ne končuje mukotrpna vojna z birokracijo za dokončen »žegen« za farmo, začenja pa se dirka s časom, to je dirka z milijardami. Zato delavcem Agrokombinata, ki prevzemajo vlogo investitorja, ostaja težka naloga, da čimprej usposobijo objekt in zagotovijo proizvodnjo. Velika družbena sredstva jim lahko zaupamo, saj s ponosom lahko pokažejo na rezultate svojega dosedanjega dela, med drugim tudi na novo pridobljena zemljišča, na katerih bodo letos prvič padli snopi pšenice. Želim, da bi se odgovornosti za uspelo dirko s časom in milijardami pridružil tudi izvajalec del Slovenija ceste - Tehnika.« Po teh besedah je buldožer odrinil prvo leho zemlje in dirka se je začela. Upamo, da bo skozi cilj, septembra 1984, priteklo samo združeno delo, ker bo gospa birokracija odstopila. O častnem odstopu od nadaljevanja dirke ji bomo dali potrdilo in priznanje za »fair play.« *n tekmovalci iz 83 delovnih oziroma temeljnih organizacij,Ttolikor jih je v Mercatorju, so se v jutru 4. junija zbrali na Ptuju. Foto: Kancijan Hvastija Usklajevanje razporejanja dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Metod Škrjanec - M-Hoteli gostinstvo Ljubljana Ko zahtevamo odvisno? od ustvarjenega dohodi »Združene TOZD in DO se obvezujemo, da bomo z vaskoletnim planskim aktom SOZD Mercator usklajevale razmerja med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo in sredstvi, namenjenimi za akumulacijo, z usmeritvami vsakoletne resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter ustreznimi dogovori o usmerjanju razporejanja do- hodka.« Določilo 1. člena samoupravnega sporazuma o usklajevanju razporejanja dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD, ki so ga sprejele združene TOZD in DO v začetku letošnjega leta, vsebuje obveznost, ki jo bo potrebno v neposredni praksi tudi uresničiti. Obveznost, ki je samo na pogled enostavna, ali pa se zdi enostavna v posameznih okoljih, izhaja iz ustavnih in zakonskih opredelitev delitve družbenega proizvoda in zahteva razširitev vrste sistemskih vprašanj v medsebojnih odnosih in v vzpostavitvi kvalitetnih merih za ugotavljanje in primerjanje uspešnosti poslovanja, ki izhaja iz posameznih rezultatov združenih delovnih in temeljnih organizacij. Samo tako bodo zagotovljene širše osnove za takšno usklajevanje delitve, ki bo zagotavljalo enako- pravnost delavcev in ki bo v celoti uresničevalo načelo delitve po delu in načelp, da pripada delavcem za enako delo in enake delovne rezultate sorazmerno enak osebni dohodek. Z upoštevanjem navedenih načel z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo, z medsebojnim primerjanjem kazalcev poslovne uspešnosti, ki so sinteza pogojev pridobivanja dohodka, dela in poslovanja DO in tozdov na skupnih posameznih nivojih in krogih odločanja, ki so rezultat ugotavljanja normalne višine dohodka in njegovega odstopanja v asociacijah, kjer so DO in TOZD kakorkoli povezane in dejavnosti, bo omogočena celovita presoja položaja posamezne DO in tozda, bo odpravljen dosedanji način medsebojnega primerjanja samo na doseganju rasti dohodka. Dosedanja primer- java delitvenih razmerij na osnovi določil dogovora in usklajevanju v sozdu smo v globalu, brez izdelave enotne in kvalitetne metodologije (ki je sicer zahtevana v 3. členu sporazuma), pomeni, da se zaradi neselektivnega pristopa bistveno poslabša položaj prav tistih DO in tozdov, ki so na področju razporejenih sredstev osebne in skupne porabe in v razvojnih usmeritvah v najbolj neugodnem položaju. Uresničujoč družbeno funkcijo, da delavci medsebojno urejajo pogoje za pridobivanje dohodka, pomeni, da oblikovanje sredstev za osebno in skupno porabo v združenih DO in tozdih ne sme in ne more biti odvisno samo od doseženega dohodka, ne da bi istočasno presodili celoviti faktor pogojev in rezultatov dela v DO in tozdih. Poslovna uspešnost v združenih DO in tozdih je torej sinteza vpliva različnih faktorjev, med katerimi ne sme biti zanemarljiva raven povezanosti (dohodkovne ali celo samo institucionalne), in pomeni opredelitev vzajemnih pravic, obveznosti in odgovornosti pri planiranju in pridobivanju dohodka in možnosti medsebojnega vplivanja na poslovno in razvojno politiko, pomeni prevzemanje skupnega ri-zika in odgovornosti za zagotavlja- nje takšnih osnov in meril za razporejanje dohodka, da bodo dosežena taka razmerja v delitvi družbenega dohodka, da bodo dosežena taka razmerja v delitvi družbenega proizvoda, ki so predvidena z usklajenimi planskimi akti tozdov, DO in sozda oziroma tozdov in DO, povezanih v reprodukcijski verigi. Pri konkretnem izvajanju samoupravnega sporazuma imamo na razpolago velike možnosti, vendar samo ob upoštevanju že navedenega in znatne mere selektivnosti. V skladu z izhodišči, opredeljenimi v samoupravnem sporazumu o združitvi v sozd, v drugih samoupravnih splošnih aktih, ki opredeljujejo medsebojna razmerja tozdov in DO in v širše opredeljenih družbenih usmeritvah, so lahko sredstva osebne in skupne porabe višja le v tistih tozdih in DO, ki dosegajo celovito vrednotenje boljše rezultate poslovanja in nižja v tistih, ki dosegajo slabše. Celovito ugotavljanje rezultatov v DO in tozdih z medsebojnim primerjanjem pomeni zagotovitev osnov in meril, kazalcev uspešnosti in ponderjev, s katerimi bomo ugotavljali učinkovanje posameznega na raven osebne in skupne porabe v združenih DO in tozdih. Usklajevanje osebne in skup^ porabe z medseboj.no odvisnost] pa razširja odvisnost od določan) vrednosti sredstev osebne skupne porabe na osnovi P00®6.«, rane vrednosti uspešnosti pos* vanja, tudi na prenos finančnj? sredstev tistim DO in tozdom. . objektivno ne dosegajo doho kovne uspešnosti, iz tistih VO tozdov, ki to dosegajo v izjemn pogojih oziroma so s temi DPJ tozdi v poslovni in dohodke^ odvisnosti. Ko odločno opredeljujemo ^ zahtevamo odvisnost osebne skupne porabe od ustvarjen®^ t i ju • i—______•------- '~\'7X\0*V dohodka in nakazujemo mo^ usklajevanja na ravni sozda, P moramo poudariti nujnost so snega planiranja pogojev prido ^ vanja in razporejanja dohodka sredstev za osebno in skupno F rabo. To pa lahko dosežemo le, če ^ mo v večji meri motivirali od* mu v veeji men muLivuoi. “ vome delavce v posameznih o*c>, Ijih, da bodo razmišljali ne lg • ' ' AAft rasti lastne proizvodnje in pr°^. 0 blaga in storitev, temveč tudi tem, pod kakšnimi pogoji, v ka^ nih medsebojnih odnosih bom ^ ,0!« 1 načrtovani dohodek pridobi^ Sredstva osebne in skupne p°r', v tem primeru ne bodo °dvae[1-samo od rasti dohodka v lastn6^ okolju v določenem obračunski obdobju, temveč predvsem . ^ lih družbenoekonomski,, kvahtetnm druzbenoekonon*^ ^ odnosov med posameznimi mni odvisnosti, odgovornost tozdi, ki temelje na demokrat^ samoupravni povezanosti, ^ ^ solidarnosti. Samo delo in rezultati dela 4® m v čajo na podlagi enakih Pra'\irUi odgovornosti materialni in “ beni položaj človeka. Poslovodni svet — 8. 6. 1983 Vesna Bleiweis Kaj s tistimi, ki so tik nad vodo? Čeprav poslovnih rezultatov, doseženih v treh mesecih letošnjega leta, ne moremo obravnavati kot trdne osnove za prognoziranje rezultatov gospodarjenja do konca leta, so ti vendarle kazalci nekaterih trendov, ki so tudi v našem sozdu lahko zaskrbljujoči, če ne bomo nanje reagirali z dovolj učinkovitimi notranjimi ukrepi. To pa pomeni, da bomo morali v posameznih organizacijah poseči tudi po internih programih za odpravo motenj v poslovanju. Bleščeča ugotovitev dobrega poslovanja sozda kot celote, tako v primerjavi s podatki, ki veljajo za republiko in sorodne asociacije, je nekoliko zbledela ob podatku, da je v sozdu v prvem trimesečju letošnjega leta 12 organizacij poslovalo z izgubo, še petim pa je zmanjkalo sape, da bi ustvarile dohodek tudi za poslovni sklad. Več ali manj botrujejo tem rezultatom objektivni razlogi, velja pa se zamisliti nad tistimi, o katerih govorimo, pa jih vse preveč neradi ali neodločno odpravljamo. To so: racionalna organiziranost in organizacija dela, učinkovitejša izraba delovnega časa oziroma razporeditev delovnega časa, zaposlovanje in kadrovska struktura, pa še bi jih lahko našteli. Na poslovodnem svetu smo slišali nekaj predstavnikov teh organizacij, ki so na osnovi doseženih rezultatov skušali dati oceno oziroma prognozo do konca leta. Nič kaj rožnato se niso slišale, ker so bile skoraj vse povezane z zunanjimi vplivi oziroma vzroki. Po teh ocenah bi lahko dejali, da smo notranje rezerve že čisto postrgali, ker ostajajo samo razlogi, ki so 'izven našega dometa delovanja. Dvomimo namreč, da bomo lahko še naprej ostali samo pri deklariranju opiranja na lastne sile. Slej kot prej bo treba te sile izvleči na dan, deklaracije pa pospraviti v kot in pomesti z miselnostjo, da je čisto vse odvisno od birokracije (beri: vladnih ukrepov). Kaj pa nam ti obetajo na področju trgovanja, je jasno povedal direktor komercialnega sektorja v Delovni skupnosti, Franc Prvin-šek. Sladko - kislo. Sladko zaradi sladkorja, kislo zaradi sprostitve cen, ki bo prinesla dohodek le proizvajalcu, trgovcem pa bo ostalo kljub pričakovanim spremembam na področju marž bore malo, ali pa še manj kot do sedaj. Čeprav so razmere za dogovarjanje s proizvajalci o odstopu dela dohodka iz naslova povečanja cen trgovini neugodne, bo predvsem pri tistih proizvajalcih, s katerimi imamo dolgoročno sodelovanje urejeno na podlagi sporazumov, potrebno začeti te pogovore. Dokler bo povpraševanje presegalo ponudbo, bo krajši konec v teh razgovorih potegnila trgovina. Da pa ga že vleče tudi iz naslova nektarih čvrsto opredeljenih poslovnih in samoupravnih aranžmajev, kaže obnašanje Gorenja, ki ne izpolnjuje obveznosti, to je dobave bele tehnike na podlagi sporazuma o sovlaganju v rekonstrukcijo tovarne pralnih strojev in zagotavljanju obratnih sredstev. Obratna sredstva, obresti, investicijski krediti, nekurantne zaloge in še nekatere bridke zadeve s področja financ oziroma gospodarjenja bodo predmet posebne obravnave na naslednji seji poslovodnega sveta. S področja ekonomskih odnosov s tujino vesela vest: predvsem zaradi prizadevanja M-Mednaro- O pravilih obnašanja v poslovnem partnerstvu Metod Škrjanec - M-Hoteli gostinstvo, Ljubljana Kaj onemogoča skupno devizno poslovanje? s i i l t t v »Devize, ki so bile ustvarjene z združevanjem dela in sredstev, pripadajo TOZD, ki so bile udeležene pri njihovem ustvarjanju z vzajemnin proizvodnim, finančnim in drugačnim gospodarskih sodelovanjem.« »Navidez preprosto, jasno in tudi za laika razumljivo določilo 65. člena Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, ki formalno ureja razmerja med partnerji, ki z združevanjem dela in sredstev ustvarjajo devizna sredstva, katero pa je v neposredni praksi težko uresničljivo. Vzrokov za tako stanje ne smemo iskati samo v življenjskem in praktičnem gledanju na zakon ali v obravnavanju poslovnih razmerij s pozicije močnejšega, v večji okretnosti in smelosti v gospodarskem in političnem življenju, temveč predvsem v še nerealiziranih dne trgovine smo načrtovan izvoz v Tem obdobju presegli in istočasno ne presegli načrtovanega uvoza. Kljub zmedam, ki vladajo zaradi različnih razlag dogovora o zagotavljanju deviz, lahko ugotovimo, da je Mercator prispeval kar čedno vsoto dolarjev za te namene. »Če bomo tako nadajevali,« je dejal generalni direktor M-Medna-rodne trgovine, Mitja Marinšek, »se ni bati, da plana izvoza do konca leta ne bi izpolnili.« K razpravi (ponovni) o internih kompenzacijah (z verzi Janeza Menarta) - Dejal bi »da«, a rečem »ne«, a »ne« ni »da« in »da« ni »ne«, če »da« bi »ne« bil, del bi »du«, a ker ni »da« »ne«, rečem »ne«. ciljih združevanja in v neizdelanih dohodkovnih odnosih med partnerji v sozdu ali v reprodukcijski verigi. Z združevanjem dela in sredstev bi med partnerji morali odpraviti »normalna« poslovna razmerja, ki so posledica položaja na trgu in katerim je osnovni cilj lastni ekonomski interes, pri tem pa se v manevriranju med partnerji izčrpava tisti, ki je ekonomsko v podrejenem položaju. Z vzpostavljanjem trajnih vezi, na osnovi združevanja dela in sredstev, ne bi smeli več razmišljati samo o lastnem interesu, temveč bi nas moral zanimati tudi interes partnerja oziroma skupni interes. Pri tako opredeljenem in vzpostavljenem poslovnem sodelovanju pa se poleg ekonomsko finančnega, tehničnega in pravnega razmerja oblikuje še moralno, ki je temelj in pogoj za kakršnekoli višje oblike sodelovanja in pogoj za dolgoročni razvoj tozdov in širše asociacije, v katero so združeni. Ne glede na že dosežene rezultate pri združevanju dela in sredstev v delovnih in sestavljeni organizaciji združenega dela medsebojna poslovna razmerja še vedno obvladujejo oblike čistih kupo-prodaj-nih odnosov, ki kažejo, da se razmere niso bistveno spremenile: - tozdi še vedno delajo, planirajo in poslujejo izključno samo zase in za svoj račun; - poslovna razmerja med tozdi v sozdu ali tozdu v reprodukcijski verigi ne vsebujejo prvin ustvarjanja skupnega dohodka; - skupno opredeljeni cilji in že realizirane akcije, kot so koordinirano investiranje, usklajevanje poslovne politike in razvoja, skupno uporabljanje zmogljivosti in sred- stev, so še vedno bolj rezult^,. Jj nega, kot pa skupnih interes^ ^ - marsikje so medsebojni ‘cV ^ si še vedno antagonistični rezultat medsebojnega 5 nja o tem, kaj pripravlja P3:^ namesto da bi bili rezultat o skupno opredeljenih in ^ ciljih, interesih, solidarnosti ^ ^ trebi po skupni udeležbi v ^ jenem dohodku in riziku. . g0v 3| Vsako urejanje trga in njff,j stabilizacija, posebno pa t( vanje dela in sredstev, zahte^ 0t g, temeljni pogoj spremembo .^c Q' našanju pri medsebojnem s ^ ^ ^ vanju, tudi zato, ker srn0 ^ ^ spremembe oziroma pravila g w šanja opredelili tudi v skupn^jjt* ^ moupravnih dokumentih, bjj, ji ^ način dela in mišljenje v^H^vO1 V majhnih podjetij niso ve4+pV f. oziroma pogoj za zagotovit6^ f ^ slovnega uspeha prav zat°> c), medsebojna povezanost P*^^ trajni značaj in nenehno 00 ^ (?, v materialnem in socialn6 U gledu. ra^( Iz nakazanih dejstev ]e i0V' < dno, da skupno devizno P® .r nje ne pomeni samo zdm^ j j f tu 1 prostih deviznih sredstev,. v sK ^ samo zahtevo po udeležbi ^ ri deviznib ^ paj ustvarjenih devizna* pr ^ stvih, temveč pomeni s*j:# ^ proizvodnjo blaga in oP^st^u storitev - pomeni skupno janje dohodka s skupnimJ Skupno pa pomeni men pO* Oft-upuu pel puiuciu " ■-irtOFjrp, vpliv na poslovno in razvoj, tiko, zagotovitev skupne nosti za ustvarjanje noV^jctev'.v;, sti, ki je osnova in virsreO jA zadovoljevanje skupnih nih potreb - osnova za zag sredstev osebne in skufm^gjvj^ in sredstev za izboljšan]1 ne osnove dela. Pravo skupno devizmo nje ni utopija, kot trdijo ° ^ tudi še ni stvarnost m tu0uiraflii toliko časa dokler ne bojn^o JE” medsebojnih razmerij, sicer opredelili v sp°r združitvi. i^in 1. zasedanje delavskega sveta SOZD esna Bleiweis — Center za obveščanje Novi organi in nova članica sozda , ^andat delegatov delavskega sveta SOZD za ob- 12 M-Veiepreskrbe, namest-2?bie 1981-1983 se je iztekel, novoizvoljeni delegati * M' ii Pr®yzGli svoje pravice in dolžnosti. Skupno Delegati so pozorno poslušali ■r ^ “danje obeh sklicev delavskega sveta je bilo prava, poročili o poslovnem uspehu soz-ig3 Phložnost za slovesno izročitev priznanj za razvoj da v pivih treh mesecih letošnjega 'S* ^opostrežnih trgovin, ki jih je podelilo Združenje g trgovino Jugoslavije nekdanjima Mercatorjevima bi ^ktorjema Adiju Ostercu in Slavku Humarju ter in urganizacijama Rožnik in Nanos. pednje in prvo zasedanje je v S| * 1 * vrsti namenjeno predaji po-12vo^tvam in imenovanjem. 1^° je delavski svet na predlog ^ ordinacij skega odbora sindika-p apzd Mercator izvolil za svojo Porednico diplomirano pravni-1 Matejo Fortič, sekretarko de- organizacije M-Tehna, za vjcn.ega narnestnika pa Janeza jj^Vsa, poslovodjo iz M-STP Izvoljeni so člani izvršilnega odbora, imenovani člani stalnih delovnih teles delavskega sveta ter predsednik in tajnik notranje arbitraže in njuna namestnika; Notranji arbitraži bo v mandatnem obdobju 1983-1985 predsedovala Marica Tajč iz kamniške Ete, na-domestoval jo bo Štefan Plankar iz grosupeljske Pekarne. Tajniška dela so bila poverjena diplomiranima pravnikoma Zvonimiru Ta- leta in o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v sozdu. Prav to poročilo je vzbudilo nemalo pozornosti predvsem zaradi predloga člana komisije Metoda Škrjanca (sicer tudi delegata delavskega sveta), ki je menil, da moramo na ravni sestavljene organizacije nujno izdelati merila za ugotavljanje upravičenosti do razporejanja in delitve sredstev za osebne dohodke glede na neenake pogoje pridobivanja dohodka. Po njegovem mnenju je nujno, da pričnemo uresničevati določbe zakona o združenem delu, ki opredeljujejo dohodek, ki ni rezultat vloženega dela, temveč izjemnega položaja organizacije združenega dela. Zahtevo, da na podlagi svoje metodologije ugotavljamo upravičenost do razporejanja in delitve sredstev za osebne dohodke, smo zapisali tudi v samoupravni sporazum o usklajevanju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v sozdu, realizirali pa te zahteve nismo. Razlog; ta sporazum smo uporabljali le za primere, ko je bilo treba pred pristojnimi organi zagovarjati delitev sredstev za osebne dohodke v nasprotju z družbeno dogovorjenimi merili. Kaj več pa s tem sporazumom, ki bi moral biti osnova tako za pripravo strokovnih podlag kot obravnavo obnašanja na področju delitve sredstev za osebne dohodke v posameznih okoljih, nismo vedeli ali pa hoteli početi. S sklenitvijo oziroma popolnim soglasjem za sklenitev samoupravnega sporazuma o poznejši združitvi v sozd Mercator, je postala živilska industrija Eta Kamnik članica sozda. Odločitev, ki jo velja pozdraviti zato, ker ta združitev pomeni dopolnitev že obstoječe reprodukcijske verige v sozdu. Koliko in kaj bo imenovanje komisije za spremljanje in izvajanje dogovorjene politike, označevanja imena in znaka Mercator pripomoglo k odpravi anomalij pri uporabi tega znaka, bomo videli. Že če bo rezultat njenega dela to, da bodo iz naših izložb izginili vsi nemarni in oguljeni znaki in podobna nalepkarska navlaka, bo nekaj Če pa bo uspela spremeniti tudi miselnost in odnos do uporabe znaka firme Mercator in dosegla, da bodo pri njegovi uporabi spoštovana tudi estetska merila in dobro oblikovanje, bomo tej komisiji z veseljem čestitali in ji izrekli tudi javno pohvalo. V zapisu o seji poslovodnega sveta smo dodali komentar na razpravo o internih kompenzacijah. Delavski svet je soglasno sprejel spremembo letnega planskega akta sozda za leto 1983, ki se nanaša na interne kompenzacije (spremembo so sprejeli delegati prejšnjega mandata). Od 1. januarja 1983 se sredstva za interne kompenzacije združujejo po solidarnostnih osnovah - stopnja 0,25% od dohodka. Tako je naposled končana mukotrpna razprava. Koncu te razprave pa je najbrž moral botrovati ne samo solidarnostni princip, temveč mnogo bolj osebni vpliv. za delavce v dragih republikah • Ima nešto važno • Ima nešto važno • Ima nešto važno - za d msmMm 1. sednica radničkog saveta SOUR vanju u SUOR Mercator, član SOUR je postala i radna organizacija Eta-Kamnik. Ta odluka je posebno pozdravljena, jer se tim udruživanjem popunjava repro-dukcioni lanac u SOUR. Posebno interesantno je pitanje, koliko če naimenovanje komisije za pračenje i ostvarivanje dogovo-rene politike označavanja imena i znaka Mercator doprineti da se spreče anomalije prilikom upotre-be tog znaka. Biče nešto več i to, Novi organi i novi član SOUR sj^legatima radničkog saveta SOUR istekao je mandat. Novoizabrani delegati j. Preuželi svoja prava i obaveze. Zajednička sednica obadva saziva bila je pravo to za svečanu podelu priznanja za razvoj samouslužnih prodavnica, koje je ^ ^ Du.e uesm vec i m, trJkslavensko udruženje za trgovinu dodelilo nekadanjim Mercatorovim direk- ako rezultat rada te komisije bude ^ Adiju Ostercu i Slavku Humaru te radnim organizacijama Rožnik i Nanos, naših prodavniSS onih zadatak poslednje i Oknice uglavnom je primo-^jg^^tužnosti i razna naimeno-j og uadnički savet je na pred-13 °°rdinaciskog odbora sindi-Y’( °UR Mercator za predse-? .^ V/^bra0 diplomiranog prav-% r-V Fortič, sekretara ra- 3 I £rttwJ?ardzacije M-Tehna. Za pot-'^4 ^trav,ctnika je izabran Janez p ^ Poslovodja M-STP Hrast- ial k?^irarM su članovi Izvršnog dohotka i podeli sretstava za lične dohotke i zajedničku potrošnju u SOUR, ali njegova realizacija još nije ostvarena. Taj samoupravni sporazum smo upotrebljavali samo onda, kada smo branili podelu sretstava za lične dohotke pred zvaničnim organima, zbog kršenja društveno dogovorenih merila. Za nešto drugo, očigledno da nismo znali ili nismo hteli da ga upotre-bimo. Zaključivanjem odn. potpunom soglasnošču za zaključivanje sa-moupravnog sporazuma o udruži- Ijenih i nemarno održavanih zna-kova naše firme, koje smo mogli videti u različitim bojama i oblici-ma. Ako pak, komisija uspe da promeni shvatanje i odnos prema upotrebi znaka naše SOUR tako da postigne poštovanje zajednički dogovorenih estetskih merila oblikovanja, onda če to biti jedna od od- ■ ra.nairnenovani članovi stal-j tela radničkog saveta, s J arbitjjjPik in sekretar unutrašnje ufl ?°st * nPhovi zamenici. Duž-* rt n rdsednika unutrašnje arbi-' K pr Ptandatnom periodu 1983-, i eča Marica Tajč iz radne Eta-Kamnik, a njen I? 0, do)!?*?}0 na kcne dohodke odre-^ 2a . sn°vu vlastite meto- ^ sPoS?,San ie 1 u samouprav-mO o uskladjivanju Blistavi poslovni rezultati SOUR kao celine, poredjeni sa re-zultajjma koji važe za Republiko i srodne asocijacije, izgubili su nešto od svoga sjaja obzirom na po-datak da je u prvom kvartalu 12 organizacija poslovalo sa gubit-kom, a još 5 je bilo »prekratko« da bi ostvarile nešto dohodka i za poslovni fond. Svemu torne su, više ili manje krivi t. z. subjektivni razlezi. Moramo se, medjutim, veo-ma ozbiljno zamisliti nad tim subjektivnim razlozima, o kojima stalno pričamo, ali nikako da »pljunemo u šake« i da ih konačno uklonimo. To su oni razlozi o kojima več i vrapci govore: racionalna or-ganizaciska struktura, savremena organizacija rada, efikasnije isko-riščavanje radnog vremena, efikasnije zapošljavanje i odgovarajuča kadrovska struktura, veča upotre-ba znanja i savremenih metoda rada... mnogo je još toga što bi tre-balo nabrojati!!! Na poslovodnem veču imali smo priliku da čujemo pretstavni-ke nekih od tih radnih organizacija. Oni su na osnovu postignutih rezultata poskušali da prognozira-ju kretanja poslovnih rezltata svojih radnih organizacija do kraja godine. Te prognoze nisu bile ni-malo ružičaste, a svi razlozi za tak-vo stanje bili su povezani sa spo-Ijašnjim uticajima i uzrocima. Su-deči po njhovim ocenama moženo sa sigumošču tvrditi da smo »ka-zan naših unutrašnjih rezervi« ostrugali do dna i da su ostali samo razlozi izvan naše moči uticaja. Sumnjamo u to da možemo i smemo i dalje ostati samo na deklaracijama o oslanjanju na vlastite snage. Krajnje je vreme da te snage ugledaju svetlost dana i da ih izvučemo iz tame anonimne neaktivnosti! Sa golim naklapanjem, formalnim i na papiru, znamo več šta nam je činiti, a ubedjenje da sve zavisi od birokratije (čitaj: vladinih mera!) mora što pre za vršiti u košu za otpatke. Te mere nam donose, kako reče direktor komerci-jalnog sektora u Radnoj zajednici, neku Čudnu meša vinu: Slatko -kiselo!! Slatko-zbog šečera, kiselo-žbog odmrzavanja cena što donosi dohodak samo proizvodjaču. Trgovci, če bez obzira na očekivane promene na području marži, dobiti veoma malo, a čak i manje nego do sada. Ušlo vi za pregovore sa proizvodjačima oko ustupanja je-dnog dela povečanog dohodka, koji je nastao na osnovu povečanja cena, nisu baš povoljni. Bez obzira na to, pregovore moramo početi, naročite sa onim proizvodjačima sa kojima imamo sarad-nju na osnovu dugoročnih sporazuma. Odnos ponude i potražnje je osnovni regulator naših medju-sobnih odnosa. Sve dok je potraž-nja veča od ponude, trgovina če u tim pregovorima biti u slabijoj poziciji, šta više slabiji položaj trgovine se več oseča čak i na nekim veoma čvrstim poslovnim i sa- retkih komisija kojoj čemo čestitati sa posebnim zadovoljstvom i koju čemo sa posebnim nagla-skom i javno pohvaliti. Članku o sednici poslovodnog veča smo dodali komentar rasprave o internim kompenzacijama. Ra-dnički savet je jednoglasno potvr-dio promenu godišnjeg planskog akta SOUR za 1983. godinu. Promene se odnose na interne kompenzacije, a potvrdili su ih delegati u starom sastavu. Od prvog ja-nuara 1983 godine se sretstva za interne kompenzacije udružuju na osnovu solidarnosti - 0,25% od dohotka. Tako je najzad završeno je-dho dugo, mukotrpno raspravlja-nje, čijem srečnom završetku je, svakako dopriheo princip solidarnosti, ali se ne možemo oteti uti-sku da je najviše doprineo lični uticaj nekih osoba. moupravnim aranžmanima. To pokazuje npr. ponašanje Gorenja, koje ne ispunjava obaveze o ispo-ruci bele tehnike, koje je preuzelo po sporazumu o zajedničkom ula-ganju u rekonstrukciju fabrike mašina za pranje i osiguranju obrtnih sredstva. Obrtna sredstva, kamate, inve-sticioni krediti, nekurentne zalihe i još neke neugodno britke istine na financiskom i poslovnem području, biče predmet posebne »obrade« na sleplečoj sednici po- slovodnog veča. Vesele vesti nanj, medjutim, do-laze sa područja ekonomskih odnosa sa inostranstvom; zahva-Ijujuči naročito naporima M-Me-dnarodne trgovine, planirani izvoz je premašen, a istovremeno, ostva-renje uvoza ostalo je pod planiranem veličinom. Bez obzira na po-metnju, koja zbog različitih dogovora o osiguranju deviza, vlada na tom području, ustanovili smo da je Mercator obezbedio priličnu ko-ličinu deviza. »Ako tako nastavimo«, rekao je generalni direktor M-Mednarodne trgovine Mitja Marinšek, »za ostvarenje plana izvoza ne treba da se bojimo«!! Na kraju, više zbilja - manje šala, za komentar o diskusiji (ponovlje-noj) o internim kompenzacijama, pozvačemo u pomoč Janeza Menarta i njegove stihove: Rekao bi »DA«, al’ipak kažem »NE«, - iako »NE« nije »DA«, a »DA« nije »NE«, - kada bi »DA« bilo »NE«, rekao bih »DA«, - a pošto »DA« nije »NE«, kažem »NE« Prevod S. M. Stebri sozda Skupen informacijski sistem in enotna elektronska obdelava podatkov Obdelava podatkov preko računalnika naj bi omogočila in zagotovila ekonomizacijo marsikaterega opravila, poenostavila pretok informacij in še marsikaj drugega bi nam lahko prinesel računalnik. Kaj pa nam danes daje oziroma koliko nam bo dajal jutri je odvisno od človeka. Ta mora postaviti zahteve. Kako jih postavljamo pri nas v sozdu? Je to, kar imamo dovolj, in česa bomo imeli jutri preveč ali premalo? To bi morali vedeti danes. Pa vemo? Med nepoučenimi velja računalništvo za bau-bau, ki v ustaljene delovne postopke, navade in prakso lahko vnese edinole zmedo. Posebne želje po spoznavanju njegove prednosti, ekonomičnosti in drugih prednosti med članicami sozda ni. Začetniške težave v naših računalniških centrih so premagane, pri uporabljanju njihovih storitev in možnosti pa se že kažejo strah, odpor in druga odklonilna stališča. Čemu to pripisujete? Vsaka tehnologija, ki se na novo pojavi, prinaša s sabo strah in nezaupanje. V času uvedbe računalnikov se je pojavilo še kup tehnoloških novosti, ki pa jim posvečamo dosti manjšo pozornost, čeprav so verjetno vplivali na naše življenje bolj, kot si mislimo. Računalništvo vse preveč zavijamo v neko tančico skrivnosti, posebno srečamo to v javnih občilih (televizija, časopis), v resnici gre pa za navadne stroje, ki s pomočjo električnih impulzov izvajajo operacije, zelo podobne miselnim operacijam človeka. Ko se srečamo z računalnikom ob delu, nastopi bistven premik -rešeni smo monotonih, rutinskih opravil - ostane nam nadzor nad rezultati, ki jih izdela računalnik. Pogoste začetne težave so vzrok nezaupanju, in to ljudje odkrito povedo. Kljub temu je sodelovanje z našimi uporabniki upspešno in je odziv za obdelave zadovoljiv, čeprav se včasih zgodi, da uporabnik, ki smo ga mi planirali za obdelavo (ker se nam zdi iz organizacijske plati logično), sodelovanje odklonil, s svojimi željami pa se pojavijo trije drugi, ki pa jim hkrati ne moremo ustreči. očitke, da so domače storitve dražje od zunanjih, manj kvalitetne, skratka, da je isti film vsako leto dražji. Kako odgovarjate na te očitke, ne da bi se pri tem sklicevali na sklep delavskega sveta sozda, ki potrjuje cene storitev? Cene storitev so odsev naših stroškov. To velja za vse tri centre. Vendar pa se pogoji dela oziroma pristop v vseh treh centrih malce razlikujejo, zato tudi stroški in cene niso za vse tri enaki. V sektorju AOP v DS SOZD smo. leta 1980 prešli na financiranje preko plačila za opravljene storitve. Indeks stroškov je v razdobju 79/82 363, indeks cen pa je v povprečju 250. Dve tretjini stroškov predstavljata amortizacija in vzdrževanje računalnikov. Na te stroške ne moremo vplivati v tem smislu, da bi lahko karkoli prihranili (za leto 1982 so se amortizacijske stopnje povečale za 100%). Cene imamo vsako leto fiksne za vse leto in v planu upoštevamo resolu-cijske kazalce; kakšna je realizacija v praksi, pa tako vsi vemo. Ali so cene visoke ali nizke, vedo tisti uporabniki, ki delajo v našem centru in v centrih izven Mercatorja. Po takih pripombah smo cene resno analizirali in ugotovili, da so na ravni centrov, ki poslujejo po ekonomskih principih in veljajo za cenejše v Ljubljani. Kvaliteta je drugo vprašanje, na katero pa vplivamo tako računalničarji kot tudi uporabniki. V letu 1982 je bil v okvari le računalnik Delta, 3 dni, vendar smo si pomagali z računalikom PDP, tako da zastojev v obdelavah ni bilo. Na napake v obdelavah pa ima vpliv samo tisti, ki daje podatke. Vse uporabnike opozarjamo: kontrolirajte podatke pred obdelavo, kontrolirajte podatke po obdelavi! Kakšen pristop do popularizacije računalniške obdelave podatkov v vseh članicah sozda predlagate? Najboljša reklama so konkretni izdelki in število uporabnikov na projektu ter cene, ki so ugodnejše kot v tujih centrih. Velja, da morajo biti stroški obdelave nižji ali na isti ravni kot stroški za ročno izvedbo. Tozdi se neradi pojavijo kot prvi uporabniki na nekem projektu, ker imajo občutek, da so poizkusni zajci. Vendar so pa ravno ti deležni največje pozornosti in izpolnimo jim največ želja v zvezi z dopolnitvami obdelave. Z večanjem števila uporabnikov se posamezne obdelave izpopolnjujejo, tako da se tisti, ki se vključujejo kasneje, veliko laže vključijo v obdelavo, ker smo posebnosti predhodnikov že upoštevali v projektu. Kar zadeva popularizacijo, pa menimo, da ni preveč dobro govoriti in obljubljati, naj delovni rezultati govorijo za nas. Del problemov ali pa težav pri uveljavljanju elektronske obdelave podatkov vsako leto znova predstavlja tudi cena teh storitev. Nemalokrat je bilo slišati Za posmezne vrste obdelav že lahko rečemo, da so rutinske in dovolj kvalitetne. Bi bilo mogoče z obstoječimi tehničnimi in kadrovskimi kapacitetami ponuditi uporabnikom kaj več, in kaj? Iz obstoječih obdelav bi se dalo še marsikaj potegniti, vendar to ni odvisno od nas, ampak od uporabnikovih zahtev, kajti podatki so njegovi. Tako prihaja često do situacije, da »posiljujemo« nekatere uporabnike pa tudi druge s podatki, za katere mislimo, da bi jih posamezen tozd moral uporabljati. Se vedno smo na nivoju računalnikov, ki.opravljajo zgolj transakcije (fakturiranje, obračun osebnih dohodkov, obračun amortizacije, kartice kupcev in dobaviteljev ipd.), vendar pa obdelujemo že tudi podatke, ki niso zgolj podatek, ampak so že informacija (ta nudi že presojo o nekem pojavu). Sem štejemo obdelavo bilance uspeha in bilance stanja za sozd ter obdelavo dobaviteljev za sozd, pričenjamo pa tudi z obdelavo plačilnega prometa M-Inteme banke. To so skromni začetki, ki pa bi jih radi razvili tako, da bi iz primarnih podatkov, ki so že v računalniku, oblikovali informacije za posamezne uporabnike. Transakcijske obdelave so pri nas blagovno poslovanje, ki ga želimo uvesti pri vseh grosistih v sozdu, kot podaljšek tega pa finančno poslovanje, ki je šele v začetni fazi. Podatki prihajajo iz projekta v projekt, ki ga dopolnimo še s podatki, ki jih potrebujemo (fakturam, ki so rezultat blagovnega poslovanja, priključujemo plačila v saldokon-tih itd.). Za razvoj računalništva so v tekočem srednjeročnem obdobju namenjena precejšnja sredstva, vendar le tehnični opremi, sam program obdelav, ki naj bi potekal na novih oziroma obnovljenih napravah, pa je kaj malo konkreten. Govorimo o skupnem informacijskem sistemu, vendar pa želimo vaše predstave o tem, kaj ta skupni informacijski sistem je oziroma bo in kaj naj bi ta zagotavljal ter kako si predstavljate njegovo realizacijo? Samo tehnična opremljenost ob koncu srednjeročnega obdobja bo premalo, če ne bomo istočasno usposobili kreativnih kadrov, ki bodo poleg računalništva obvladovali tudi posamezne poslovne funkcije. V srednjeročnem planu razvoja AOP nismo zasledili vira sredstev za izobraževanje tovrstnih kadrov. Ali to pomeni, da je izobraževanje kadrov prepuščeno vsaki organizacijski enoti (Ljubljana, Ptuj, Postojna)? Ali menite, da je prav, da vzgoji lastnih kadrov v tem srednjeročnem obdobju nismo posvetili posebne skrbi? zaposlene iz centrov, pa tudi zaposlene iz tozdov, da lahko pridobijo osnovna znanja o računalništvu. Za sodelovanje z nami najraje usposobimo mlade strokovne kadre iz tozdov. Ti najbolj poznajo zahteve in potrebe svojega okolja po obdelavah. S tistimi, ki smo jih dosedaj vključili v naše delo v vseh treh centrih, smo zadovoljni in mislimo s tako prakso nadaljevati, to je poiskati kadre v lastnih vrstah. Ozko specializiranih profilov za direktno delo z računalnikom (t. j. sistemski programer, operater) pa potrebujemo na en računalnik 3 do 4, za katere pa mislimo, da jih v bodočnosti ne bo problem pritegniti, saj se mladina rada odloča za študije te vrste. Predvsem želimo ljudi z dobrim odnosom do dela, do sodelavcev in do uporabnikov, kajti naše obdelave so v bistvu proizvodna linija, pri kateri ne sme nič škripati, zato morajo biti ustrezni ljudje vselej na razpolago. Kdor na to ni pripravljen, mu mesta v računskem centru ni. S prehodom na financiranje prek storitev imamo možnost povezati delo vsak6^ posameznika z dohodkom, ki e pridobimo za njegovo storitev. ^ bi imeli možnost še stimulativni pridobimo za njegovo storitev. ^ bi imeli možnost še stimulativni ga nagrajevanja, bi lahko doseg11 še večjo učinkovitost. V zvezi z enotnimi ra&£ nalniškimi obdelavami s* večkrat začenja tudi vpr® sanje organiziranosti sli^ be za elektronsko obdelav, podatkov. Predstavite va5 koncept. 1 Organiziranost pogojuje stroš** in ker so ti bistveno nižji, če s^ organizirani v okviru delovir skupnosti, vztrajamo v tej Ce se bo pokazalo, da bomo itfi nižje stroške v kakšni drugi ore j J nizacijski obliki, se bomo na n1 [0V° organizirali. Ni problem naša.® ganiziranost, ampak organih 0 nost sozda Mercator na splošno^ čemer smo govorili v zvezi z irk0 macijskim sistemom. Odgovarjala je pomočnica direkt°r^ sektorja za AOP, Alenka SRDlC- Informacijski sistem je pojem, ki se ga na debelo uporablja, z njim pa velikokrat ne vemo početi nič pametnega. Prvič: informacijski sistem je le del poslovnega sistema, in sicer služi izvajanju upravljalske funkcije, in drugič: AOP ni informacijski sistem, ampak zgolj tehnologija oziroma medij, prek katerega obdelujemo podatke in ustvarjamo informacije (podatke lahko obdelujemo tudi s svinčnikom, gosjim peresom, kredo itd.). Skupen informacijski sistem bo racionalen le takrat, ko bodo naše udeleženke kar najtesneje povezane med seboj. To naj se pokaže predvsem v povezanosti nabavnih in prodajnih poti. Danes vemo, da je tega povezovanja premalo. Veliko jih tudi zmotno misli, da gre pri tem za centralizacijo teh funkcij. Informacijski sistem je odvisen od izvajalcev teh funkcij, ne pa od računalništva. Za nas je dober primer informacijskega sistema že maloprodajna cena, ki jo grosisti posredujejo na dobavnicah vsej maloprodaji v sozdu Mercator. V poslovalnicah se lahko blago takoj pri dobavi začne prodajati, istočasno pa je osnova za obračun nabave v maloprodaji in obračun prometnega davka. Večkrat se je pokazalo, da maloprodaja noče več kupovati blaga v skladiščih, če ne dobi dobavnic ustrezno opremljenih s cenami. Maloprodajna cena je torej informacija, ki stane, ima pa tudi vrednost, ki se ji uporabnik noče odreči. Sanjalo se mi je... da je ZIS pri Koljčickem naročil dolgoročno vremensko napoved. Odgovor: za dinar oluja se sprema, za narod, ko ji par^ nema doči če još lošija vremena. A za birokratiju to se piše: od silne grmljavine nema kiše. Proti toči z umetno točo s E E j< s Jožica Bizjak — M-KK Sevnica Akcijo vodi KK Sevnica izP0' Kmetijske kulture so ves čas svojega razvoja ^ stavljene vremenskim vplivom, glede na višino zročene škode pa je toča na prvem mestu. Pri Sloveniji smo se odločili za obrambo proti toči-d0 pozno. Toča je ime za vrsto padavin, ki padajo najpogosteje v poletnih mesecih maj-julij in dosežejo različno velikost in težo. Velikost toče je od nekaj mm do cm, teža pa od nekaj gramov do 1 kilograma. Toča nastaja iz večjih zmrznjenih kapljic, ki se dvigajo v hladnejše dele oblaka. Ko dosežejo točina zrna določeno višino, začno padati navzdol in se večati, ker se nanje primrznejo nove in nove kapljice. Ko dobijo zadostno težo, se usujejo na zemljo. Da bi se izognili velikim katastrofam, ki jih povzroča toča so začeli v laboratorijih proizvajati umetna jedra, katerih lastnost je, da v oblakih povzročajo enake procese in postopke, po katerih nastajajo naravna jedra. To so poimenovali umetna toča. V Obrambo urejata Zak^g j[J obrambi proti toči iz leta 1 odlok iz leta 1980. Glede na področja s krneti) ^ proizvodnjo so bila določen^ obrambna področja - za SV b* ^ nijo, osrednjo Slovenijo in morsko. Naloge obrambe opravljaj®^ drometeorološki zavod SR ^ ^ nije in območne skupno5 gfr obrambo pred točo oziron1 g^j-njih pooblaščene delovne ot& zacije. UJ$ Po programu oziroma skupščine SR Slovenije, na].® JV stem za.osrednjo Slovenijo 11 vgji' Slovenijo stekel v letu 1984, dar smo zaradi velike nara^^jiJ S to umetno točo povzročajo nastanek velikega števila točilnih zrn, vendar majhnih dimenzij, tako da se na poti ob oblaka do površine zemlje že stopijo in ne povzročajo škode. tastrofe junija 1982 na obh1 5r Brežic, Krškega in Sevnice, p stemom pohiteli, tako da začeli vzpostavljati že v ] -M)0’ 1983 za Posavje, Savinjsko d Šmarje in Novo mesto. • ~ -------- gb®' Finančna sredstva za ® .0^ opreme za opazovanje h1 Menimo, da bo razvoj obraten, to je, da se bo komuniciranje z računalnikom tako poenostavilo, da veliki večini tistih, ki bodo imeli opravka z njim, ne bo potrebno računalniško znanje, temveč predvsem sposobnost kreiranja podatkov za lastne potrebe. Iskra - Delta ima svoj izobraževalni center, kamor pošiljamo po potrebi Nastanek številnih umetnih točilnih zrn povzročajo s pomočjo kemičnega reagensa, ki ga je treba vnesti v določen del oblaka v točno določenem času. Začetna faza nastajanja toče traja od 2 do 5 minut. V tem času je potrebno opraviti obrambo, ki ima več faz: s pomočjo radarja je potrebno predvideti žarišče nastajanja toče, določiti strelna mesta, od koder naj se izstreljujejo protitočne rakete, določiti število raket in vse elemente, potrebne za izstreljevanje raket. teoroloških dogajanj so ^ ' tovljena, oprema pa bo i)311 . na na Lisci v teku tega leta'tr0V' se opazujejo oblaki iz ce{] v $ SV Sloveniji, v Posavju & SV Sloveniji, v Posavju * s vinjski dolini pa so že vzpo5 ne zveze in strelne ramp6 ^ Ijevanje raket. Finačna sre zdaj zagotavljajo obrnočn6 .ga'-valne skupnosti, v javnioD rgVl^ pa so tudi osnutki samoUF i aktov. gjstc Vso akcijo za vzpostavit®^" ma pa vodi naša delovna ju J cija Mercator-KK Sevn*6 apl» t pooblaščena ob območn sti za obrambo pred točo- Mercator v Ljubljani |4ubljana, 6. 6. 1983: Nova poslovna enota tozd Kavarna Evropa klavski dom Bitenc — Studio za ekonomsko propagando belavski dom včeraj, danes, jutri V Mercatoriu smo spet večji in bogatejši za eno ^stavracijo. Šestega junija so na izredni seji v TOZD kavarna Evropa ustanovili novo poslovno enoto, De-avski dom; seveda je bil prej v vseh naših gostinskih ^“ganizacijah izveden referendum za pripojitev. S 30. pPtembrom pa bo ustanovljen v okviru DO Merca-0r'Hoteli gostinstvo novi TOZD Ajdovščina. V pje-5°vem sestavu bodo poslovale tri enote: PE Delavski do! irP, PE Kavama slaščičarna Evropa in PE Kavama Vn, ebotičnik. ^isel je bila Tavčarjeva stare dokumente, ki jih (|0rJ°> na vso srečo, v Delavskem Sg^ zelo lepo ohranjene. Toliko t stvari je zapisanih. O l5V ’ 2akaj in čemu so zgradih De-fjfl] 'Cl dom, o tem, kako so začeli z p0 ?tri> pa do številk, ki govore o °vanju, stroških, o uspehih. da se v Ljubljani zgradi ii, ski dom, je dal 27. avgusta 1937 u °t>činski svetovalec Ivan ^ar- Sledile so takšne in dru- iilo"6 Seie> odobreno je bilo poso-gradnjo (brezobrestno!) in sklepu ni ugovarjal niti Cen-odbor za posredovanje dela pogradu. avgusta leta 1932 so za- Prvo lopato. Vendar pa so se t>ritn>.fradnji na Bansko upravo Je nekateri občani, češ »da ^gr^rO^dev mestne občine za 0° Delavskega doma nego-arria in da tudi prostor, kjer bila, zapisano pa je, da so v stavbi Delavskega doma nastanjene tri važne socialne institucije: Javna borza dela, Delavski azil in Javna kuhinja. »Poslovanje azila in Javne kuhinje je urejeno s posebnim pravilnikom, hišnim in snažilnim redom. V azilu imajo prednost do stanovanja delavci in privatni nameščenci. Mesečna najemnina za sobo z eno posteljo znaša 150 din, za sobo z dvema pa 110 din, za sobo s tremi posteljami in dijaško ležišče pa se plača 100 din od postelje. V skupni spalnici plača pre-nočevaleč 5 din dnevno. V navedenih najemninah je upoštevana tudi kurjava in razsvetljava ter dvakratna uporaba kopalnice. Pred vselitvijo v dom, se vsakemu stanovalcu točno pregleda prtljaga ter v slučaju potrebe ista tudi razkuži. Obiskovalci skupnega ležišča se morajo pred vstopom v spalnice okopati, po potrebi tudi iSiagi 01 v Ljubljani na križišču cest zahod-vzhod in sever-jug. s Za kosilo, ko bo restavracija zaživela. Fotografije: Mile Bitenc T', , uiice; ni prime-‘ hadieg0v^lavskega doma bi obriti in ostriči ter preobleči v nočno haljo. Nočni počitek v Delavskem do- ana P° brezposelnih mu prične ob 22. uri in traja do 6. ^ Po h?šah eV°redih in k6 ure zjutraj. V času počitka ne sme t? V^eljene^afJr,pritožbe ko .<’:C,;’*ie"i?ntre‘ioga decembra ^ cloki^3 s^avn°stna otvo-ko slav°ku^entih žal ne piše, stna je ta otvoritev goreti v skupni spalnici nobena luč ter mora vladati povsod najlepši mir. Vsak gost, ki pride po 24. uri domov, je dolžan plačati vratarju za odpiranje vrat pristojbino din 2.« V restavraciji so takrat gostom izdajali hrano le na nakaznice, ki so jih lahko kupili na blagajni. Dnevno so nudili tri vrste hrane, in to za ceno 2, 3 in 4 dinarje. Z ozirom na vrsto hrane, je bila jedilnica razdeljena v tri oddelke. Gost je sedel v oddelek, ki je ustrezal kupljeni nakaznici. Za zajtrk so postregli s četrt litra kave za dva din, pol litra kave za 3 din ali pa četrt litra mleka za dva din. Povsod so zraven dobili tudi hlebček kruha. Za kosilo je bila juha, dve prikuhi in goveje meso s hlebčkom kruha za 4 din, brezmesno kosilo pa so lahko dobili za tri ali celo dva dinarja. Da bi kuhinja pridobila stalne odjemalce, so že v začetku naslednjega leta uvedli abonentske bone in tako so abonentom za bone 4 dinarje ob nedeljah postregli celotno kosilo s pečenko. Konec leta 1934 je bila napravljena bilanca, ki je pokazala dober uspeh. Delavski dom je kljub izredno nizkim cenam in kratki dobi poslovanja dosegel promet, ki mu je omogočal samostojno vzdrževanje. Po petdesetih letih Čas je naredil svoje in v petdesetih letih se je tudi kaj spremenilo. Veliko? Da, veliko, tako je ob pogovoru potrdil sedanji direktor Delavskega doma, Franc Skrt. Danes je delavski dom v resnici nekakšen delavski hotel. V zadnjih letih so večino sob lepo in prijetno obnovili, uredili so kopalnice in sanitarije, poskrbeli so za odpravo takšnih in drugačnih pomanjkljivosti. Dom danes nudi streho več kot 300 ljudem. Kakih petindvajset od tega je stalnih stanovalcev, saj imajo za bivanje v domu stanovanjsko pogodbo. Večinoma so to ljudje, ki stanujejo tu že od začetka. Drugi so terenski delavci raznih organizacij, ki zanje najemajo sobe, del prostih postelj pa imajo na razpolago za dnevno prodajo. Trenutno imajo v Delavskem domu 315 prenočišč oziroma postelj. Od tega je 181 sob enoposteljnih. Bivanje tudi sedaj ni drago, saj je za nočitev v enoposteljni sobi treba odšteti le 18 starih tisočakov. Tako lahko mirne duše zapišem, da so v Ljubljani, pa morda tudi daleč naokrog, kar zadeva spanje, najcenejši. Poceni pa je tudi njihova gostinska ponudba. Restavracija je za mnoge obiskovalce nepogrešljiva, saj se nekateri hranijo tam že desetletja. Ne le zato, ker je poceni, bolj zaradi tega, ker je hrana dobra in sveža ter raznovrstna. Škoda le, da mnogi Ljubljančani še vedno radi napravijo ovinek, ker imajo v mislih tipično delavsko menzo, kar pa že dolgo ni več. Restavracija v Delavskem domu je tudi ena redkih restavracij v Ljubljani, ki so odprte ob nedeljah. Takrat je tudi promet še večji kot med tednom. Zapisali smo že da so cene nizke. Nizke cene pa veljajo tudi za točilnico. Samo primer: ekspres kavo dobite tam za 16 dinarjev. Morda še to: ko so ocenjevali restavracijo delavskega doma, so ji strokovnjaki prisodili tri zvezdice. Še bo potrebna obnova Že pred leti so začeli z obnovo Delavskega doma. Največ so naredili doslej za gostinsko ponudbo, saj je bila osnova za to prepotrebna preureditev in posodobitev kuhinje in pomožnih prostorov. Leta 1977 so obnovili tudi ves restavracijski del. Začeli so obnavljati sobe, sanitarije, kopalnice. Vso napeljavo - električno in vodovodno, so morali tudi zamenjati. Uredili so skladišča, zamenjali streho in pleskali okna, asfaltirali so dvorišče... Veliko sredstev je bilo potrebnih za vse to in tudi v bodoče bo še marsikateri dinar šel za obnovo. Načrtov in hotenj je celo več kot možnosti. Vendar bodo zdaj, združeni v Mercator-Hotele gostinstvo, oziroma v bodoči tozd Ajdovščina, takšne stvari lažje reševah. Po besedah tovarišice Blaznikove, kakšnih večjih problemov ne bo, saj je naprimer Kavama Evropa urejena in zdaj zahteva le sredstva za tekoče vzdrževanje. Nebotičnik bo potreboval nekaj več, saj bo potrebno in tudi nujno zamenjati vso napeljavo. Z združenimi sredstvi bo to lažje in lažje se bo tudi lotiti načrtov Delavskega doma. Fasada zgradbe je nedvomno zdaj naj večji problem; z ureditvijo le te bi ta markantna zgradba, ob enem največjih ljubljanskih križišč prav gotovo dobila povsem drugačen videz. V kratkoročnem načrtu pa že imajo ureditev in povečanje skupne pralnice in likalnice za vse poslovne enote bodočega tozda Ajdovščina, ki bo v prostorih Delavskega doma, Hkrati s to obnovitvijo nameravajo urediti tudi samopostrežno pralnico za goste oziroma stanovalce doma. Ko govorimo o prenovi, naj omenim še delno posodobitev kuhinje, zamenjavo dela pohištva v sobah in... Še nekaj je danes v Delavskem domu; to je takoimenovana delav- - Delavski dom je bil zgrajen v letih 1932-1933. Kasneje so nadzidali še eno, četrto nadstropje. - Od 1. 7. 1977 je delovna organizacija gostinsko podjetje Delavski dom, enovita delovna organizacija, ustanovljena z združitvijo nekdanjega zavoda Delavski dom in gostinskega podjetja Restavracija Delavski dom. - Stavba, s katero gospodari gostinsko podjetje Delavski dom, ima skupaj približno 6400 m2 poslovne površine. - Od 6.6.1983 je Delavski dom poslovna enota v sestavu Mercatorja, delovne organizacije Hoteli gostinstvo, tozda Kavarne Evropa. - Cilji združitve v novo temeljno organizacijo delovne organizacije Merca-tor-Hoteli gostinstvo, TOZD Ajdovščina, so predvsem naslednji: hitrejši razvoj socialističnih, samoupravnih in druž-benoekonomskih odnosov in krepitev materialne osnove dela; nadaljnji in hitrejši razvoj gostinskih in drugih uslug; večja finančna zmogljivost in ugodnejše možnosti za pridobivanje bančnih in drugih kreditov; racionalizacija in ekonomizacija poslovanja pri opravljanju strokovnih, pomožnih in drugih administrativnih del; zagotovitev uspešnosti poslovanja z organizacijo vseh poslovnih funkcij (nabave, financiranje, kadrovanje) v okviru poslovne politike nove TOZD in na osnovi delitve dela v delovni organizaciji M-Hoteli gostinstvo; združevanje sredstev za nadaljnji razvoj in nove investicije; krepitev ekonomske sposobnosti poslovanja in s tem lažje premagovanje težav, ki nastajajo pri poslovanju; vzpostavitev poslovne politike, ki temelji na osnovi specializacije storitev in združevanju razdrobljenih zmogljivosti v ožjem gospodarskem prostoru. - Poslovna enota Delavski dom ima delovni enoti: restavracijo in prenočitve. - Poslovna stavba Delavski dom je v Ljubljani, na Prešernovi cesti številka 30. Odprto tudi ob nedeljah Pred petimi leti so restavracijo temeljito obnovili, na novo opremili, povečali in uredili tudi večjo posebno sobo, namenjeno prav za večje, zaključene skupine. Kdor enkrat vstopi v restavracijo in sede za mizo, ta bo verjetno postal stalni gost. Ob pogovoru mi je direktorica tozda Kavarne Evropa, Jožica Blaznik, še posebej poudarila tole: »Restavracija Delavskega doma je prav gotovo ena boljših v Ljubljani, tako po sanitamo-tehnični plati, od kuhinje, restavracije, do pomožnih prostorov, do same urejenosti, postrežbe, in seveda, dobre hrane.« To povsem drži, saj se kolektiv na vso moč trudi, da bi dal od sebe kar največ. Dnevno pripravijo od 1200 do 2000 obrokov - od dopoldanskih malic, do kosil in večerij. Seveda na željo gostov pripravijo tudi jedi po naročilu. Glavni porabniki so predvsem stanovalci doma. Predvsem v popoldanskem in večernem času je restavracija močno zasedena. Kuhinja v Delavskem domu je bila pred nekaj leti prenovljena. ska knjižnica, ki je v te prostore prišla po vojni (prej je biia tam borza dela, potem invalidske delavnice). Tiha želja kolektiva je, da bi v prihodnosti tam uredili sodobno dnevno kavarno in slaščičarno. Kolektiv s 56 delavci Kolektiv Delavskega doma je majhen - zaposlenih je vsega 56 delavcev. Povedali so mi, da je večina že »starih mačkov« po delov- nem stažu seveda. Nekaj jih je, ki združujejo delo tam že od dvajset do trideset let. Kolektiv je zelo prizadeven, enoten, tovariški. Le tako lahko nekaj ustvarijo in vtaknejo tudi v obnovo, za dopolnilno izobraževanje, za stanovanjski sklad, za povečanje počitniških zmogljivosti in še kaj. Pretok delovne sile je neznaten, saj se tudi mnogi mlajši delavci kaj hitro navežejo na kolektiv. Obisk v delovni organizaciji Vesna Blehveis — center za obveščanje Bodo sprejeti ukrepi zadostovali? Ne samo zaradi opozoril na poslovne rezultate, dosežene v posameznih članicah sozda, temveč predvsem zato, da bi lahko predstavili aktivnosti organizacij, ki poslujejo na robu rentabilnosti, smo se odločili obiskati delovno organizacijo M-Potrošnik v Lenartu. Če se moramo nasloniti na lastne sile, potem poglejmo kje te sile so in kaj lahko pomenijo v prizadevanjih za boljše gospodarjenje. Vse prevečkrat namreč ugotavljamo, da tako imenovani.interni ukrepi pomenijo le odločitev za ukrepe, ki bi morali biti del normalnih in ustaljenih poslovnih odločitev. Če so predstavljene Potrošnikove drugačne, presodite sami. V Potrošniku se pravzaprav od. dokončanja blagovnice otepajo s težavami. Pa ne, da ne bi bili delavni, prizadevni in skrbni. Predimezioniran, drag objekt terja in pobira svoj davek. Če bo tudi zahteva kreditorja po spremenjeni obrestni meri za investicijski kredit realizirana, potem se v Potrošniku upravičeno bojijo konca leta. Ne bi pa bilo pošteno vse težave naprtiti enemu samemu objektu, temveč moramo tudi objektivno ugotoviti da »svaštarenje« povsod in na vsakem mestu ne prinese nič dobrega. Od tod tudi ena od odločitev, da se s tem preneha. Preden se lotimo konkretnega obravnavanja posameznih sprejetih ukrepov, moramo osvetliti tudi nekatere specifičnosti, ki naj pomagajo oceniti položaj delovne organizacije tako v okolju, v katerem dela, kot njen položaj v poslovnih vezeh sozda. Lenarška občina je najmanj razvita slovenska občina. To potrjujejo podatki o narodnem dohodku oziroma družbenem proizvodu na prebivalca. Večjih industrijskih obratov ni, še ti, ki so, pa po večini životarijo, saj so le 3 tovrstne delovne organizacije v letu 1982 izkazale soliden poslovni rezultat. S tem je na dlani, da je kupna moč prebivalstva nizka. Pretežen del prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom kot dopolnilno oziroma osnovno dejavnostjo. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da oddaljenost naselij od občinskega središča zahteva razvejano prodajno mrežo, ki hoče v največji meri ustreči kupovalnim navadam in razvadam potrošnikov. Slabe komunikacijske povezave in pomanjkanje bencina pa sta dodatni okoliščini, ki vplivata na asorti-man blaga v teh, od občinskega središča oddaljenih trgovin oziroma poslovnih enotah. »Del krivde za zaostajanje v razvoju Lenarške občine nosijo tudi nesposobne občinske strukture, ki niso izkoristile ponujanih možnosti za razvoj, temveč so ostale, in so še, bolj ali manj birokratski dejavnik,« je ostro besedoval direktor delovne organizacije, Mirko Košmerl. »Kar pa se tiče poslovne povezanosti v sozdu, ocenjujemo samo odločitev za združitev v sozd Mercator kot prelomnico v našem razvoju. Posodobljeni prodajni prostori in zgrajena blagovnica, čeprav7 nam dela sive lase, so objekti, ki govore le navzven. Na vznoter pa nam povezanost v sistem prav gotovo zagotavlja večjo mero socialne varnosti in nadaljnji razvoj. Ob tem pa lahko kritično pripomnim, da poslovne povezave v smislu oziroma vsebini, kot jo opredeljujejo samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med trgovino na debelo in trgovino na drobno in letni ter srednjeročni planski akti sozda, še niso prav zaživele. To občutimo prav pri poslovanju z Mipom, ki bi moral kot osrednja grosistična organizacija za oskrbo severovzhodne Slovenije bolj prisluhniti željam in potrebam soz-dovih organizacij, ter temu primemo zagotoviti strežbo. Ugotavljamo namreč, da MIP tudi s ko-njunktumim blagom bolje oskrbuje konkurenco, kot našo organizacijo^. Kot dokaz direktor pokaže zapisnik sestanka s poslovodji, kjer so navedene njihove pritožbe. Vrnimo se k ukrepom, ki jih je sprejel delavski svet Potrošnika z skimi spremembami. Sicer pa se ne bojimo, da bi uresničevanje sprejetih sprememb v poslovanju med delavci povzročilo odpor ali pa izigravanje. V naši delovni organizaciji je navada, da zasedanjem delavsega sveta prisostvujejo tudi člani izvšilnega odbora osnovne organizacije sindikata. Tako je zagotovljeno obveščanje vseh delavcev preko delegatov delavskega sveta in delegatov samoupravnih delovnih skupin, ki sestavljajo izvršilni odbor sindikalne organizacije. Zavest, da moramo predvsem sami delovati tako, da ob koncu leta ne bomo zašli v še večje težave, je pri naših delavcih velika. Trudimo se, da bi delavce pravočasno in preko učinkovitih oblik obveščanja obvestili do vzeli? Gledati samo skozi podatek, da organizacija ni imela izgube, je premalo, da bi lahko mirno rekli »da« ali »ne«. Pa tudi na Ti-mino stališče bi kazalo počakati. Pri tej pobudi se ne moreš otresti vtisa, da gre za politiko »če že kdo tone, je čisto vseeno, kdo tone z njim.« Potapljajočemu je treba le pravočasno zagotoviti, da ga bo nekdo tik pred zdajci potegnil iz vode«. Tako nekako smo vrtali v svoje sogovornike. »Pobuda je resnično občinska, neprevejena pa je reakcija Time. V sedanjih fazi smo storili samo to, da smo si ogledali poslovne enote tozda Gostinstvo in ugotovili njihovo stanje. To stanje je razvidno iz oglednih zapisnikov, ki vsebujejo pomanjkljivosti, ki jih je treba dopraviti. Pa ne gre samo $ sredstva, O misli, ki zadeva potaP" Ijanje pa bi dejal tole: res se bir°' kratske strukture večkrat obnaša-jo tako. Ce je obnašanje v zvezi s to pobudo tudi tako, potem m? ram reči, da za tako združevanja nismo. Delavci Potrošnika se škripcev, v katerih smo, zavedamo in predvsem sami smo se dolžni iz njih izvleči. Ali bomo v tem'j celoti uspeli ali ne, je odvisno od naše pripravljenosti uresničevat1 sprejet program ukrepov. Da P3 jih moramo, šilom ili milom, je la' sno,« je odgovoril sekretar osnovne organizacije ZK. »Dvajset let bo minilo te dnt odkar sem direktor Potrošnik3' Če ne bi imel za seboj tako delovnega in vestnega kolektiva v P°' trošniku ne bi imeli dosti pokazati. Zato tudi ni bojazni, da začrta^ nega ne bi izpeljali. Razmere za trgovino niso ugodne in lahko nJ1" hovo poslabšanje še pričakujem^ Dejstvo, da prav preko izrazit^ odrekanja na račun osebnih dohodkov le nekako lezemo, je ^ skrbljujoče. Tudi za dobro de* slabo stimuliran delavec ne bo vo pripravljen dobro delati. S tem Pj postavljamo na kocko p red vsej*, zavzetost samih delavcev, da ^ bolje in več delali. Zato smo.3 odločili, da rešimo tudi proble? osebnih dohodkov. Dosedanji5 stem linearnega zviševanja obr čunske vrednosti točke v odviso sti od doseženega poslovnež uspeha posamezne poslovne en te, je neučinkovit in neuporab6 za stimuliranje osebnega vložen, ga dela. Morali pa bi imeti na raV^ sestavljene organizacije izdelan, enotne osnove in merila ali pavS. enotno metodo za vrednotenje ^ pičnih del oziroma nalog. j. način bi se izognili večnemu P^ merjanju in' ugibanju zakaj ^ delavce iste poklicne skupin6^ vsaki sozdovi organizaciji upora Ijena drugačna merila in druga1 ,čn3 metodološka izhodišča za vredn tenje del in nalog in pogojev del > je menil Mirko Košmerl. p. Čeprav razlogov za pretiran W timizem v Potrošniku ni, pa so ^ lavci med seboj ljudje, s slabim1 dobrimi stranmi. Ne gre jim rav najboljše, pa vendar spravijo s> z paj akcije, ki kažejo na to, dobro voljo in prizadevanjem ^ slabo lahko premagajo. Želin^jj privoščimo jim, da bi Prern^je tudi poslovne težave. Vendar Idilična podoba Lenarta bi lahko marsikaj obetala. Foto Vesna Bleivveis tu potrebno več kot samo volja. namenom, da se odpravi ali pa vsaj ublaži vzroke slabega poslovanja, na katere lahko vpliva: - prepoved opravljanja prometa z nekaterimi blagovnimi skupinami oziroma artikli v poslovnih enotah, - ukinitev specializirane poslovalnice za elektrotehnično blago, - prodaja določenih vrst blaga izključno v blagovnici, - odprava prekrivanja poslovnega predmeta v poslovalnicah »Dom« Tin Železnina, - sprememba obratovalnega časa (deljen delovni čas) v poslovnih enotah izven sedeža organizacije, - racionalno zaposlovanje v kritičnih primerih (sklenitev delovnih razmerij za določen čas ali čas, krajši od polnega delovnega časa) ter zahteva, da delavci opravljajo tudi dela, ki niso eksplicitno navedena v njihovem opisu del in nalog. Prvim štirim od naštetih ukrepov bi lahko rekli »ukrepi za znižanje zalog in odpravo individualnih presoj za naročanje blaga.« S polic v poslovnih enotah naj bi tako izginilo blago, ki ga je edino koristno prodajati v blagovnici ali pa specializirani trgovini (čevlji, me-tersko blago, elektrotehnični material itd.). Uresničitev teh ukrepov bo v prvi vrsti posegla v nakupovalne navade potrošnikov in prizadela obnašanje tistih poslovdij, ki menijo, da se mora ponudba blaga v vsaki podeželski trgovini kosati s ponudbo v večjem središču. Prav na to temo smo hoteli slišati nekaj več tudi od predsednikov delavskega sveta in izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata. Prav gotovo nekaj razlogov za poslovanje takšno, kakršno je, nosi tudi subjektivne pečate in slabosti. Za te razloge vemo, zato je del ukrepov povezan tudi s kadrov- o tekočih poslovnih rezultatih vsake enote kot o skupnem rezultatu. Prvim od naštetih ukrepov je pot do uresničevanja zagotovljena, težje pa je s spremembami delovnega časa. Nespametno vztrajanje občine, da ostane obratovalni čas v vseh poslovnih enotah nespremenjen, nam dela največ težav. Da ta ostane nespremenjen v občinskem središču, je še nekako razumljivo, nerazumljivo pa je vztrajanje na enakem času v manjših krajih. Natančno vemo, kdaj so v teh poslovnih enotah »špice« in kdaj v trgovino ni nikgoar. Prav pri tej spremembi bi se dalo nekaj iztržiti - tako z racionalno zaposlitvijo delavcev kot pri samih poslovnih stroških. Pri tem ukrepu ne vidimo težav samo v spreminjanju občinskega odloka, temveč jih bo nekaj nastalo tudi pri naših delavcih. Vendar je treba v to kislo jabolko ugrizniti.« »Pri razporejanju dela smo si doslej precej pomagali z vajenci. Ker pa smo z vso ihto začeli usmerjeno izobraževanje, teh fantov in deklet danes ni. Zato bomo morali v kritičnih primerih (predvsem tam, kjer opravljata delo eden ali dva delavca) zaposlovati delavce za določen čas, iskati rešitve v začasnih razporeditvah in podobno. Čeprav lahko mimo trdim, da pri nas ne gre za presežek delavcev, bomo morali z drugačno notranjo organizacijo dela predvsem v blagovnici, racionalneje izkoristiti tudi te kapacitete. O zaposlovanju novih delovcev ni govora,« je dodal Mirko Košmerl. Slišali smo tudi za pobudo Sob Lenart, da bi se k Potrošniku priključil tozd Gostinstvo, ki je v sestavi lenarškega Agrokombinata, vključenega v sozd TIMA. »Res je bila dana ta pobuda. Občinski možje so ocenili, da bi bilo to smotrno.« »Kako resno pa ste to pobu- Ob upokojitvi Rudija Barba Ljuba Sukovič - M-Velepreskrba, TOZD Stand^ Novo mesto Sc (X K vi Se t* Os k loi S M Je N Ve Vogali hiše Mercator §0; Prf r>r lat) Jen le S prvim aprilom letos je iz našega tozda odšf^ pokoj Rudi Barbo, ki je opravljal zahtevne in od£ V vome naloge vodje komercialne službe v tozdu dard Novo mesto vse od oktobra leta 1967, ko je PrlS kjJ v našo delovno organizacijo. Ne samo naloge s svojega področja, tudi druge v okviru našega tozda in sozda Mercator je ves čas reševal z veliko zavzetostjo in se zavzemal za enotno politiko družine Mercator ter vedno in povsod poudarjal pripadnost sozdu. Njegova zavzetost za delo in dosledno izpolnjevanje sprejetih nalog in usmeritev nadaljnjega razvoja in medsebojnih odnosov so prispevali k uspešnosti, ugledu našega tozda, v odnosih do naših kupcev, kakor tudi v odnosih našega tozda znotraj Mercatorja, kar še posebej izpričuje priznanje za njegovo delo s strani vodstva sozda Mercator, ki mu je bilo izrečeno na sestanku v Ljubljani. Prepričani smo, da prenehanje delovnih obveznosti Rudija Barba v našem tozdu ne bo tudi odtujitev od sodelavcev, od našega dela in življenja. Za ves čas našega skupnega dela in sodelovanja so značilni dobri medsebojni odnosi, ki nas v preteklosti niso nikdar razdvajali. Zato upamo, da nam bo s svojimi bogatimi izkušnjami svetoval tudi v bodoče pri našem delu,, da se bo pogosto oglašal v naših prostorih. Mnogokr3 fji1 kazal, da zaupa v naraščal pomagal s svojimi nasveti- ^J) V nadaljnjem življenju ^3 J| mo predvsem dobrega z.71 m a1'*, mnogo srečnih in zadovolJ1 pri delu gradu. v sadovnjaku Mercator TRGOVINA, SERVIS n. sol. o. Koper, JLA 25 a Letošnje leto mineva 30 let dejavnosti Merca-tor-Trgoavta. Ob tej priložnosti smo se delavci delovne organizacije, upokojenci in gosti zbrali 4. Junija 1983 v novih servisnih prostorih tozda Servis Koper. V M-Trgoavtu dela danes 367 delavcev, ki so lani dosegli 2.434.597.000 din prihodka, 214.384.000 dinarjev dohodka in 42.472.000 dinarjev čistega dohodka in ki upravljajo 828.229.000 din družbenih sredstev. j^irektor delovne organizacije j/Vfio Miklavec je v svojem govo-! Poudaril, da segajo začetki de-v .ar>ja naše delovne organizacije ^o 1953, ko je bilo v Kopru a J^Povljeno trgovsko podjetje hiu Jodran. Do leta 1963, ko je ^le spremembe in združevanja ^o Jadran je postal Zadružni p organizirano Veletrgovsko ■ rCjtetje Trgoavto, smo šli skozi ^vto servi: leta i P3 kasneje Mototehna in se Co 1962 združil s podjetjem Auto-Živ ,merce Kop61- v Imex, ki pa je le dobro leto in iz katerega je Prenehanju nastal Trgoavto. k maja 1963 pa do konca leta sp- sta delovali v Trgoavtu dve o^jT^Jojni dejavnosti z ločenim v>Sn Unorn, to je trgovska in ser-^Vet ^ letu 1974 smo organizirali jpVn '■ereeljni organizaciji, po de-gp-.°stih, leta 1979 pa smo se reor-(ip^^roli v obliko, ki obstaja še ski,^S’ lo je delovno skupnostjo ^Pnih služb. žcu etu 1980 smo uspešno izvedli Kop tev s tozdom A\4.omaterial ip ',er Iz sestave Mercator Nanosa velik nato s L L 1982 vključili v 'I'r 0 družino sozda Mercator. spf-Hevski del Trgoavta s servi-PoveV kertorožu je bil in je tesno z Zavodi Crv7ena zastava visjpg levac, katerih prodajno ser-Pjetp °rganizacija smo. Z veča-• Proizvod nip \/n7il je lzvodnje Zastavinih vozil na kito ^'eal tudi promet trgovine, °sPow ie Postal program ZCZ četlpt'1 ProSrarrl trgovine. V za-Pfetejl6 delo trgovine bilo vezano ijj f10 na uvoz delov, ker doma-^rvpiptkje za proizvodnjo re-^Vo j ^elov in opreme ni bilo. Z ' lov ijpern domače proizvodnje de-- ^Preme, je Trgoavto prevze-l^k ri.,|0daj° te proizvodnje. Zače-bj]0 a ra bil ravno lahak. Težko \ Udi u^rodajati domače blago ob ^Pkurenci blaga iz uvoza. ega, (j Pismo nikdar odstopili od Soavtp19 je prava usmeritev Tr-Ur°izv0rt Prodaji blaga domače razijn?^e' Težko so nas nekate-r^hko. tudi v podjetju ni bilo L/U bilo lahko prerezati uho-, Jf doC1 dela- prepričati ljudi, da ' Proizv^ročnejše delo z domačo v Uoljšj /JP.Pjo, čeprav je zaslužek r Uvozu- I a°avtu ar se je ta usmeritev Tr-' P^Pdno obrestovala, ko je ie ,,'ola omejevati uvoz. Ta-Uela. Tv, ,ePk° podjetij ostalo brez rt Udar; . Trgoavtu ni bilo lahko, u°fha sta morala za prvo mesto je j a metati po enkrat. Zmagala je ^dranka z 1 točko, medtem ko ® dosegla 3 točke. Za prvo tfeta ie Jadranka dobila lično iz-reklamni dežnik Radenske. Hoj Tavanje je bilo zelo borbenih vrstni red zares najbolj- h^aslodnji; i. mesto: Elka Mil-Sijv.j? z 28 točkami, 2. mesto: Igor anšit prišlo ; med predstavniki Nanosa W s točkami, 3. mesto: Je-pr-denka s 25 točkami, barija tud' do merjenja v keg- in Radenske. Za Nanos so tekmovali Zdenka Jelen, Igor Simšič in Rajko Bizjak, za Radence pa Jurjevič, Gabrijan in Sreš. Izid srečam nja je bil 94 proti 55 točk v korist Nanosa. Iz Radenc smo se proti večeru odpeljali v Moravske toplice, kjer smo prenočevali v novem hotelu Termah Po večerji smo ob zvokih zabavnega ansambla zaplesali v prostorih restavracije. Imeli smo tudi možnost kopanja v termalnem bazenu. Naslednji dan smo si z vodičem ogledali najprej znamenito Plečnikovo cerkev v vasi Bogojino, ki je enkratna mojstrovina. Bili smo tudi v vasi Filovci, kjer so nam pokazali, kako nastane lončarski izdelek. Tu smo si mogli nakupiti razne izdelke iz črne keramike. Po kosilu v hotelu Termal smo ob 15. uri odpotovali v Mursko Soboto, kjer smo za kratek čas izstopili. Nadaljevali smo pot proti vasi Strukovci, kjer so nam v gostilni Šiftar pripravili domačo prekmursko večerjo ob prijetnih zvokih harmonike in violine. Iz Strukovcev smo odpotovali okoli devetih zvečer in se v Postojno vrnili prijetno razpoloženi ob enih po polnoči. Na kraju naj se v imenu vseh udeležencev izleta še enkrat zahvalimo gostiteljem Radenski iz Radenc in njihovim predstavnikom za izredno prijeten sprejem in počutje ves čas bivanja v njihovem kraju. a > e Sindikalni izlet e- e- strokovna ekskurzija Udeleženci izleta pozorno poslušajo strokovno razlago tehnologa Radenske. v vasi Filovica. V polnilnici Radenske - razlaga tehnološkega postopka pri polnitvi mineralne vode. Sergej Patemost Pravnik svetuje Postavlja se vprašanje, ali preneha delavcu delovno razmerje, ki ga je sklenil za določen čas s potekom tega časa, tudi če delavec pred pretekom zboli. Prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas Delavec je namreč menil, da mu ne more prenehati delovno razmerje, sklenjeno za določen 'čas, s pretekom časa, ker je zbolel, preden je potekel čas, za katerega je sklenil delovno razmerje in je bil v bolniškem staležu. Tako stališče delavca pa ni v skladu z veljavno zakonodajo. Nesporno je, da sta OZD in delavec sklenila delovno razmerje za določen čas. S potekom časa mu je delovno razmerje tudi prenehalo. Dejstvo, da je delavec zbolel pred pretekom časa, za katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno, ne more biti ovira, da delavcu delovno razmerje preneha. Po 36. členu zakona o delovnih razmerjih delavcu, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s pretekom določenega časa ali pa, ko delavec opravi delo ali z dnem, ko se vrne odsotni delavec. Bolezen delavca torej ne more biti ovira, da mu delovno razmerje preneha, saj zakon izrecno poudarja tako prenehanje. Kdo je pristojen tolmačiti določila splošnih aktov V praksi se večkrat postavlja vprašanje, kdo je pristojen tolmačiti posamezna določila splošnih aktov. Ponavadi je za taka pojasnila pristojen delavski svet, vendar pa moramo poudariti, da vedno temu ni tako. Večina vseh ustavnih sodišč, ki so obravnavala zakonitost posameznih določil splošnih aktov, ki obravnavajo avtentično tolmačenje določil splošnih aktov, je zavzela naslednje stališče: Dejstvo je, da se z avtentičnim tolmačenjem hoče ugotoviti pravilni smisel določila splošnega akta, katerega se tolmači. Zaradi tega tako tolmačenje lahko nudi samo tisti, ki je akt sprejel. Konkretno: če je bil akt sprejet na referendumu, ne more dajati avtentične razlage posameznih členov delavski svet, ampak le delavci, ki so ga na referendumu sprejeli. Če pa je akt sprejel delavski svet, pa je jasno, da bo razlago posameznih členov podal ta organ. Iz tega izhaja, da organ, ki ni sprejel samoupra\mega akta, ne more biti pooblaščen, da daje avtentična tolmačenja tega akta. To tolmačenje lahko da samo tisti organ in v istem postopku, s katerim je bil akt sprejet. Sicer pa imajo delavci možnost, da v svoje akte vnesejo določila o načinu, kako se bodo izjasnjevali v primerih potrebe po avtentičnih razlagah posameznih določil. Franček iz Kopra javlja Penzijonisti, prosto po Šifrerju Naši penzijonisti so bili šopek rož naše DO, bili so STIL naše DO. Še vedno gledajo bistro, na mesečni penzijon, penzijonisti, penzijonisti. Ni kaj, tudi naša DO je imela to težko nalogo, da še je morala posloviti od dolgoletih sodelavcev, ki so odšli v zasluženi pokoj - Marta Vatovec, Stanka Vadnjal, Ema Trampuš, Angelca Štefančič, Jo-lanka Zrinski in Joško Semič - vsi v treh mesecih. Šli so med penzi jo-niste. Ce imajo socialne zobe ne vem, niti če ima Semič v nočni omarici slike nagic. Res so večkrat jamrali o išijasu pa revmi, zagotovo pa vem, da jim doktor še ni predpisal brzovlaka za na oni svet. Naj jim bo teh nekaj vrstic namesto viskija. Vsi so svojo ladjo pripeljali v pristan. Napisal bom o nekomu več, o drugem manj, zato naj ne bo »faušije«. Angelca, šnajderica v poslovalnici Dom — kako toplo je znala vedno reči: »Šefe, to še moram danes popraviti - ta plašč stane 8 čukov, stranka mora biti zadovoljna.« Pa naša Marta - kot pri delu, se je udinjala tudi v družbenem delu. Stanka - siva eminenca računovodstva v tozdu Indus. Imeli smo vse mogoče računovodske strokovnjake, a reševala je samo Stanka. Ema v skladišču - nje ni bilo treba vprašati, kako dolgo bo delala in ali je sobota ali nedelja. Jolanka, oddelkovodja konfekcije v Domu, 25 let na istem delovnem mestu, pa pridna in strokovno podkovana. Joško Semič, glavni pri grosistu za steklo. Tega fanta bom malo bolj osvetlil, to pa zato, ker sem bil z njim kar 25 let v nenehnem stiku. Kak srna se midva fajn imela. Naš rajon Reka, Zadar, Šibenik, Split, Dubrovnik. V ponedeljek sva šla na pot, v soboto nazaj, dvakrat mesečno. Pa po pravici povem, če ne bi bil Joško moj »ka-merad«, tega ne bi zdržal, čeravno sem za celo leto mlajši od njega. Pa njegovo delo v todzu. Tega ni mogoče oceniti samo z »dobro je delal«, ampak »bil je super.« Že leta 1965 je bil pri naši organizaciji poslovodja Doma, pa direktor, pa komericialni in nazadnje šef prodaje in nabave. Bogata je njegova paleta dela pri naši organizaciji. Dragi naši penzijonisti, zahvaju-jemo se vam za delo, ki ste ga pridno in marljivo opravili pri nas. Ce vas trga v kosti ponoči, pridno poglejte vsako jutro v časopisu parte, samo da ne od Frančeka. Glede tablet: kar mimo jih zaužijte, čeravno so v tekočem stanju, le da imajo napis Refoško. Za pritisk vzemite encijan. Pobuda za razmislek si, ------------------------- * Sergej Patemost n- iir Možnosti za zimsko mercatoriado ie Ob obisku poslovalnic tozda Opskrba Čabar smo posneli pri vasi Parg smučarsko progo z vlečnico in teren za smučarske teke. Bili smo presenečeni nad urejenostjo proge in vlečnice. Ob tej priliki se nam je porodila misel, da bi bilo mogoče tam prirediti zimsko mercatoriado. Ce vam poštar prvega prinese »penzijon«, naj vam ostane pritisk normalen - 80/160. Dekleta in fant, zadosti je bilo pisanja. Samo še to: ne pozabite nas večkrat obiskati. Pa še mojo oceno za vaše delo: +5. Ni vam treba delati nobenih popravnih izpitov, maturo pa ste že končali med delovnim časom. Pa brez zamere vam želi Franček, navdahnjen s Šifrerjem. V razgovoru s predstavnikom smučarskega kluba in predsednikom IS SO Cabar smo izvedeli, da so resnične možnosti za organizacijo take prireditve. Do sedaj so že imeli vrsto tekmovanj celo na republiški ravni. Tudi s prehrano tekmovalcev in ostalih udeležencev ne bi bilo problema, saj imajo v neposredni bližini primerna gostišča. Te vrstice skupaj z dvema slikama objavljamo z namenom, da bi se popularizirala tudi taka smuči- šča in kraji, ki se po naravnih miv ; tah lahko kosajo tudi z zn j^, smučišči. Pr, h i . h 5 fii ......»it, Nanosove vesti, prilog^^v-piša Mercator, glasila 2 cev in kmetov SOZD M«*" Ureja uredniški °.^<'^na narekuje večjo do-Na področju preskrbe tl °Sov rf medsebojnih ie 7Žo, narodnostni sestavi i*V m'0 Slovencev in 25% Hr-j-^trio v skupnih službah ) bllžno enak sestav. Te °sih V. naših medsebojnih cSriovr,„ Več ne čutimo. Glede >otovi-^a 'mamo v Mercatorju in n°’ Vendar le za enako-^;,?reseJI°rmalne nakupe. Vsa-^ŠOvan^ Je normalnega pov-m skrbiJ ivPa Povzroča motnje v u ividez pomanjkanja H0UsE>ešno ’ siedih povpraševanju b^°Več-i,?remaSovali nepotreb-L)r!.e^0sti 6 nabuPe, so nam v -r /i^ečkrat priskočile na ijiV' [ ®°vne r? kližike in občinske žei0 rezerve- og* je za normalno ^ i)rr^agovnp re<^nih razmerah, da v PrimerVe skladiščene v >k£0rU. lzSerno opremljenem ^ ’e bila želeS ^fistnefa ob' ieta 1976 uvrščena Okoliščine, ki so povzročile razmere v delovni organizaciji Ob ustanovitvi pred več kot 20 leti delovna organizacija ni razpolagala z nobenim lastnim poslovnim prostorom. Kmalu je pričela širiti dejavnost na področja vseh krajevnih skupnosti naše občine, tako da je približala blago potrošniku. Sledila je pospešena širitev maloprodajne mreže v sosednje občine. Število zaposlenih in prodajaln se je skoraj potrojilo. Tako se je »Zarja« znašla v najrazličnejših najetih prostorih od zasebnikov v pogojih dela s finančno nepokritimi zalogami in različno kvahfikacijsko strukturo zaposlenih. Prodajalne z enim zaposlenim so otežkočale nadzor nad poslovanjem ter reševanje kadrovskih vprašanj. Tudi z vidika dohodka ožjo dehtev prodajnega programa po prodajalnah in s tem dvig ponudbe na višjo raven ob nižjih zalogah. Splošni gospodrski razvoj, napredek v trgovini in predpisi o urejanju poslovnih prostorov so narekovah potrebo po pridobivanju lastnih sodobno opremljenih poslovnih prostorov. Leta 1970 je delovna organizacija imela 3300 m2 lastnih poslovnih prostorov in leta 1976 4740 m2. Danes razpolaga delovna organizacija že s 7800 m2 lastnih poslovnih prostorov. V strukturi poslovnih prostorov je delež lastnih že 71% vseh poslovnih površin. Z izgradnjo tega objekta so se te povečale še za 20%. Pogoji pridobivanja dohodka so v delovni organizaciji s takšno strukturo prodajaln in potrošnikov mnogo slabši kot v industrijsko razvitih okoljih. Zboljšanje pogojev pridobivanja dohodka in uresničitev razvojnih usmeritev je naša delovna organizacija videla v združitvi v večjo organizacijo združenega dela na ekonomski osnovi. Tako smo se , delavci Zarje leta 1976 enotno opredelili za združitev z Mercatorjem. Poslabšane gospodarske razmere v trgovini uspešneje premagujemo povezani v Mercator prek skupnega opravljanja komercialnih poslov na prihodkovnih osnovah in obračuna bonitet iz tega poslovanja. Skupno opravljanje bančnih, kreditnih in denarnih poslov nam omogoča uresničevanje naložb in pokrivanje potrebe po obratnih sredstvih. Prizadevamo si, da bi se vsi naši delavci kar najbolj enotno vključevali v uresničevanje sprejetih planskih nalog, nalog, ki so skupnega pomena in ukrepov za boljše gospodarjenje. Uspehi teh prizadevanj so različni in velike razlike v dosežkih opozarjajo, da bomo uspešni le, če se bomo bolj enotno vključevali v uresničevanje sprejete poslovne politike. Na osnovi analize Službe družbenega knjigovodstva ugotavljamo, da v primerjavi z ostalim gospodarstvom naše občine reprodukcijska sposobnost trgovine pada, kljub stalnemu zaostajanju z osebnimi dohodki. Takšen gospodarski položaj pa pripisujemo naslednjim vzrokom: Les iz Ormoža. Ta je bila v prostorih, ki niso ustrezali splošnim minimalnim tehničnim pogojem, ki jih mora izpolnjevati poslovni prostor, v katerem se opravlja blagovni promet. Prodajalna je imela dosedanje prodajne prostore v dotrajanem kegljišču, ki je postalo nevarno zaradi dotrajanosti objekta. Manipulacija z blagom in kamionski dovoz nista bila mogoča, kar je oviralo razvoj dejavnosti in povečevalo stroške poslovanja. Na te prostore bo omogočen dovoz z vsemi vrstami tovornjakov, v prihodnosti pa je še predviden industrijski tir. Lokacija pa omogoča tudi nadaljnjo širitev prostorov, ki so že za sedanji obseg poslovanja tesni. * Prodajalna opravlja promet z gradbenim materalom za široko potrošnjo in reprodukcijo ter prodajo kuriva. V novozgrajene prostore smo preselili tudi poslovno enoto Pijače, ki je bila že nekaj let enako kot Les Ormož v neprimernih prostorih bivše pekarne. Neprimeren dostop do poslovalnice in nenamenski prostori so onemogočili sodobno in normalno poslovanje. Tudi primernega prostora za embalažo ni bilo, zato nam je ta ostajala po prodajalnah, jemala obratna sred- Skladišče pijad delovne organizacije M - Zarja Ormož. Foto: Kristina Antolič so bile te prodajalne delovni organizaciji v breme. Naša družbenopolitična skupnost, v kateri ima sedež delovna organizacija, je po stopnji razvitosti tradicionalno na predzadnjem mestu v SR Sloveniji. Ta okoliščina pa vpliva na nižjo kupno moč prebivalstva. Enotne zasnove razvoja trgovine družbenopolitična skupnost ni podprla, kar še danes onemogoča - trgovina posluje z absolutnimi zneski marže vse od leta 1979, z manjšimi prekinitvami; - stroški poslovanja naraščajo vse bolj, posebno zaradi potrebe po večjem obsegu obratnih sredstev in zaradi zvišanja obrestne mere in močnega dviga cene energije; - pogoji nabave se poslabšujejo iz leta v leto, ker trgovina išče bla- Kristina Antolič Usposab- ljanje dele- gatov Strokovne službe delovne organizacije Mercator-Izbire Panonije Ptuj so zadnje dni v preteklem mesecu organizirale seminar za novoizvoljene delegate delavskih svetov tozda, delovne skupnosti in delovne organizacije ter predsednikov nekaterih odborov in komisij. Takšen način izobraževanja je v naši delovni organizaciji že ustaljen. Program enodnevnega seminarja je obsegal naslednje teme: - politični sistem socialističnega samoupravljanja; - družbenoekonomska stabilizacija; - vloga in naloga družbenopolitičnih organizacij v sistemu samoupravne politične demokracije; - zakon o združenem delu in samoupravna zakonodaja v temeljni organizaciji združenega dela, delovni organizaciji kot tudi v sestavljeni organizaciji; - samoupravno družbeno planiranje; - analiza gospodarjenja v TOZD in DO za leto 1982, periodični in zaključni računi; - medsebojni odnosi in delovna razmerja. Predavatelji na seminarju so bili strokovni delavci iz delovne skupnosti in reči moramo, da so bili slušatelji s seminarjem zadovoljni. S takšnim načinom izobraževanja delegatov samoupravnih in drugih organov želimo zagotoviti kar najbolj tvorno sodelovanje vseh v pripravi in sprejemanju odločitev, ki zadevajo delavčev napredek in dolgoročen interes, saj naš delegatski sistem omogoča delavcu, da neposredno sodeluje pri urejanju odnosov, če je za to usposobljen. go, plačuje avanse za več mesecev vnaprej, sprejema pogoje vezanih nakupov in se prek sozda vključuje v sovlaganje v razširitev proizvodnih zmogljivosti za blago, ki ga primanjkuje; - rast vrednosti zalog se giblje nad rastjo cen, zaradi česar pada količnik obračanja blaga. Takšen gospodarski položaj trgovine nam je narekoval popravek srednjeročnega plana naložb. Bili smo deležni kritike in nerazumevanja s strani nekaterih krajanov, naših potrošnikov. Vsi zaposleni si bomo prizadevali za boljše gospodarjenje, da bi opravičili dosedanje naložbe, ki so plod združevanja sredstev za investicije vseh članic sozda. S tem bomo opravičili zaupanje, ki smo ga bili deležni od vseh, ki so sodelovali pri financiranju objekta in bomo izpolnili njihova pričakovanja, da bomo sredstva pravočasno vrnili in združevali za nadaljnji razvoj,« je sklenila na otvoritvi skladišča v Ormožu govor Anica Lukaček, direktorica M-Zarje. Objekt je predal namenu s prerezom vrvice dolgoletni člani kolektiva Anton Marčec. Po uradni otvoritvi so si gostje ogledali skladiščne prostore. Rezultati 6. letne mercatoriade — Ptuj, 4. junija 1983 VRSTNI RED 6. LETNE MERCATORIADE EKIPNA RAZVRSTITEV 1. M - IP Ptuj .............................. 230 2. M-Rožnik ................................. 152 3. M - Agrokombinat Krško ................... 147 4. M-KK Sevnica .......................... 139 5. M - Nanos Postojna ....................... 122 6. M - Univerzal Lendava .................... 114 7. M - Sloga Gor. Radgona ................... 110 8. M - V TOZD Trgopromet Kočevje ............. 97 9. M-Sadje zelenjava ............;............ 93 10. M - Kopitarna Sevnica ..................... 81 11. M - Mednarodna trgovina ................... 71 12. M - HG, TOZD Sremič Krško ................. 62 13. -14. M - V, TOZD Grosist 13.-14. M-Ograd Ormož ......................... 53 15. M-Jelša Šmarje .......................... 52 16. M-Emba .................................... 51 17. M - V, TOZD Standard ...................... 43 18. -19. MHG, TOZD Ilirija 18.-19. M-ZARJA Ormož ......................... 42 20. M - V TOZD TMI .......................... 39 21. M - DS SOZD + IB ............................37 22. M-Konditor ................................ 26 23. M - Rudar Idrija ......................... 15 24. M - Potrošnik Lenart ...................... 11 25. M - Preskrba Krško ......................... 7 26. M - STP Hrastnik .......................... 4 27. M - Tehna, TOZD Investa ................... 0 28. M - Trgoavto Koper ...................... 0 Mali nogomet 1. M-Agrokombinat Krško, 2. M-Nanos 4 Postojna, 3. M-Rožnik 5 Ljubljana, 4. M-IP Ptuj, 5. M-V, TOZD Trgopromet Kočevje, 6. M-KK Sevnica, 7. M-Ograd Ormož, 8. M-Jelša Šmarje, 9. M-Univerzal Lendava, 10. M-V, TOZD Grosist Ljubljana, 11. M-Rožnik 1 Ljubljana, 12. M-Rožnik 2 Ljubljana, 13. M-IP Ptuj, 14. M-MT Ljubljana, 15. M-Kopitarja Sevnica, 16. M-Sad-nje zelenjava Ljubljana, 17. M-Ru-dar Idrija, 18. M-Sloga Gornja Radgona, 19. M-Preskrba Krško, 20. M-V, TOZD TMI Ljubljana, 21. M-V, TOZD Standard Novo mesto, 22. M-Potrošnik Lenart, 23. M-Nanos 3 Postojna, 24. M-Rožnik 4 Ljubljana, 25. M-Nanos 2 Postojna. Rokomet moški 1. M-IP Ptuj, 2. M-Agrokombinat Krško, 3. M-Rožnik 1 Ljubljana, 4. M-Rožnik 2 Ljubljana, 5. M-Sadje zelenjava Ljubljana, 6. M-Nanos Postojna. Rokomet ženske 1. M-KK Sevnica, 2. M-IP Ptuj, 3. M-Agrokombinat Krško, 4. M-Sloga Gornja Radgona. Vlečenje vrvi 1. M-KK Sevnica, 2. M-Agrokombinat Krško, 3. M-IP Ptuj, 4. M-Kopitarna Sevnica, 5. M-V, TOZD Standard Novo mesto, 6. M-Rožnik 2 Ljubljana, 7. M-Nanos Postojna, 8. M-Sloga, Gornja Radgona, 9. M-Rožnik 1 Ljubljana, 10. M-Sadje zelenjava Ljubljana, 11. M-V, TOZD TMI Ljubljana, 12. M-V, TOZD Trgopromet Kočevje, 13. M-Rožnik 3 Ljubljana, 14. M-Ru-dar Idrija. Šah 1. M-V, TOZD Trgopromet Kočevje, 2. M-Agrokombinat Krško, 3. M-Rožnik 2 Ljubljana, 4. M-Rožnik 4 Ljubljana, 5. M-Nanos Postojna, 6.-7. M-IP Ptuj in M-KK Sevnica, 8. M-Kopitama Sevnica, 9.-10. M-Univerzal Lendava in M-Zarja Ormož, 11. M-IP 2 Ptuj, 12. M-Jelša Šmarje, 13. M-V, TOZD TMI Ljubljana, 14. M-Sloga Gornja Radgona, 15. M-Rožnik 3 Ljubljana, 16. M-Rožnik 1 Ljubljana, 17. M-IP 3 Ptuj. Namizni tenis - moški 1. M - Nanos Postojna, 2. M-IP Ptuj, 3. M-Sloga G. Radgona, 4. M-KK Sevnica, 5. M-DS SOZD +IB, 6. M-Zarja Ormož, 7. M-Rožnik 4 Lj, 8. M-Agrokombinat Krško, 9. M-MT 1 Lj, 10. M-Sadje zelenjava Lj, 11. M-V, TOZD Trgopromet Kočevje, 12. M-Rožnik 2 Lj, 13. M-IP 3 Ptuj, 14. M-Konditor Lj, 15. M-IP 1 Ptuj, 16. M-Rožnik 1 Lj, 17. M-MT 2 Lj, 18. M-Emba Lj, 19. M-Rožnik 3 Lj, 20. M-V, TOZD Standard Novo mesto, 21. M-V, TOZD Grosist Lj Namizni tenis - ženske 1. M-MT 1 Lj, 2. M-Sloga G. Radgona, 3. M-Rožnik 1 Lj, 4. M-V, TOZD Standard Novo mesto, 5. M-Rožnik 3 Lj, 6. M-MT 3 Lj, 7. M-IP Ptuj, 8. M-MT 2 Lj, 9. M-Rožnik 2 Lj, 10. M-Nanos Postojna Kegljanje moški 1. M-Univerzal Lendava, 2. M-IP Ptuj, 3. M-Jelša Šmarje, 4. M-HG, TOZD Ilirija Lj, 5. M-KK Sevnica, 6. M-Emba Lj, 7. M-V, TOZD Grosist Lj, 8. M-Rožnik 1 Lj, 9. M-Sadje zelenjava Lj, 10. M-Rožnik 2 Lj, 11. M-Konditor Lj, 12. M-V, TOZD Trgopromet Kočevje, 13. M-Nanos 1 Postojna, 14. M-Kopi-tama Sevnica, 15. M-V TOZD Grosist Lj, 16. M-V, TOZD TMI Lj, 17. M-Potrošnik Lenart, 18. M-V, TOZD Standard Novo mesto, 19. M-IP 2 Ptuj, 20. M-STP Hrastnik, 21. M-Nanos 3 Postojna, 22. M-Rožnik 3 Lj, 23. M-Sloga G. Radgona Kegljanje ženske 1. M-HG, TOZD Sremič Krško, 2. M-IP Ptuj, 3. M-HG, TOZD Ilirija Lj, 4. M-Sadje zelenjava Lj, 5. M-Rožnik 1 Lj, 6. M-Univerzal Lendava, 7. M-Zarja 1 Ormož, 8. M-Konditor Lj, 9. M-Zarja Ormož, 10. M-Nanos 1 Postojna,- 11. M-V, TOZD Trgopromet Kočevje, 12. M-Nanos 2 Postojna, 13. M-Rožnik 2 Lj, 14. M-KK Sevnica, 15. M-DS SOZD +IB Lj, 16. M-Rožnik Lj, 17. M-V-TOZD Grosist Lj, 18. M-Nanos 3 Postojna, 19. M- Rožnik 4 Lj, 20. M-Sloga G. Radgona, 21. M-Rožnik 3 Lj, 22. M-Jelša Šmarje, 23. M-Emba Lj, Ribolov ekipno I. M-IP 2 Ptuj, 2. M-IP 1 Ptuj, 3. M-IP 4 Ptuj, 4. M-IP 3 Ptuj, 5. M-Kopitama Sevnica, 6. M-Rožnik Lj, 7. M-DS SOZD +IB, 8. M-Agrokombinat Krško, 9. M-Sadje zelenjava 2 Ljubljana. 10. M-Sadje zelenjava 1 Ljubljana, II. M-Rudar Idrija, 12. M-V-TOZD Standard Novo mesto; 13. M-Slo-ga G. Radgona, 14.M-V-TOZD Standard Novo mesto. Ribolov posamezno (10 najboljših) , * 1. Munda Marjan, 2. Kranjc Maks, 3. Hvalec Adolf, 4.-5. Lovrenčič Jože, Koletnik Franc, 6. Horvat Dušan, 7. Strašek Marjan (vsi M-IP Ptuj), 8.-9. Bleivveis Vesna (DS SOZD + IB), Košar Viki (Kopitarna Sevnica), 10. Turk Dušan (M-Rožhik Lj.) Streljanje moški ekipno 1. M-IP 3, Ptuj, 2. M-Kopitama, Sevnica, 3. M-IP, Ptuj, 4. M-Ograd, Ormož, 5. M-Univerzal, Lendava, 6. M-Sadje zelenjava, Lj., 7. M-Na-nos 3, Postojna, 8. M-Nanos 4, Postojna, 9. M-Emba, Lj., 10. M-Rož-nik 3, Lj., 11. M-V-TOZD TMI, Lj., 12. M-TM, Lj., 13. M-V-TOZD Trgopromet, Kočevje, 14. M-Agro-kombinat, Krško, 15. M-V-TOZD Grosist, 16. M-KK, Sevnica, 17. M-Nanos 2, Postojna, 18. M-Rožnik 1, Lj., 19. M-Sloga, Lj., 20. M-Nanos, 3, Lj., 21. M-Nanos 2, Lj., 22. M-Konditor, Lj., 23. M-IP, Ptuj, 24. M-DS SOZD + IB, 25. M-V-TOZD Standard, Novo mesto, 26. M-Ru-dar, Idrija. Streljanje moški -posamezno (10 najboljših) 1. Hvalec Adolf, M-IP Ptuj, 2. Habat Dušan, M-V TOZD Grosist, Lj., 3. Zakušek Slavko, M-Kopitar-na, Sevnica, 4. Polutnik Anton, M-Kopitarna, Sevnica, 5. Lovrenčič Jože, M-IP, Ptuj, 6. Videtič Janez, M-Rožnik 1, Lj., 7. Hrnčič Franc, Posebni vlak, ki je odpeljal iz Ljuljane ob 5.30, je pripeljal na postajo na Ptuj točno ob 7.50 uri. Ob otvoritveni slovesnosti ob 8. uri v športnem parku na Ptuju je v kulturnem nastopila tudi skupina kurentov. Udeleženci so krajevno folklorno posebnost na' pozravljali. Takoj po slovesni otvoritvi se je veliko število (okoli 60 udeležencev) pomerilo v nih skupinah A, B, C v plavanju v bazenu Ptujskih toplic. Tekmovanje v rokometu je bilo na igrišču KS Jože Potrč in v športnem parku' je 10 ekip. ^ i® pričel kros za moške in ženske v športnem parku. Množičnost in borbenost P°kal 80 osvojili že tretjič tekmovalci iz M IP Ptuja. Tako jim je ostal pokal v So s® veselile tekmovalke M-Rožnika za osvojeno 2. mesto ekipne uvrstitve. *l*tbni drevesi na Ptujskem gradu je bila priložnost tudi za poslovni pomenek. k* i|| Mejak Boris, M-Ko- Wx M p Vnica> 9- Cvetkovič Pre-■/ Li-. 10- Trstenjak ^ Ptuj. ^-IP Ptuj Eh1: ek*Pno ženske fiTniy0r2a]OgT’ G' Radgona, 2. M-Ib^C) Lendava, 3. M-HG- ItH 5 Kl'ško, 4. M-IP 1, PtU1, 6' M“Agro‘ in kŽi 8- M p ško’ 7- M-Ograd, Or- K1,Lo io ^ 2’9- M-Rož- ' ’10-M-V-TOZD Standard BSr, n s^°- M. M-IP 3, Ptuj, 12. 2, 1«;; 13- M-V-TOZD Stan-^arie, mesto, 14. M-Jelša, Skupina B 1. Zalašček Alojz, M-KK Sevnica, 2. Žohar Boris, M-IP Ptuj, 3. Kotar Franc, M-Agrokombinat Krško, 4. Planec Roman, M-IP Ptuj, 5. Petek Stane, M-MT Lj., 6. Bitenc Jože, M-V-TOZD Grosist Lj., 7. Planec Stanko, M-IP Ptuj, 8. Zadnik Jože, M-Sadje zelenjava Lj., 9. Arandželovič Slavko, M-V-TOZD Grosist Lj., 10. Breznik Miha, M-Sloga G. Radgona, 11. Kapun Igor, M-MT Lj., 12. Marinček Tugo, M-DS-SOZD+IB Lj., 13. Meslavič Miha, M-Kopitama Sevnica. Skupina A 1. Jačmenjak Stepan, M-Agrokombinat Krško, 2. Imperl Janez, M-KK Sevnica, 3. Slavine Janko, M-Kopitama Sevnica, 4. Sok Viktor, M-MT Lj., 5. Žohar Milan, M-IP Ptuj, 6. Kržič Ivan, M-Nanos Postojna, 7. Kocbek Ivan, M-Sloga G. Radgona, 8. Penca Janez, M-V.TOZD Standard, Novo mesto, 9. Kokolj Branko, M-IP Ptuj, 10. Lo-pert Pavel, M-Univerzal Lendava, 11. Zvijarac Ilija, M-Nanos Postojna, 12. Štimec Stane, M-V-TOZD Trgopromet Kočevje, 13. Petek Franc, M-IP Ptuj, 14. Mihelčič Iztok, M-V-TOZD Trgopromet Kočevje, 15. Lah Marjan, M-MT Lj., 16. Kovač Jože, M-Sloga G. Radgona, 17. Bizjak Jože, M-V-TOZD Grosist Lj., 18. Berčon Janko, M-Emba Lj., 19. Petrič Slavko, M-Agrokombinat Krško. Radgona, 7. Žganar Milena, M-Sloga, G. Radgona, 8. Nagy Liljana M-Univerzal Lendava, 9. Kokol Anica, M-IP Ptuj, 10. Blaumgart-ner Marjeta, M-Univerzal Lendava. 17. M-Rožnik 3, Lj. Zenske - K’ ^Uj, 3. aiK^^ek,Ire™’ 5' Pozr>ič Hele-X 1 OZD Sremič, Krško, Slavica, M-Sloga, G. ^ce% $ sozd 0> a on ^ Mercatoi^. Organizatorju 6. mercato-riade - M-Izbiri Panoniji Ptuj iskrene čestitke za zelo dobro organizacijo iger. Predvsem pa za imenitno izbrano panogo - ribolov -ki kaže na to, da smo se resno lotili inovacij na področju kadrovske politike. Majhne ribe na suho, da bodo imele velike več prostora. Peharc Greta, M-Rožnik Lj., 5. Lukša Tatjana, M-DS SOZD + IB Lj., 6. Dolinšek Sonja, M-MT Lj. Kros - ženske - ekipno 1. M-IP Ptuj, 2. M-Emba Lj., 3. M-KK Sevnica, 4. M-Agrokombinat Krško, 5. M-Sloga G. Radgona, 6. M-Rožnik Lj., 7. M-Sadje zelenjava Lj., 8. M-HG-TOZD Sremič Krško. posamezno, Kros - ženske skupina C 1. Strašek Darinka, M-Emba Lj., 2. Slak Ivana, M-Emba L j., 3. Primožič Ida, M-Rožnik Lj., 4. Bagar Lizika, M-IP Ptuj, 5. Fius Kristina, M-KK Sevnica, 6. Lončar Betka, M-Agrokombinat Krško, 7. Kolarič Nežka M-IP Ptuj, 8. Čargo Danica, M-HG-TOZD Sremič Krško, 9. Janc Tatjana, M-Sadje zelenjava Lj., 10. Toth Lojzka, M-Sloga G. Radgona. Skupina B 1. Veršič Lizika, M-IP Ptuj, 2. Čemažar Marina, M-Rožnik Lj., 3. Sever Ančka, M-Sadje zelenjava Lj., 4. Kapun Anica, M-Emba Lj., 5. Kocovan Štefka, M-Sloga G. Radgona, 6. Lajevec Mimica, M-IP Ptuj, 7. Miklavčič Ivanka, M-Agrokombinat Krško, 8. Nemec Vera, M-Konditor Lj., 9. Snoj Mira, M-Rožnik Lj., 10. Gosar Biserka, M-KK Sevnica, 11. Bosnar Branka, M-HG-TOZD Ilirija Lj., 12. Puša-ver Marija, M-Emba Lj., 13. Skalic-ki Fanika, M-HG-TOZD Sremič Krško, 14. Herzog Helena, M-V-TOZD Grosist Lj., 15. Petrovič Herta, M-IP Ptuj. 9. Eržen Laura M-Rudar Idrija, 10. Murn Ljubica M-V-TOZD Standard Novo mesto, 11. Šehič Milica M-V-TOZD Trgopromet Kočevje, 12. Puhar Marija M-Sloga G. Radgona; 13. Banfič Dragica M-H G-Ilirija Lj., 14. Božič Vida M-V-TOZD Standard Novo mesto, 15. Mergeduš Ivanka M-IP Ptuj, 16. Metelko Tončka M-V-TOZD Standard Novo mesto, 17. Zupan Andreja M-Rožnik Lj., 18. Škafar Branka M-HG-Sremič Krško, 19. Ravter Marica M-Sloga G. Radgona, 20. Pozdered Duša M-V-TOZD Trgopromet Kočevje, 21. Brenčič Ivanka M-Rožnik Lj., 22. Žnidaršič Darinka M-Preskrba Krško, 23. Petrovič Slobodanka M-Rožnik Lj., 24. Osenjak Danica M-IP Ptuj, 25. Hočevar Vida M-V-TOZD Standard Novo mesto, 26. Berdev-nik Nada M-Rožnik Lj., 27. Zadravec Dragica M-IP Ptuj, 28. Kovačič Anka M-Rudar Idrija, 29. Deri-bak Jožica M-Preskrba Krško, 30. Janič Irena M-Emba Lj., 31. Srpčič Magda M-V-TOZD Standard Novo mesto, 32. Gorišek El-ka M-Sadje zelenjava Lj., 33. Flego Sonja M-Nanos Postojna, 34. Ste-fanec Nada M-Sloga G. Radgona, 35. Klenovšek Irena M-KK Sevnica, 36. Pene Tončka M-V-TOZD Standard Novo mesto, 37. Fink Cilka M-C-TOZD Standard Novo mesto, 38. Jankovič Liljana M-V-TOZD Standard Novo mesto, 39. Benko Marija M-Sloga G. Radgona, 40. Segota Marija M-Konditor Skupina A 1. Dolenc Cvetka M-KK Sevnica, 2. Vinšek Vida M-Agrokombinat Krško, 3. Babič Smiljana M-IP Ptuj, 4. Čeh Branka M-IP Ptuj, 5. Dornik Anica M-Preskrba Krško, 6. Grajfoner Marija M-Sloga G. Radgona, 7. Golob Mojca M-Emba Lj., 8. Jugovec Marinka M-IP Ptuj, Plavanje moški ekipno 1. M-Agrokombinat Krško, 2. M-HG - TOZD Sremič Krško, 3. M-IP Ptuj, 4. M-Sloga Gornja Radgona. Moški posamezno skupina C 1. Germek Rajko, M-HG -TOZD Sremič Krško, 2. Kussel Herman, M-Nanos Postojna, 3. Pi-sek Drago, M-Agrokombinat Krško, 4. Glavnik Rene, M-IP PTuj, 5.-6. Jakopec Ivan, M-MT Lj., 5.-6. Milinkovič Slobodan, M-Nanos Postojna, 7. Sovdat Rudi, M-Nanos Postojna, 8. Pintarič Janez, M-Sloga Gor. Radgona. Skupina B 1. Bokal Marko, M-DS SOZD + TB Lj., 2. Kavčič Ciril, M-Agro-korhbinat Krško, 3. Tepina Borut, M-MT Lj., 4. Vrabič Andrej, M-IP Ptuj, 5. Skalicky Zvone, M-Sremič Krško, 6. Ribarič Jože, M-Sloga Gor. Radgona, 7.-8. Lahajner Branko, M-MT Lj. in Vadnik Nande, M-MT Lj., 9. Nučič Janez, M-KK Sevnica, 10. Omahen Vlado, M-Rožnik Lj., 11. Milutinovič Velimir, M-Rožnik Lj., 12. Sitar Marjan, M-IP PTuj. Skupina A 1. Bajc Boštjan, M-Agrokombinat Krško, 2. Čargo Tugo, M-HG -TOZD Sremič Krško, 3. Sormaz Zlatko, M-Sloga Gor. Radgona, 4. Zakošček Lojze, M-KK Sevnica, 5. Hostnik Stanislav, M-IP Ptuj, 6. Plesničar Darij, M-Rožnik Lj. Plavanje ženske ekipno 1. M-HG - TOZD Sremič Krško, 2. M-Agrokombinat Krško, 3. M-Sloga Gornja Radgona, 4. M-MT Lj. Plavanje ženske posamezno Skupina C 1. Čargo Danica, M-HG - TOZD Sremič Krško, 2. Rostohar Veronika, M-Agrokombinat Krško, 3. Ol-tra Marjana, M-V - TOZD Grosist Lj., 4. Vidovič Majda, M-MT Lj. Tenis moški 1. Čebular Leon, M-Tehna -TOZD Investa Lj., 2. Skerlavaj Peter, M-Tehna - TOZD Investa Lj., 3. Setina Dušan, M-V - TOZD Grosist Lj., 4. Tomori Matjaž, M-Tehna - TOZD Investa Lj., 5. Kotar Alojz, M-DS SOZD + IB Lj., 6. Rupnik Alojz, M-MT Lj., 7. Ciko-vin Željko, M-Trgoavto Koper, 8. Goslar Miran, M-DS SOZD + IB Lj., 9. Kussel Herman, M-Nanos Postojna, 10. Lepina Borut, M-MT Lj., 11. Škufca Tomaž, M-MT Lj., 12. Škulj Jože, M-MT Lj., 13. Bizjak Jože, M-V - TOZD Grosist Lj., 14. Šmid Ivan, M-V - TOZD Grosist Lj., 15. Boris Zdenko, M-Rož-nik Lj. ” I i o £» 1. Grosman Marija, M-MT L j., 2. Vidic Sonja, M-DS SOZD + IB Lj., 3. Lešnik Majda, M-MT Lj., 4. Skupina B 1. Dolinšek Sonja, M-MT Lj., 2. Naglič Rebeka, M-HG - TOZD Sremič Krško, 3. Starovasnik Eli-ca, M-Sloga Gor. Radgona, 4. Ploj Nada, M-Sloga Gor. Radgona, 5. Jordan Jožica, M-V - TOZD Standard Novo mesto, 6. Bremec Lidija, M-Nanos Postojna, 7. Voljčan-šek Mira, M-Agrokombinat Krško, 8. Lajevec Mimica, M-IP Ptuj, 9. Germek Metka, M-Rožnik Lj. Skupina A 1. Novak Meta, M-Agrokombinat Krško, 2. Hribšek Slavica, M-Preskrba Krško, 3. Škafar Branka, M-HG - TOZD Sremič Krško, 4. Manko Jelka, M-Sloga Gor. Radgona, 5. Sterman Milena, M-IP Ptuj, 6. Zadnik Julijana, M-Nanos Postojna, 7. Rugelj Helena, M-V -TOZD Trgopromet Kočevje, 8. Zareč Zlatka, M-Preskrba Krško, 9. Herič Ksenja, M-MT Lj., 10. Jurčič Andreja, M-Rožnik Lj., 11. Javoršek Kristina, M-V - TOZD Standard N. m., 12. Gregorič Marijana, M-Nanos Postojna, 13. Pec Anica, M-Nanos Postojna, 14. Rota Lore-dana, M-Nanos Postojna. Kros - moški ekipno 1. M-KK Sevnica, 2. M-MT Lj., 3. M-IP Ptuj, 4. M-Agrokombinat Krško, 5. M-Sloga G. Radgona, 6. M-Kopitarna Sevnica. Kros - moški posamezno -skupina C 1. Rupnik Alojz, M-MT Lj., 2. Mihelič Jože, M-Emba L j., 3. Glavnik Rene, M-IP Lj., 4. Drobec Marjan, M-Sloga G. Radgona, 5. Mlakar Ivan, M-KK Sevnica, 6. Leu-štek Slavko, M-Rožnik Lj., 7. Vaupotič Jože, M-IP Ptuj, 8. Pišek Drago, M-Agrokombinat Krško, 9. Urbančič Franc, M-Emba Lj., 10. Mužic Menard, M-Kopitarna Sevnica, 11. Mohar Peter, M-Rožnik, 12. Varga Pavel, M-Slog-G. Radgona. Vlečenje vrvi - ena najbolj privlačnih disciplin mercatoriade. Udeležilo se je je 14 ekip. Mercatorjev mozaik Utrinki s 50. mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu Tradicija delavcev hotela Sremič Mile Bitenc Studio za EP ■» Jedli bomo zlat pršut, pili srebrno vino Sejem v Novem Sadu, ki ima korenine še v »Futoških vašarih« iz leta 1698, je svečano odprla predsednica Zveznega izvršnega sveta, Milka Planinc, sama svečanost pa se je začela z otvoritvijo razstave »Tito - najdražji gost novosadskega sejma.« ArjpobmnLinnT str7 * ^ r š h o mm Med množico razstavljalcev smo bili letos že drugič zapored tudi mi. SOZD Mercator se je v širši obliki prvih predstavil šele lani, medtem ko je Mercator-Emba sodelovala na razstavah že vrsto let. «,■ -f-. x * |! I Lahko potrdim besede številnih obiskovalcev in poslovnežev, da smo se na letošnjem sejmu lepo in dostojno predstavili, saj je bilo okrog našega razstavnega prostora vedno živahno. V razstavo smo vključili naslednje naše organizacije: Mercator-Emba je napravila najmočnejši vtis z lepo razstavljenim Benkom, čaji in nekaterimi začimbami. Od »mesarjev« sta sodelovali postojnska in ljubljanska TMI, Slovenija sadje je za razstavo pripravila predvsem konzervirano sadje in sušeno zelenjavo, medtem ko je Krški Agrokombinat razstavil le jabolka. Za dopolnitev razstavnega prostora smo k sodelovanju povabili še naše Steklo. gmtMK Omenil sem že, da smo se dostojno in uspešno predstavili. Bolj pa se lahko pohvalijo naši mesarji, saj so prejeli več odličij za kakovost mesnih izdelkov. Mercator-Nanos, TOZD TMI Postojna je na ocenjevanje poslala 14 izdelkov, od tega jih je bilo osem nagrajenih. Zlato medaljo so prejeli za istrski pršut, bronaste medalje pa za košansko in pivško klobaso (perutninska salama), za kraški Štoparki in zemljepis - Ali veš, kako najhitreje prideš iz Ljubljane na letno mercato-riado na Ptuju, če zjutraj zamudiš posebni vlak? - Ne vem, kako? - Postaviš se na Dolenjsko cesto in štopaš! Majolka se lepša Temeljito so se lotili vseh del: od nove ureditve kuhinje, ki bo zdaj opremljena po vseh predpisih, do preureditve točilnice in povečanja gostinskega prostora. Pravijo, da bo poslej v Majolki delo za zaposlene lažje, obiskovalci pa bo- Milan Jazbec — TOZD Sremič, Krško Manj jezikov in več firbcev Petdest let - visok jubilej za prireditev, ki je že zdavnaj prerasla domače okvire in postala mednarodna. Kmetijski sejem v Novem Sadu je bil letos pravcati mozaik razstavljalcev vsega sveta: kar 1650 jih je bilo; iz 21 razvitih držav in iz petdeset držav v razvoju. Posebna zanimivost letošnje prireditve je bila enajsta razstava držav v razvoju pod geslom »v borbi za hrano.« pršut brez kosti, za pravo kraško panceto in za kraški pršut s kostjo. Agrokombinat Krško je za ocenjevanje prijavil dve vrsti vin in obe sta bili nagrajeni. Srebrno medaljo in diplomo je prejelo belo vino Sremičan, cviček pa posebno častno diplomo. Torej bomo poslej zlati pršut zalivali s srebrnim vinom! Zadnjo nedeljo v letošnjem aprilu, bila je sončni topla in prijazna, da le kaj, smo se dobili na pOvsa» skem tisočaku Bohorju na tradicionalni, tokrat že & jezikovi nedelji. Planinsko društvo Bohor narnre vsako leto priredi tekmovanje, na katerem ocenjuj^ dolžino, težo in domiselnost okraševanja jezikov, jih planinci in ostali rekreativci prinesemo s seb°J Seveda gre za goveje, svinjske in podobne jezike - ^ ne bo pomot! i m s ^ , v I ^,NOe nih dodatkov. . Razstavo ročnih lutk, lutk,- ^ lici in jabolk, ki jih hkrati tu Da ne po nesporazuma: vse priznanje Sadju-zelenjavi. Mile Bitenc daja, si je vredno ogledajo Mercatorjev mozaik \ ^ vf0^el°vanju z našim poslovnim partnerjem, Lek Ljubljana, smo spet pripra-: t\^nagradno križanko. Da bo reševanje še lažje, vam svetujemo, da si preberete ^ M Ses^ave^: ° Lekovem proizvodu, Viterginu. ^ P^vilnimi rešitvami, ki bodo prispele do 5. avgusta 1983, bomo izžrebali 3 ^ce, ki bodo prejeli nagrado Leka. ^fto^ji^ite kupon in ovojnico z rešitvijo z oznako »Nagradna križanka Lek« Ljubina^ nas^ov: Mercator-Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, Maja Hočevar predstavlja: ^itergin — dodatno moč in energija Kaj je vitergin? To je sladkorni proizvod na osnovi glukoze. Vitergin obnavlja energijo in daje organizmu dodatno moč. Zato je nepogrešljiv pri fizičnih in umskih naporih. Vitergin so tablete komprimira-ne glukoze za dodatno moč in energijo z okusom po pomarančah, jagodah, malinah, limonah in mentolu. Dobre lastnosti izdelka: vsaka tableta vitergina okrepi telo s pri- bližno 30 kcal energije. Glukoza, ki je osnovna sestavina vitergina, se v telesu zelo hitro absorbira in učinkuje še nekaj minut po zaužitju. Vitergin tablete so prijetnega okusa, ki ga lahko izberete med petimi različnimi. Vitergin je primeren ob umskih in telesnih naporih. Priporočajo ga tudi aktivnim športnikom, saj vitergin ni poživilo in zato ne tvegajo izločitve iz tekmovanja. Vitergin - Vitergin C - Vitergin z vitamini V Banovcih kopanje brez Marsikdo se poleti rad preda sončnim žarkom brez najmanjše cunjice na sebi. Naturistov je iz dneva v dan več, a kaj, ko je plaž za nagce več le na morju, v notra-' njosti pa, žal, še malo. V Banovcih se lahko zdaj pohvalijo s prvim naturističnim termalnim kopališčem v Jugoslaviji. Naturistični kamp je ob termalnem kopališču Banovci v lepem gaju s posebnim bazenom, nedaleč od Ljutomera in Radenec. Ljubitelji naturizma bodo tam lahko res uživali. Kopališče je lepo, lepo je urejena okolica in poskrbljeno je za vse, kar potrebujete na dopustu. Urejen je prostor za sončenje in razne igre, pripravili so garderobe, tuše in sanitarije. Ob bazenih je sodoben gostinski objekt z restavracijo, ki ponudi dobre jedi. Poleg kopanja v termalni vodi, ki ugodno vpliva na počutje. in zdravi vrsto bolezni, lahko kolesarite, hodite na izlete v bližnjo in daljnjo okolico. Za štirinajst dni dopusta pa bo treba odšteti od 7.840 do 12.600 dinarjev. V ceno so vključeni polni penzioni, neomejeno kopanje v termalni, zdravilni ali navadni vodi in zdravniški pregled. Na ceno priznajo deset odstotkov popusta. Tisti gostje, ki se bodo odločili za 14-dnevni paket, pa bodo 15. dan v Moravcih preživeli zastonj. Tudi v Moravskih toplicah so v bližini športni objekti, lahko boste poskušali ribiško srečo v ribniku ali pa kolesarili, hodili na izlete. Mile Bitenc Tu je poletje, čas za dopust, za počitek; marsikdo se je že odločil, kje ga bo preživel. Se pa še vedno najde kdo, ki ne ve, kam. Morje vsakomur ne diši in če se boste odločili za notranjost, potem si zapomnite tole povabilo: Radenska vas vabi v Radence in Moravske toplice. Povsod so pripravili zanimive »pakete«, po ugodnih cenah. V Radencih boste bivali v hotelu Radin, za sedem dni dopusta pa boste odšteli 6.580 dinarjev (dvoposteljne sobe, za enoposteljno je doplačilo 448,- din). V počitniškem paketu je sedem polnih penzionov, en brezplačni pregled pri zdraviliškem zdravniku, trikrat kopanje v C02 kopelih, neomejeno kopanje v hotelskem bazenu in pitje mineralne vode. Posebnost, ki je ne gre zanemariti, pa je tudi tečaj aerobike. Dolgčas vam ne bo, saj boste prosti čas, če ga bo dovolj, lahko uporabili za sončenje na odprtem kopališču, za šport ali izlete v naravo. V Moravskih toplicah so pripravili desetdnevne in štirinajstdnevne pakete. Cene zavisijo od časa bivanja in tudi od tega, kje si boste izbrali prenočišče. Izbirate lahko med hotelom Termal, vikend hišico in leseno hišico ter med zasebnimi sobami. Za deset dni počitnic se cene gibljejo med 5.600- din in 9.000 din. Izid žrebanja nagradne križanke »Eta Kamnik« Na naš naslov smo do določenega roka prejeli 421 rešitev nagradne križanke Eta. Ker je nagrad - proizvodov Ete - samo pet, je med prispelimi rešitvami zopet odločil žreb. Nagrade, ki naj jih osebno dvignejo v našem studiu za ekonomsko propagando, Ljubljana, Breg 22, prejmejo: 1. Golubovič Alenka, Delovna skupnost SOZD, razvojno planski sektor (Ljubljana, Aškerčeva 3) 2. Vera Šmid - M-Golovec, Ljubljana Aškerčeva 3 3. Jožefa Jemc, upokojenka M-Grmade, Ljubljana, Bilečanska 2, 4. Štefka Mate, M-HG TOZD Jelka Ribnica, Šeškova 52 5. Darko Blas, M-Kmetijski kombinat Sevnica, TOZD Proizvodnja Loka pri Zidanem mostu. Pravilna rešitev iz prejšnje KUPON številke ZA POŠILJANJE KRIŽANKE Ime in priimek Naslov iz delovnega mesta DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa I obvezno pripišite - Nagradna I križanka, sicer rešitve, čeprav I bo pravilna, pri žrebanju ne I bomo upoštevali. I__________________________________ B ŠT, j S ELI A KI L I R 0 K iŠ I N <3 Ajdr jTVTA D 0 S N AL 'm t>pNA U I P E A K TSi E-T . _ R-A^lAjNlPAjvro i ASA: A L o .m ThlM-Ko I b E Č A P e S A: Vik / ros SAj 1 K A SX J. O P*rT RA J AT^O P TfArgš Alg 0 Nr~- O I rz AH: ^ Miraranutn < Š (J A R*5- Kar ^iLlc : Tk A \ Ugodna obrestna mera Alenka Srdič — sektor za AOF* Poslovanje s hranilnimi vlogami širimo V Ljubljani smo odprli že 5 blagajn, preko katerih se odvija poslovanje. Vse varčevalce smo obvestili o novih izplačilnih mestih. Vabimo vse delavce v Mercatorju, da se nam pridružijo. Mrežo blagajn bomo še širili. Dandanes je težko vačevati, vendar brez tega ob večjih nakupih ne gre. Mnogo naših delavcev pa nima možnosti, da bi svoje osebne dohodke nakazovali na Interno banko, zato jim priporočamo, da obdržijo hranilne knjižice Ob pripisu obresti (to je ob koncu leta) je stanje vloge naslednje: znesek vseh pologov 12.000 obresti 31. 12. (18%) 1.174.60 stanje vloge 31. 12. 13.174,60 Znesek teh obresti se pripiše kot vloga v hranilno knjižico. Za primerjavo povemo, da bi znašale obresti za enake pogoje v banki 489,50 din. Osebni dohodki v našem sozdu niso visoki, ampak že star pregovor pravi, da na malenkostih svet stoji. Ce bo* vsak delavec? pokazal zanimanje za to akcijo in se vanjo vključil po svojih močeh, bo imel koristi od tega sam, pomagal pa bo posredno tudi svojemu tozdu oziroma organizaciji, v kateri dela. Komerciala sporoča Jože Marentič — komercialni sektor sozda Žabe so — žab ni Da bi kljub temu omilili pomanjkanje tovrstnega blaga na policah naših trgovin, smo se v Mercatorju odločili za združevanje deviznih sredstev s tovarno nogavic Polzela. Na osnovi združenih deviznih sredstev bo SOZD Mercator dobil 750.000 parov hlačnih nogavic. V maju in juniju smo že dobili 500.000 parov, ostane torej še 250.000 parov, katere bomo dobili še v mesecih juliju in avgustu. Skupnim proizvodno prodajnim planom za leto 1983, pa v Polzeli pravijo, da ne bo težav, in bodo svojo obveznost izpolnili in dobavili okoli 450.000 parov ženskih hlačnih nogavic v letu 1983. Od omenjenih rednih količin smo že prejeli okoli 200.000 parov. Omenjene količine so razdeljene v tri grosistične organizacije, in sicer M-Nanos, TOZD Grosist Postojna, M-Velepreskrba, TOZD Upajmo, da bomo vsaj sedaj z angažiranjem dodatnih količin hlačnih nogavic zapolnili vrzel v preskrbi in lahko rekli, da hlačne nogavice pri Mercatorju so. Vloga ali dvig ob vsakem času Obveščamo vas, da lahko od 13. 6. 1983 dalje dvigate in polagate svoje prihranke na Mercatorjevih hranilnih knjižicah v naslednjih blagajnah 1. Mercator, DS SOZD, Aškerčeva 3, Ljubljana - od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. 2. Mercator-Rožnik, TOZD Dolomiti, Tržaška 36, Ljubljana - od ponedeljka od petka med 10. in 14. uro. 3. Mercator-Mednarodna trgovina, Titova 66, Ljubljana, 9. nadstropje, soba 109 od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro. 4. Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Steklo, Titova 36,14. nadstropje, soba 3^1 - od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro. 23 - od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro. 6. Mercator-Mednarodna trgovina, poslovalnica Turist, Tavčarjeva 6 - od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro in ob sobotah med 9. in 12. uro. 7. Mercator-Hoteli gostinstvo, Hotel Mantova, Vrhnika, Cankarjev trg 6 - non stop. 5. Mercator-Rožnik, TOZD Gimada, diskont, Slovenčeva Hranilna služba M-Inteme banke poslovnih bank za osebne dohodke, na hranilno knjižico v M-Interni banki pa nakazujejo svojepri-hranke. Za primer kažemo izračun, kjer predpostavljamo, da bi vsak mesec prihranili le 1.000 din. Izračun za konec leta je naslednji: INVESTICIJE Že nekaj časa se dogaja, da zaradi vse večjega izvoza primanjkuje na našem tržišču ženskih hlačnih nogavic. Sama surovinska sestava je 90% z uvoženih materialov. Lahko si predstavljate, da so proizvajalci močno vezani na izvoz, da lahko zagotovijo surovine, normalen potek proizvodnje in socialno varnost zaposlenih. Grosist Ljubljana, in M-IP, TOZD Velepreskrba, Ptuj. Po njihovih razdelilnikih je to blago razdeljeno v Mercatorjevo maloprodajno mrežo. Tu pa pravijo, da več dobi tisti, ki je sicer zvest oskrbi iz skladišč grosističnih organizacij SOZD Mercator. V letošnjem letu pa lahko pričakujemo še dodatnih 500.000 parov, v kolikor bodo pogovori uspešni in na razpolago ustrezna devizna sredstva. Moramo pa povedati, da so kapacitete v Polzeli v rednem delovnem času 100% izkoriščene in vse te omenjene dodatne količine nam naredijo v sicer prostem času ob sobotah in nedeljah. Kar se tiče rednih dobav in dogovorov v SOZD Mercator, n. sub. o. Delovna skupnost SOZD Komisija za delovna razmerja objavlja dela oziroma naloge v računovodstvu obračunavanje osebnih dohodkov in nadomestil Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah Poskusno delo traja 2 meseca. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost SOZD Mercator, splošna služba, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Drugi o nas Delo, 1.6. .1983 V rubriki Utrip je prispevek K. M. pod naslovom: Po sedmih letih dobili trgovino. Prebivalci Hrušice in bližnjih krajevnih skupnosti so dobili novo Mercatorjevo montažno trgovino v Ljubljani. Naložbena vrednost zgradbe je 30 milijonov dinarjev, od tega je gospodarska skupnost za razvoj meščanske občine primaknila eno tretjino dinarjev, dve tretjini pa Mercator. V novi zgradbi je 413 m2 uporabnih površin. Od tega je prodajne površine 168 m2, 36 m2 je velik bife, 100 m2 pa je skladiščnega in pomožnega prostora. Mercator je dobro založil prodajalno z blagom, tako da prebivalcem tega območja ne bo treba iti po vsako malnekost v mesto. Pri Mercator-■ jevem tozdu Golovec zdaj pripravljajo načrte za gradnjo prodajnega centra v Fužinah, ki bo imel okrog 4000 m2 površine. poslovni center, v katerem bo velika Mercatorjeva trgovina ter enoti banke in pošte. Predvidoma bo center odprt prihodnje leto. ZDRUŽITVE Delo, 1.6.1983 Na Krškem polju so pričeli zidati veliko farmo prašičev; v tem prispevku nas novinar obvešča, da bo skupaj z drugimi.sovlagatelji SOZD Mercator lahko v celoti pokril svoje potrebe po svinjskem mesu, iz nove farme pa bo zagotovil meso tudi za izvoz in oskrbo velikih centrov Ljubljane in Primorske. S te strani pa je skupaj z bančnimi posojili pokrita naložba, vredna 485 milijonov dinarjev. Potemtakem gre za izredno pomembno investicijo delovne organizacije »Agrokombinat« Krško, ki si je med tem tudi zagotovil krmilno zaledje. Farmo bo gradilo podjetje Slovenija ceste - Tehnika Ljubljana, po načrtih pa naj bi z delom končali v 15 mesecih. Dnevnik, 19.5.1983 V Hrušici so pred časom odprli novo samopostrežno trgovino Mercator z več kot 400 m2 prodajne površine, je vest novinarja (PP). Delo, 20.5.1983 V zadnjem letu so v moščanski KS Nove Fužine dobili trgovino, šolo in vrtec; kmalu pa še poslovno potrošniški center in dom občanov, piše novinarka L. Djerič. Za 5.500 prebivalcev te krajevne skupnosti je Mercatorjeva samopostrežna trgovina (ob njej je tudi restavracija), ki so jo odprli lanskega decembra, edina trgovina. Poleg nje je le še kiosk Sadje Zelenjave. Zato bodo v Novih Fužinah v kratkem zgradili še potrošniško Delo, 20.5. .1983 Premalo volje za odpravo izgub je prispevek Bojana Plešca, v katerem piše, da je od sedmih šišenskih zgubarjev, večina poslovala z izgubo tudi letos. Sanacijski programi, ki so jih pripravili v šišenskih delovnih organizacijah, se prepočasi in premalo resno uresničujejo. Med njimi je uspešno rešitev našel le Dekor, ki se bo priključil Mercatorjevi delovni organizaciji Mednarodna trgovina kot samostojen TOZD. Delo, 26.5.1983 Kamniška Eta bo članica sozda Mercator - namen združitve je močnejša ekonomska osnova in večje možnosti izvoza in prodaje doma preko Mercatorjeve trgovske mreže, možnost združevanja sredstev za nadaljnji razvoj in nove investicije ter prednost pri oskrbi s surovinami. Delavci Ete so se zato odločili na referendumu, ko so sprejeli samoupravna sporazuma o združitvi v SOZD in interno banko, statut sozda in spremembe statuta Ete, ki so bile zaradi združitve potrebne. Delavski svet SOZD Mercator bo o združitvi odločil 15. junija, piše pisec prispevka V. F. Dnevnik, 16.6.1983 Združeni bodo močnejši je naslov članku Mire Jančarja, ki piše, da to leto pomeni za Eto - živilsko industrijo Kamnik, gotovo drugo najpomembnejšo prelomnico v njenem 60-letnem delovanju. Prva je bila pred 20 leti, ko so večinoma z lastnimi sredstvi zgradili povsem novo tovarno; zdaj se je 400 • članski kolektiv z referendumom odločil za združitev v SOZD Mercator. Glavno vodilo Ete za združitev je bila ugotovitev, da so kot samostojna, enovita delovna organizacija prešibki za hitrejši proizvodno tehnološki razvoj ter povečanje izvoza. Za združitev pa so se odločili na osnovi dolgoletnih in uspešnih poslovnih odnosov s sozdom Mercator. Lani je Eta proizvedla 11.168 ton izdelkov. Celotni dohodek je znašal 508,5 milijona, čisti dohodek pa 97 milijonov dinarjev. V Eti so lani prodali za 27 odstotkov več kot v letu 1981. Izvoz pa se je v preteklem letu povečal kar za 143 odstotkov in to zlasti na račun pogodbene prodaje večjih količin v Sovjetsko zvezo. Tako je lanski izvoz znašal 79 milijonov dinarjev. IZVOZ Delo, 9.6.1983 SOZD Mercator je še zmeraj dober izvoznikpiše M. V. Mercator je med redkimi izvozniki, ki se lahko pohvalijo z uspešnim izvozom v letošnjem prvem tromesečju, saj je izvozil za 442 milijonov dinarjev blaga; uvozil pa le za 242 milijonov dinarjev. Po podatkih delovne organizacije Mercator-Mednarodne trgovine, so v Mercatorju z izvozom zadovoljni, saj so presegli, načrtovanega; zdaj se jim je pridružila še kamniška Eta, ki bo v novi sestavi prav gotovo še povečala svoj izvoz in tudi dosegla večje proizvodne uspehe. SOZD L, * Mercator je v prvih treh mesec ustvaril 1584 milijonov dohod*5" kar je za 38 odstotkov več ko* enakem obdobju lani. Delo, 15.6.1983 ., Letos na tuji trg 200 ton borovi iz Slovenije je naslov prispov'| Anice Levin, ki obvešča bralce, organizacija Slovenija sadje, W, že 30 let od posameznih nahF cev odkupujejo borovnice, kih potem izvažajo samo na konve^ bilni trg, pravi, da so borovci dobro obrodile. Lani so jih zar% toče odkupili samo 80 ton, predvidevajo, da jih bodo odk^P li in potem izvozili okoli 200 ■ Zanimivo je, da je zgolj ta orgj^j zacija še pred 30 leti izvozila - .0. 1200 ton borovnic, nabranih v ^ veniji. Količina odkupljenih rovnic pa se iz leta v leto zmanJ ^ je, ugotavljajo v Slovenija sadju J Emoni, ki jih tudi izvaža. Delo, 16.6.1983 :e Vsaka ponudba je že naložba.^ naslov prispevka Bojana Plešca * pr] Uroša Šoštariča v katerem P lišeta da so v letošnjih prvih petih cih dobro izvažali v Lekovi “ ■ maciji, Slovenijalesovem -gvi ringu in opremi ter Mercator) Mednarodni trgovini. V Merca jevi delovni organizaciji Medu ^ dna trgovina so v petih n}ese^ I letos izvozili na konvertibiloh v. za 12 milijonov dolarjev istem obdobju 8,25 milijona do* ^ jev), tako da so za 22 odst^Tgjii presegli zastavljeni načrt. Usp6^, so predvsem v tozdu Slovenji? ^ | j* i •_________*_______;_____n n •vsilil*'*,. dje, kjer so izvozili za 9,7 J dolarjev, medtem ko so v CoO1^. j z izvozom iztržili 1,8 milijon^ ^ larjev. Letošnji dobri izvozn* ,e. zultati so plod skupnih V | vanj in tesnejšega povezovanj , sozdu. V večji meri so izko.rj'jj- ‘ ' iin1*.,, predvsem tiste možnosti, ki j ... je sozd v boljši organizacij medsebojnem sodelovanju. Mercatof Glasilo delavcev in ztlrt1^ nih kmetov SOZD Mercator, ^ sub. o., Ljubljana, Aškerčev** Izdaja Center za obvešč* SOZD 3, Uredništvo: Aškerčeva Ljubljana Ureja uredniški odbor: stina Antolič, Jože Cern%r- Sonja Dolinšek, Sergej Patpj. nost, Anton Kočevar, Nada htar in Mirko Vaupotič Odgovorni urednik Jaro vak (telefon: 221-044) . ej5 Novinarka Vesna Blet'v (telefon 221-010) . .-se- Tajnica redakcije Katja J novec (telefon: 221-010) »o- Tehnični urednik Dušan jovic .^o Oblikovna zasnova Novak Tisk ČGP Delo ,avka Oproščeno temeljnega od prometa proizvodov^!) "izhajazadn j^petek v n^i. Glasilo prejemajo “ rSt''n kmetje ucenci v in upokojenci SOZD Naklada: 12.000 izvod«^-' £ bi st, st, irv iiv bc