Proletarci vseh dežel,združite se! ^DELAVSKA ENOTNOST | 15. februarja Št. 7, leto XX/!! j Kako iz tehnološke krize? Ko smo se pred tremi leti Odločali za reformo, smo pri-tukovali, da bodo gradbišča fako imenovanih zaplaniranih Investicijskih objektov povsem znrnrla ter da se bo na račun t&kšnega zdravilnega mrtvila ^še ekstenzivne podjetnosti ^teklo več denarja za obnovo preveč postaranih delovnih ^r}prav. Vendar se to ni zgo-dilo. Tu in tam smo zares za-^nznili gradnje tovarn, ki bi sicer proizvajale izgubo, predvsem takšnih, ki so najbolj l°dle v oči (denimo EKK Ve-lenje), nasploh pa na vsej od-^nti jugoslovanski investicijski^ fronti gradimo naprej. Se Več: prav v času reforme, ko j1®? bi hitro povezali naše pro-zvodne zmogljivosti v učinko-»jto gospodarsko silo, smo že skoraj popustili zahtevam iz '.czličnih koncev države, naj zgradili kar po več tovarn Proizvodnjo tega ali onega ‘■delka. Nič čudnega, torej, če zvezni skledi ni ostalo sko-ai nič denarja za uresničitev °snovnega namena reforme — modernizacijo proizvodnje. o m o Cu J O H m > h a 0 H < H Z 1 § iHBMBBBfflSEEE®SS5i?ESaiHi!BSS3S5S®iS53EIStSE;eSiS3iSBSS!Mč*BBB0!!flBBBffiH3IBBia9nB*ia!S!50IBinB5$!BIDa a ■ OBDAVČITEV SKLADA SKUPNE PORABE V SR SLOVENIJI ŽE KAŽE ŠKODLJIVE | POSLEDICE TRETJIČ V DE NA TEMO: MAR DAVEK NA IZOBRAŽEVANJE? Tokrat razmišljanje Tilke Blaha o načelih in praksi pod naslovom: Ali desnica res ne ve, kaj dela levica? BERITE O TEM NA 8. STRANI Petdesetletnico revolucionarnega gibanja bomo proslavljali vse letošnje leto Za 50. obletnico jugoslovanskih sindikatov Kot smo poročali že v prejšnji številki našega tednika, se je pred dnevi sestal na prvo sejo republiški odbor za pripravo proslave ob 50. obletnici ustanovitve sindikatov v Jugoslaviji. Razen tega, da se je odbor konstituiral, je sprejel tudi že okvirni program proslavljanja tega pomembnega jubileja. Ker program predstavlja tudi napotek za akcijo v osnovnih sindikalnih organizacijah in v občinskih svetih, tokrat povzemamo nekatere najpomembnejše sklepe in priporočila s seje odbora. Tako je zdaj Slovenija, ki • j ^es povojni čas odštevala ® jih še odšteva — velike ,?eske za gradnjo novih zmog-livosti zunaj naše republike, J!0 tehnični opremljenosti in-2Ustrije med republikami na cdnjem mestu. Zastarelost ^Venske industrije najbolje ^nazori podatek o koeficien-® odpisanosti delovnih pri-ffiv. v letu 1967 je znašal '<6 odstotka, od tega v prede- INadaljevanje na 7. strani) KAKŠNO NAJ BO IZHODIŠČE PRAZNOVANJA? Odbor za proslavo petdesete obletnice ustanovitve sindikata v Jugoslaviji se je zedinil, da naj bo izhodišče praznovanja tega jubileja petdeset let enotnega revolucionarnega delavskega gibanja, v katerem je bila Komunistična partija Jugoslavije idejna avantgarda, sindikati množični mobilizator revolucionarnega delavstva, SKOJ pa organizator napredne mladine. Odbor je sklenil, naj bi petdeseto obletnico revolucionarnega gibanja proslavljali skozi vse le- tošnje leto in da bi morali pritegniti čimveč delovnih ljudi in kolektivov. Zato se naj v proslavljanje aktivno vključijo tako osnovne sindikalne organizacije kot tudi občinski sindikalni sveti, republiški odbori strokovnih sindikatov in republiški sindikalni svet. PRIPOROČILO OSNOVNIM SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM Člani republiškega odbora za proslavo so menili, da bi naj v osnovnih sindikalnih organizacijah izkoristili sleherno prilož- r L i nost, da dajo čim večji poudarek temu pomembnemu jubileju in da povežejo revolucionarno pre-. teklost s sedanjimi prizadevanji za boljše in bolj humane medsebojne odnose, za večje uspehe pri delu in pri gospodarjenju ter pri uresničevanju samoupravljanja. Takih priložnosti bo bržčas veliko, vendar naj opozorimo na nekatere od njih: ob obletnici uvajanja samoupravljanja v delovni organizaciji, ob pomembnem dogodku, ki je povezan bodisi s proizvodnimi uspehi, bodisi z uspehi pri gospodarjenju, ob obletnicah posameznih dogodkov iz boja delavcev za večje pravice delavskega razreda v obdobju med obema svetovnima vojnama. Tudi oblike praznovanja bi morale biti kar najbolj raznovrstne: osnovne sindikalne organizacije naj bi organizirale tovariške večere, srečanja s starimi delavci revolucionarji, organizirale naj bi zbore delovnih skupnosti, prirejale izlete v kraje, ki so povezani z junaškim bojem in odporom delavskega razreda. Člani odbora pa so obenem opozorili, da bi moralo biti to obujanje revolucionarne preteklosti v vsakem primeru tesno povezano s sedanjimi delovnimi uspehi in s samoupravnimi hotenji. KAJ NAJ STORE SINDIKATI V OBČINAH Republiški odbor za proslavo priporoča, naj bi sindikati v občinah skupaj z Zvezo komunistov in Zvezo mladine ustanovili občinske odbore za proslavljanje 50-letnice ustanovitve KPJ, sindikata in SKOJ. Ti odbori naj bi izoblikovali lastne programe proslavljanja in usklajevali dejavnost na tem področju V občinah, kjer takih odborov še ni, naj bi jih čimprej ustanovili, da bi le-ti lahko pravočasno začeli s pripravami na praznovanje obletnice. Po mnenju, ki je prevladalo na republiškem odboru za proslavo, naj bi se občinski odbori čimbolj izogibali stereotipnih načinov in oblik proslavljanja in naj bi raje povezovali pomembnost jubileja z dogovori o nadaljnjem oblikovanju samoupravnih odnosov in uresničevanju ciljev gospodarske in družbene reforme. Zato (Nadaljevanje na 2. strani) ■■■ Mj Kaj hočemo in česa nočemo Pred konferenco o samoupravnem dogovarjanju 1 1 i 1' M f 3 {n I Na konferenco jugoslovanskih sindikatov o samoupravnem dogovarjanju, ki bo 18. in 19. februarja v Beogradu, odhajajo slovenski delegati dobro pripravljeni. Posvetovanja s tem v zvezi so razčistila mnoga vprašanja in omogočila zavzemanje stališč, ki jih bodo naši delegati zastopali na konferenci. Zadnji skupni dogovor z delegati, ki je bil te dni na republiškem sindikalnem svetu, je potrdil enotnost mnenj glede najvažnejših vprašanj samoupravnega do-, govarjanja. Zato nobenemu slovenskemu delegatu ne bo potrebno na konferenci razlagati samo svojih lastnih mnenj o ciljih samoupravnega dogovarjanja, temveč bodo lahko vsi govorili kot nosilci idej, ki so se izoblikovale v organiziranih pripravah slovenskih sindikatov na to konferenco. Zvezi sindikatov Slovenije seveda ni vseeno, kakšen bo potek te konference in kakšni bodo njeni zaključki, saj bo od tega v precejšnji meri odvisno, kakšno družbeno veljavo bo dobilo samoupravno dogovarjanje. Proces samoupravnega razreševanja perečih vprašanj našega družbeno-gospo darskega življenja na višji in širši ravni je namreč tako rekoč šele na začetku in zato je toliko bolj važno, kako bo konferenca usmerila in spodbudila njegov nadaljnji razvoj. Slovenski delegati si bodo prizadevali, da bi konferenca dala polno podporo tistim prizadevanjem, ki samoupravno dogovarjanje postavljajo v okvir boja za uresničitev ciljev družbene in gospodarske reforme, in da bi z druge strani odbila vse eventualne poskuse, da se pod plaščem samoupravnega dogovarjanja uveljavijo težnje, ki vlečejo nazaj, ki so protireformske. Če bi se zgodilo slednje, potem bi se samoupravno dogovarjanje nedvomno že na svojem začetku diskreditiralo v očeh vseh tistih, ki si organizirano in požrtvovalno prizadevaj o dvig- GRAMEN — Ljubljana Prodajna skladišča: Kurilniška 10 Lavrica Vrhnika 1 I k niti naše gospodarjenje na raven, ki nam bo omogočila uspešno vključitev v mednarodno delitev dela. Takšna vključitev je tudi cilj vsega tistega, za kar se borimo z uveljavljanjem družbene in gospodarske reforme, v kateri smo že veliko dosegli, marsičesa pa še vedno nismo uspeli doseči. Težave, s katerimi se borijo samoupravljavci mnogih delovnih organizacij, so zelo različne. Dejstvo je, da so večkrat tudi posledica posameznih gospodarskih inštrumentov ali pa ukrepov gospodarske politike, ki niso vedno dovolj domišljeni. Upravičeno je, da zaradi tega proizvajalci negodujejo in v takih primerih jim mora sindikat nedvomno stati ob strani. Dejstvo pa ie tudi, da ne manjka delovnih organizacij, ki s\*oje lastne pomanjkljivosti in napake poskušajo skriti, na ves glas pa v imenu »pravičnosti« zahtevajo enak dohodek, kot ga imajo tisti delovni kolektivi, ki v enakih pogojih gospodarjenja zaradi boljšega poslova- nja dobro živijo in napredujejo. Takšnih zahtev pa sindikat ne more podpirati — in prav bi bilo, da se to jasno in ponovno pove tudi na konferenci samoupravljavcev. Ni namreč izključeno,- da ne bomo takšnih zahtev slišali tudi z govorniškega odra konference. Prav nasprotno: mnogi znaki kažejo, da celo lahko pričakujemo, da bodo na konferenci prišli na dan tudi poskusi, da se pod pretvezo samoupravnega dogovarjanja zanikajo tista načela^ ki so sestavni del politike gospodarske reforme: načela tržnih zakonitosti, načela boja ,za višjo produktivnosti, katerih uveljavljanje pokaže,- kakšen proizvajalec je kdo — ali sposoben ali nesposoben. Samo-! upravno dogovarjanje lahkota načela obvladuje, ne sme pa jih zanikovati, saj bi se s tem spremenilo v nazadnjaško akcijo, ki bi nas vodila nazaj v predreformne čase. Slovenski delegati se bodo na konferenci borili proti takšnemu samoupravnemu dogovarjanju, ki bi pomenilo poskus ohraniti in celo zagotoviti vsako proizvodnjo ne glede na njeno rentabilnost. Takšno zagotovitev pa bi seveda lahko dosegli samo s tem, da bi vzeli dohodek dobrim proizvajalcem in ga prelili k tistim, ki si ne prizadevajo dovolj dobro gospodariti, ali pa tega enostavno niso sposobni. S tem bi slabe proizvajalce nagradili, dobre pa kaznovali in jim hkrati vzeli voljo, da še naprej delajo z zavihanimi rokavi. Jasno je, da bi kot skupnost imeli od tega samo škodo. Konferenca torej zato ne bi smela dati podpore takšnim samoupravnim dogovorom, ki bi v bistvu pomenili monopol na našem trgu, izločanje vsake konkurence, v kateri je edino možno doseči zviševanje kvalitete in zniževanje cen izdelkov. Če naj že kdo prevladuje na našem trgu, potem naj bodo to tisti naši proizvajalci, ki so sposobni ponuditi najboljšo kakovost in najbolj sprejemljivo ceno, ne pa tisti, ki svojo proizvodnjo lahko vnovčijo samo takrat, kadar ni druge izbire. Lahko pričakujemo, da bo tribuna konference zelo široka in da bodo .govorniki načeli naj raznovrstne! ša vprašanja in hkrati postavili tudi različne zahteve. Slovenski delegati si bodo prizadevali, da se konferenca osredotoči na tisto, čemur je tudi naplenjena, to se pravi: na različne probleme samoupravnega dogovarjanja. To dogovarjanje ne more biti »vseodrešujoči« način urejanja naših problemov, lahko pa uredi marsikatero vprašanje, pri katerem je bila do sedaj nujna intervencija dejavnikov izven gospodarstva. Naši delegati bodo, z drugimi besedami povedano, poskušali dati samoupravnemu dogovarjanju tisto veljavo, ki jo v resnici že ima ali ki si jo lahko še pridobi. Realnost v tem smislu je lahko samo v korist ne samo samoupravnemu dogovarjanju, temveč tudi nadaljnji rasti našega samoupravnega sištema sploh. Upajmo, da bo konferenca jugoslovanskih sindikatov pomenila v tem velik korak naprej,, prepričani pa smo lahko, da bodo naši delegati s svoje strani storili vse, da se to uresniči. MILAN POGAČNIK 7 #Jm w sindiFentih REZERVIRANI STOLPE® 3I2- Štefaii Horvat tajnik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije: • Česa najbolj pogrešate in kaj vam je všeč v »Delavski enotnosti-« Moti me, da ima Delavska enotnost nizko naklado in kot tem seznanjen, še to število izvodov, kolikor jih tiskate, prejemajo v glavnem kolektivni naročniki. Prepričan pa sem, da bi z bogatejšo vsebino časopisa in predvsem z večjo zunanjo privlačnostjo — mimogrede povedano, vsaj meni se sedanji videz Delavske enotnosti ne zdi preveč atraktiven — lahko pridobili še marsikaterega bralca ali naročnika. Ko dobim v roke Delavsko enotnost, ne morem mimo nekaterih stalnih in zame zanimivih rubrik. Te so veliko bolj zanimive tedaj, kadar v njih predstavljate preproste ljudi, kot pa že znane funkcionarje. Toda vaši novinarji se še zmeraj raje obračajo k funkcionarjem kot pa k preprostim ljudem. Tega, da bi skozi vaš list spregovorili navadni delavci, če lahko tako rečem, je še veliko premalo. Česa še pogrešam v Delavski enotnosti? Morda tega, da vi novinarji kot družbeno politični delavci premalo sodelujete pri oblikovanju stališč, mnenj in zaključkov. Premalo vas je čutiti v posameznih člankih, poročilih, komentarjih, zapisih. Po navadi le povzemate naša sindikalna stališča in zaključke. Mi, ki delamo v sindikatu, pa bi radi vedeli, da novinarji tudi prek Delavske enotnosti jasno povedo, ali se strinjajo s tem, o čemer se v sindikatih zmenimo. Tako bi lahko prišli do boja mnenj, na osnovi česar bi lahko še uspešnejše delali. Zato, če lahko svetujem: bodite bolj hrabri, predvsem pa se približajte našemu delavcu. Ste se že vprašali v uredništvu, kako to uspe drugim časopisom bodisi v Sloveniji ali v Jugoslaviji? Jože Bernik analitik-planer »VEDROG«, Ljubljana: 0 Kako ocenjujete sedanjo vsebino »Delavske enotnosti-«? Vsebina prispevkov v Delavski enotnosti je kvalitetna in pestra. Ker sem ekonomist, me najbolj zanimajo prispevki, v katerih obravnavate probleme delovnih organizacij, uspešnost njihovega poslovanja. Zato so mi bili všeč pred nedavnim objavljeni članki o Tekstilindusu, Zmaju, Meblu in še nekateri drugi. Zelo zanimivo je branje o delovnih organizacijah, katerih direktorji so dobili letošnje Kraigherjeve nagrade. Podobno rubriko bi lahko obdržali tudi vnaprej. Pisali bi o podjetji, ki dosegajo dobre poslovne uspehe, o podjetjih, ki so bili na robu obstoja, a so se z nekaterimi sodobnimi gospodarskimi prijemi rešili iz težav. Tako branje je zanimivo in poučno. Uredništvo bi se lahko odločilo za ekipo, ki bi pisala reportaže na osnovi pogovorov s širšim krogom ljudi. Zato bi bilo dobro, da bi vnaprej napovedali — naslednji teden se bomo oglasili v tem in tem kolektivu. Nekateri dosedanji članki so zgrajeni na pogovoru', na primer z direktorjem in tehničnim strokovnjakom, drugi samo s predstavnikom sindikata itd. Dobro pa bi bilo v istem članku po-prašati prve in druge, kaj sodijo o gospodarjenju, o samoupravljanju, o delu sindikatov itd. Poleg tega se mi zdi, da Delavska enotnost obravnava mnoge probleme post festum in da je premalo aktualna. Prav tako pogrešam več pisanja o življenju delavcev in prispevke o sindikalnem gibanju v svetu. Predvsem bi pa bilo potrebno popestriti list s slikovnim gradivom. Slika s podpisom pove zelo veliko sama po sebi. Rajko Grilj traktorist v »Termitu-«, Domžale: 0 Koliko časa že berete »Delavsko enotnost« in zakaj? »Delavsko enotnost« sem začel brati pred dvema letoma in jo od takrat dalje redno berem. Zelo rad berem članke, ki opisujejo uspehe delavcev, zanima me, kako gospodarijo drugod. Jezen pa sem, kadar vidim, da ne pišete točno. Delavci pravijo eno,' vi pa napišete nekaj drugega. Večkrat bi morali iti med delavce in jim prisluhniti. Več bi morali pisati o sindikalnem življenju v naših delovnih organizacijah, več o nagrajevanju po delu in sploh o pravicah nas delavcev. Z zanimanjem bi na primer prebral reportažo iz življenja delavcev v podjetju, kot je naše. Podobno podjetje, kot je naš peskokop, je tudi v Novem mestu. Napišite nekaj iz njihovega in nekaj iz našega življenja, to utegne biti zanimivo branje. Vesel pa sem, da ste sedaj začeli bolj vestno poročati iz Domžal. S posebnim zanimanjem sem prebral domžalsko posebno izdajo Delavske enotnosti. Za takšen korak bi se morali večkrat odločiti. Delavci radi beremo o sebi in o tistih, ki jih poznamo. UHIIIIIII ekskluzivni modeli •— plašči In obleke modnih barv v omejenem število modna hiša prodajni eervls Ljubljana—Maribor—Osijek !lllllllllll||||||||||||||||||||!lllllllillllllllllllllllll|]|llllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllll]||||||llllliilllllllllllllllll!llllllllll!lllll iiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiii PRVE OCENE OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V LJUBLJANI Boljši kot doslej Po temeljitih pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij, ki predstavljajo organsko nadaljevanje aktivnosti ljubljanskih sindikatov, je bila opravljena že pretežna večina občnih zborov sindikalnih organizacij na območju Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. Za razgovor o tej temi smo zaprosili tajnika MSS Ljubljana Milana Gerželja. »Vse sindikalne organizacije v delovnih organizacijah so že v septembru lani dobile program vsebinskih priprav na občni zbor,« pripoveduje tajnik ljubljanskih sindikatov. »Razen tega je bilo organiziranih več kot osemdeset razgovorov s predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij o konkretnih nalogah izvršnih odborov pred občnimi zbori. Vse te priprave pa so bile le nadaljevanje zelo razgibane dejavnosti iz obdobja predkongresnih razprav, tako da so bile tudi na občnih zborih osrednje teme razprav uveljavljanje družbene in. gospodarske reforme, razvoj samoupravljanja in druge naloge s tega področja.« »So bili tokratni občni zbori sindikalnih organizacij vsebinsko bogatejši?« »Sedanji občni zbori sindikalnih organizacij na našem območju so vsebinsko mnogo bogatejši in tudi tehnično bolje pripravljeni. Poročila predsednikov, zlasti pa razprave obravnavajo predvsem ofceno . gospodarskega položaja delovne organizacije ali delovne enote, nadaljnje perspektive razvoja vsake delovne organizacije, problematiko medsebojnih odnosov in zahteve po zaostrovanju odgovornosti vseh dejavnikov v delovnih organizacijah pri uresni- čevanju zastavljenih nalog. Posebno mesto v razpravah na občnih zborih zavzemajo tudi vprašanja nadaljnjega izboljšanja družbenega standarda, bodočega urejanja pokojninskega ssitema, zdravstvenega varstva itd.« »Bi morda lahko ocenili, ali se uresničujejo hotenja, da bi v vodstva sindikalnih organizacij prišli kar najbolj sposobni ljudje?« »Na letošnjih občnih zborih prevladuje težnja, da bi bili v vodstva sindikalnih organizacij izvoljeni najboljši člani kolektivov, tisti z izkušnjah v samoupravnem vodenju in še posebej tisti mlajši delavci, ki imajo kot dobri proizvajalci tudi velik ugled. Pri vseh kandidatih je postavljena še zahteva, da so voljni in sposobni za delo v sindikatu. Tak pristop h kadrovanju v vodstva sindikalnih organizacij bo nedvomno zagotovil večjo aktivnost in predvsem pomembnejši položaj sindikata v, vsaki delovni organizaciji. Takšna kadroska politika seveda ni posledica naključja: 35 % lani anketiranih delavcev meni, da je od sestave vodstva odvisna aktivnost sindikalne organizacije, od ugleda članov izvršnega odbora pa upoštevanje sindikalnih stališč v delovni organizaciji.« »Kakšen je odnos drugih dejavnikov, zlasti vodstev delovnih organizacij do občnih zborov sindikalnih organizaSij?« »V mnogih delovnih organizacijah smo opazili, da so se tudi druge družbeno-politične organizacije in samoupravni organi ter ponekod celo vodilni delavci zavzemali za čimbolj še priprave na občni zbor sindikata, in da so v teh pripravah tudi aktivno sodelovali. To je nedvomno velik korak naprej ne samo v kakovosti občnih zborov, temveč nasploh v delu sindikalnih organizacij.« »Ali bi morda za konec razgovora ocenili še pomoč mestnega sindikalnega sveta pri izvedbi občnih zborov?« »Vse od ustanovitve mestnega sindikalnega sveta in mestnih odborov sindikatov smo si dosledno prizadevali vzpostaviti čimbolj neposredne stike s sindikalnimi organizacijami ter tal«) skupaj razreševati njihove probleme. Tako je bilo lani opravljenih v polovici sindikalnih organizacij vsaj po en ali več razgovorov, v katerih smo analizirali njihove probleme in skušali skupno s sindikatom v delovni organizaciji poiskati rešitve. Kot sem že omenil, smo s to prakso nadaljevali tudi v obdobju priprav na občne zbore, če so to le želele sindikalne organizacije. Prepričani smo, da se s tako metodo približujemo izhodiščem, da je treba delo višjih sindikalnih forumov programirati na osnovi hotenj in želja osnovnih organizacij in njihovega članstva.« M. 2. SODELOVANJE JE ODVISNO LE OD DOBRE VOLJE O čem so razpravljali na občnem zboru sindikata Mariborske livarne # V livarni zahtevajo dokončno ureditev problema delovnega staža Na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije Mariborske livarne so prevladovali gospodarski problemi podjetja. Toda podobno kot v nekaterih drugih delovnih organizacijah, v katerih je ekonomski položaj razmeroma ugoden, razprava na občnem zboru ni bila dovolj akcijska. Ekonomski rezultati podjetja v minulem letu so ugodni in tudi v letu 1969 pričakujejo v Mariborski livarni dobre proizvodno ekonomske dosežke. K uspehu podjetja je prispeval brez dvoma tudi poslovno-teh-nični dogovor, ki ga ima livarna z rudnikom bakra v Baru. Seveda ta dogovor sam po sebi ne bi odločilno vplival na proizvodne rezultate, če v podjetju ne bi vodili racionalne proiz-vodno-poslovne politike, če ne bi dobro gospodarili. V Mariborski livarni se zavedajo, kakšnega pomena je za sedanji in bodoči položaj delovnega kolektiva modernizacija proizvodnje. Zato bodo v letošnjem letu usposobili nekatere nove proizvodne zmogljivosti, zastarele pa bodo opustili. Prav s tem v zvezi se je razvila zanimiva razprava. Eden od delegatov na občnem zboru je povedal, da se ukinja proizvodnja na stroškovnem mpstu 243, livarna-pesek. Opozoril je na obljubo kolektiva tega obrata, da delavci na novih delovnih mestih ne bodo izgubili pri osebnih dohodkih. Toda zgodilo se je, kot je trdil, da je 75 % delavcev iz tega obrata, ki so odšli na nova delovna mesta, prikrajšanih pri osebnem dohodku in nekateri delavci že iščejo delo v tujini. V razpravi okrog ukinitve stroškovnega mesta livarna-pesek so delegati poudarili, da so ga hoteli najprej sanirati, vendar pa gre v svetu razvoj tovrstne tehnologije v drugo smer in zato so bili tudi v Mariborski livarni prisiljeni, da to upoštevajo. Ne ukinjajo toliko proizvodnje, kot tehnologijo, ki so jo morali prilagoditi zahtevam domačega in zunanjega tržišča. Staro tehnologijo ukinjajo na odlivanju individualnih modelnih odlitkov, ki je bila že precej nerentabilna in na kateri so vnaprej predvideli 117 milijonov S-dinarjev izgube. Ne glede na utemeljenost ukinjanja stare tehnologije pa je občni zbor sklenil, da je treba premeščenim delavcem posvetiti vso pozornost ter za to zadolžil 'tudi novo vodstvo osnovne sindikalne organizacije. Ko pa so delegati spregovorili o nekaterih problemih v novem stiskalni-škem obratu, so med drugim poudarili, da so sicer novi kvalificirani kadri nujno potrebni in jih je treba poiskati, toda ob tem je treba najprej proučiti zaposlenost sedanjega strokovnega kadra v podjetju. Na občnem zboru v Mariborski livarni so razpravljali tudi o »sodelovanju« med sindikalno organizacijo in upravo podjetja ter pri tem ugotovili, da ni objektivnih ovir za to in da je to »sodelovanje« pravzaprav odvisno zgolj od dobre volje »ene ali druge strani«. Priprav- ljenost je bila izražena z »obeh strani«, zato so sklenili, da bo »sodelovanje« v bodoče boljše. Posebej pa so delegati govorili o vprašanju skrajšanja delovne dobe, o katerem je VI. kongres ZSJ sprejel znano politično stališče. Ugotovili so, da ostaja ta problem še vedno nerešen. V Mariborski livarni so zavzeli stališče, da je treba ta problem, upoštevaje zahteve in možnosti naše današnje družbe, dokončno urediti. EMIL TOMAŽIČ POHIŠTVO Za 50. obletnico jugoslovanskih sindikatov (Nadaljevanje s 1. strani) bi kazalo v tem letu organizirati čimveč zpborov samoupravljavcev, hkrati pa izkoristiti druge manifestacije ob najrazličnejših spominskih dnevih, kot so na primer obletnice stavk, demonstracij itd. V občinah naj bi dobil jubilej poudarek ob najrazličnejših gospodarskih in kulturnih dogodkih, ob občinskih praznikih itd. Republiški odbor Priporoča, naj bi organizirali širše praznovanje zlasti v tistih delovnih organizacijah, v kate-rib so bili med obema vojnama najštevilnejši delavci-revolucio-narji. Tako kot v delovnih organizacijah tudi v občinah ne bi smeli pozabiti na veterane delavskega gibanja, organizirati bi morali srečanja z njimi, poskrbeti za primerno priznanje njihovih revolucionarnih prizadevanj, poskrbeti bi morali za njihove življenjske razmere. V vseh občinah naj bi začeli zbirati gradivo o sindikalnem in delav-skem gibanju ter ga po možnosti še letos posredovali javnosti. Mestni sindikalni svet Ljubljana in občinski sindikalni sveti bodo skupaj z občinskimi odbori za proslavo tudi organizatorji letošnjega prvomajskega praznovanja, ________________________ IZ PROGRAMA REPUBLIŠKEGA ODBORA Iz programa republiškega odbora za proslavo petdesete obletnice ustanovitve sindikata lahko povzamemo, da bo skupaj s pripravljalnim odborom za proslavo 50. obletnice KPJ pripravil v Ljubljani osrednjo proslavo, sodeloval bo pri organizaciji vsejugoslovanske razstave »Likovna kultura skozi 50 let revolucionarnega delavskega gibanja«, ki bo v Slovenjem Gradcu, bržčas pa bo organiziral še razstavo o petdesetletnici revolucionarne poti delavskega gibanja na Slovenskem. Med 23. oprilom in 1. majem bo slovesna plenarna seja republiškega sindikalnega sveta in republiških odborov, odbor za proslavo pa bo poskrbel med drugim še za organizacijo simpozija o vlogi sindikata v sedanjih razmerah, izdal bo kratek kronološki pregled pomembnejših dogodkov v delavskem in v sindikalnem gibanju v Sloveniji ter pregled razvoja delavsko-zaščit-ne zakonodaje in ustanov delavske zaščite v predvojni Jugoslaviji in se zavzel za intenzivno zbiranje gradiva o revolucionarnem delavskem in sindikalnem gibanju prj na§, pg > PODODBORA ZA CESTNO S IN M CESTNO-TRANSPORTNO g DEJAVNOST “ PRI RO SINDIKATA o DELAVCEV ^ PROMETA IN ZVEZ £ STA RAZPRAVLJALA g O VLOGI IN NALOGAH < SINDIKATOV g V SAMOUPRAVNEM | IN DRUŽBENEM • DOGOVARJANJU > -----------------------" 0 j Zmeren 1 optimi-iiem M £ O vlogi in nalogah sindik*' § tov pri uveljavljanju samo* g upravnega in družbenega do* ^ govarjanja sta minuli ponede* • ijek in torek razpravljala tu® > pododbora za cestno in cestno« g transportno dejavnost pri re* < publiškem odboru sindikat* 3 delavcev prometa in zvez. § Razprava na obeh posvete- m vanjih je razkrila, da člani na-vedenih pododborov podpirajo <-> pobude, predloge in stališča, ki « so jih v zvezi z uveljavljanje^ C samoupravnega in družbenega ^ dogovarjanja že izrazili slo-g venski sindikati. Menijo pa, d* ►h bi čimprej morali tudi konkre* < tizirata naloge posameznik Z partnerjev v procesu dogoval' g jan j a. Trenutno se namreč g razprave o teh vprašanjih raZ' _ vijajo predvsem v sindikatih, manj ali skoraj nič pa pri drU-o gih partnerjih. Tako razprav« E« o samoupravnem in družbe' § nem dogovarjanju dobivajo g značaj enostranske in kam' g panjske akcije, čemur pa sin-<3 dikati nasprotujejo. Udeležen' ci obeh posvetov so v zvezi 5 ^ tem poudarili, da razgovori v 3 sindikatih pomenijo zgolj za- < četek daljšega procesa, ob kara terem pa drugi partnerji ne b> g smeli stati ob strani. Ce bodo namreč čimprej izrazili tu® ^ lastna stališča, bo toliko pr« S možna tudi konkretna akcij3 S pri razreševanju najrazličnej' « ših zadev, s katerimi se tre1 • nutno spoprijemajo kolektiv1 > cestnih in cestno transportnih O podjetij. < Kakor so poudarili na orne-S njenih dveh posvetih, je zn® § traj cestnih in cestno trans' g portnih podjetij dejansko veli' . ko vprašanj, glede katerih b> 5 družbeni in samoupravni d® « govori lahko pomenili preg0* ^ trebno skupno govorico. Gri H predvsem za problematik3 urejanja družbenega standaf' S da, ustvarjanja in delitve d® < hodka ter osebnih dohodke^ g slednjič pa še za vprašanje/ w zvezi z zaposlovanjem tistih g delavcev, ki bi zaradi moder' nizacije prišli ob svoja delov- • na mesta. > 0 Ta in še nekatera drug3 5; vprašanja tako težijo kolekd' M ve cestnih in cestno transport' p nih kolektivov, da bi se o nf' S činih in metodah razreševanj3 w morali pogovoriti na najviši* ^ ravni. Prav zato sta pod od b® <2 ra za cestno in cestno tran®' portno dejavnost pri republl' škem odboru sindikata delaV' m cev prometa in zvez podprl3 g predlog, da bi v bližnji pri” <■ hodnosti sklicali konferenc* g samoupravljavcev cestnih *** « cestno transportni« podjetij- 1 -mG SRKI S TUJINO • KOPER Pred kratkim sta se srečal* v Kopru delegaciji republiška' ga odbora sindikata promet3 in zvez SR Slovenije, v katar1 so bili tudi predstavniki ob**' nega sindikalnega sveta te* ordanizacije Luke Koper '*3 pokrajinskega sindikata ClS** iz Trsta, da bi proučili položaj luk Koper in Trst. Delegacij1 sta ugotovili, da nekateri skUP! ni problemi obeh pristani3* narekujejo nadaljnje proučej vanje prometa, pristaniških naprav, zveze z zaledjem itn* Namen razgovorov je tudi bij’ da bi k sodelovanju pritegnil1 tudi preostale zainteresiran3 sindikalne organizacije in ^ bi tako dosegli široko meda*' bojno sodelovanje pri luškch* in gospodarskem razvoju n* severnem Jadranu. ............. ke 1 7 dni v sindikatih Dobri rezultati ne smejo > _ uspavati članstva j DRŽAVNA . ZALOŽBA ^SLOVENIJE Kakšen je bil obračun dela osnovne sindikalne organizacije »ELEKTROKOVINA«, Maribor V začetku tega meseca so imeli v mariborski Elektrokovini občni zbor osnovne sindikalne organizacije. Kot marsikje, so delegati tudi ra tem občnem zboru mimo drugega razpravljali o doseženih proizvodnih rezultatih v minulem letu. Ugotovili so, da so dosegli v jubilejnem letu 1968 — lani so namreč praznovali 20. obletnico obstoja tovarne — doslej najugodnejše poslovne rezultate. V primerjavi z letom 1967 so lani izdelali za 2,4 % več elektromotorjev, v proizvodnji svetilk pa so dosegli kar za 40,3 9o večjo proizvodnjo, poprečno povečanje proizvodnje podjetja pa znaša približno 20 %. Vrednost ustvarjene proizvodnje je lani dosegla 120,588.000 N-din, kar je za 18 % več kot v letu poprej in za skoraj 15 % več, kot so predvideli s planom. Naj dodamo, da so v Elektrokovini vse, kar so proizvedli, tudi prodali in je še ostalo celo nekaj nerealiziranih naročil za letošnje leto. Poleg tega, tako so povedali delegati na občnem zboru, lahko z zaupanjem gledajo v prihodnost, saj je proizvodnja za leto 1969, ki jo bodo spet povečali, zagotovljena. Za izpolnitev planskih nalog v letu 1969 imajo vse pogoje, kot so povedali. Letos bodo usposobili nove proizvodne zmogljivosti in med drugim izvozili za 800.000 dolarjev svojih proizvodov na konvertibilni trg. Na občnem zboru v Elektrokovini so razpravljali tudi o problemih socialnega zavarovanja delavcev, varstva pri delu in rekreaciji v podjetju. Opozorili so na nadpoprečne bolezenske izostanke, ki iriiajo poleg drugega za posledico dodatne prispevke za socialno zavarovanje. Delegati so sprejeli sklep, da naj novi tovarniški odbor zadevo preuči in sproži akcijo, da bi nenormalno stanje odpravili. Izrečenih je bilo tudi nekaj pobud za poživitev rekreacije zaposlenih, kar naj prav tako prouči tovarniški odbor sindikata. Delegati na občnem zboru so ocenili tudi sistem obveščanja članov delovnega kolektiva. Obveščanje temelji predvsem na tovarniškem glasilu, prek katerega posredujejo kolektivu informacije o problemih v podjetju, o delu samoupravnih organov, o družbeno političnih dogajanjih, o rezultatih gospodarjenja, o delu družbeno političnih organizacij itd. Čeprav so ocenili ta način obveščanje kolektiva kot zadovoljiv, pa bržčas s tovarniškim glasilom še niso izčrpane vse možnosti obveščanja in bi bilo treba poiskati še druge oblike, zlasti takšne, ki bi Vnaprej informirale ’ kolektiv. Tako bi lahko člani kolektiva vplivali na posamezne odločitve v podjetju, medtem ko so pri sedanjem sistemu obveščanja največkrat postavljeni pred izvršena dejstva. Tako uvodno poročilo predsednika kot tudi razprava sta načela nekatere probleme s področja izobraževanja. Čeprav so delegati omenjali potrebo po družbeno-ekonomskem izobraževanju članov kolektiva, je v razpravi prevladovalo področje strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja. Tako se zdi, da družbeno ekonomsko izobraže- vanje in usposabljanje članov kolektiva za dobre upravljavce zaostaja za strokovnim izobraževanjem, o tem pa bo moral novoizvolnjeni tovarniški odbor sindikata razmišljati in predlagati ukrepe, da bo v podjetju družbeno-ekonomsko izobraževanje izenačeno s strokovnim. Občni zbor sindikata v Elektrokovini je torej razpravljal o mnogih problemih v podjetju. Toda razprava ni bila tako vsebinsko bogata in akcijska, kot je bilo to na prejšnjih občnih zborih v Elektrokovini. Nekateri so menili, da je to posledica razmeroma ugodnih materialno-finančnih razmer v podjetju. Vendar ne bo odveč, če zapišemo: dobri rezultati ne smejo uspavati članstva, ker je to nevarno, nasprotno, ob ugodnih dosežkih v podjetju je treba mobilizirati vse člane kolektiva za nove napore. EMIL TOMAŽIČ družba Zbirka obsega 4 pomembna dela iz najnovejše svetovne publicistike in je tako po avtorjih kakor po tematiki tehtna obogatitev naše prevodne literature s področja družbenih ved: (1) Jean-Jacques Servan-Schreiber AMERIŠKO IZZIVANJE Aktualen in vznemirljiv prikaz ameriškega industrijskega in intelektualnega prodiranja v Evropo in vzrokov za ta značilni pojav moderne družbe. (2) Erich Fromm ZDRAVA DRUŽBA Knjiga svetovno znanega psihologa in socialoga o negativnih mentalnih posledicah sodobnega družbenega razvoja v kapitalističnem in stalinističnem okolju. (3) Mortimer Taube MIT O MISLECEM STROJU Eno temeljnih del z zmerom bolj aktualnega področja sodobnih informacij in dokumentacije, realistična in stvarna analiza odkritij kibernetike. PRIPOROČA VSEM; KI SE ZANIMAJO ZA VELIKE PRO-j SLEME SODOBNE DRUŽBE SVOJO NOVO ZBIRKO (4) William H. Whyte ČLOVEK ORGANIZACIJE Znana študija ameršikega sociologa o spremembah v moderni družbi in o njeni osnovni dilemi: organizacija zaradi človeka — ali človek kot žrtev organizacije. Knjige zbirke MODERNA DRUŽBA bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno. Cena za naročnike: platno 200 N-din. Znesek je mogoče vplačati v 10 mesečnih obrokih po 20 N-din. Prvi obrok vplača naročnik v mesecu, ko se naroči na zbirko. Za nenaročnike bodo knjige znatno dražje. Knjige bodo izšle v letu 1969. Prva izide že v februarju. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki založbe in uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 RAZGOVOR S FRANCEM JEVNIKARJEM, PREDSEDNIKOM SINDIKALNE ORGANIZACIJE V LITOSTROJU__________ V Litostroju ukrepajo Osnovna naloga je pravilna zaposlitev in nagrajevanje strokovnjakov • Zaradi neurejenih kreditnih pogojev neenak položaj na trgu 0 Sindikalno delo je potrebno iz ozkega kroga prenesti med vse članstvo »•Nekatera nesoglasja uspešno usklajujemo,« je začel pogovor Franc Jevnikar, predsednik sindikalne organizacije, ko smo ga vprašali, kako njihova delovna skupnost rešuje svoje notranje probleme, ki so še pred nedavnim vznemirjali kolektiv. »Kolektiv dobro poznam, saj sem njegov član že petnajst let in zato vem, da ga noben problem ne more tako iztiriti, da ga ne bi reševali po samoupravni poti. Nit samoupravnega dogovarjanja in odločanja je vselej povezovala naš kolektiv. Sindikat aktivno spremlja razvoj dogodkov in je eden izmed dejavnikov, ki bo imel pomembno vlogo pri rešitvi nekaterih vprašanj, tako kot mu to narekujejo interesi članstva.« Katera vprašanja je potrebno reševati v interesu delovnega kolektiva? »Čvrsta in aktivna stališča zavzemamo ob reševanju kadrovskih vprašanj v podjetju. To je hkrati ena izmed najpomembnejših nalog, ki jih morajo složno reševati upravni in samoupravni organi ter politične organizacije. Kadrovsko vprašanje je, mimogrede povedano, jugoslovanski problem, ne le naš li-tostrojski. Bistvo reševanja domače kadrovske politike je v tem, da moramo kadrovsko zasedbo reševati kar najboljše z razpoložljivimi kadri. Torej je potrebno najprej ugotoviti sposobnost vodilnega in vodstvenega kadra. Samoupravni organi so se odločili za preverjanje sposobnosti vseh vodilnih in vodstvenih delavcev po dveh kriterijih: ocena strokovnega dela za minula štiri leta in ocena odnosov v kolektivu. Ocene želimo čimbolj objektivizirati, zato bo pripravila osrednja komisija gradivo, o katerem bodo razpravljali samoupravni organi in sindikat. Dokončna ocena bo torej seštevek vseh mnenj, ki jih je mogoče v kolektivu zbrati. Vzporedno s tem bo potrebno rešiti tudi nagrajevanje teh delavcev. Naloga je v teku in z njo prav nič ne motimo rednega dela v delovni organizaciji. Oceno sposobnosti vodilnega in vodstvenega kadra bomo verjetno razširili tudi na delavce, ki zasedajo najvažnejša delovna mesta v proizvodnji.« Zakaj ste na tak način morali reševati kadrovsko problematiko? »Tržne razmere, zlasti po reformi, o sprožile številne ekonomske probleme. Ti nas silijo v iskanje tako imenovanih notranjih rezerv. Eno takih rezerv moramo izkoristiti s povečanjem produktivnosti dela. Večjo produktivnost pa lahko dosežemo samo s strokovnim delom, s pomočjo usposobljenih vodilnih delavcev.« Omenili ste tržne razmere. Kako jih občutite v Litostroju? »Težava je v tem, da naših zmogljivosti ne moremo zaposliti stoodstotno ali še več. Primanjkuje nam sredstev za razširjeno reprodukcijo, po drugi strani pa nas dušijo neurejeni kreditni pogoji. Ne moremo razumeti, da ni mogoče dobiti kredita za konkretna naročila. Zato se srečujemo na trgu z drugimi, delno inozemskimi izvajalci kot neenakopravni partnerji. Na natečajih dobimo delo, to pomeni, da smo sposobni v ceni konkurirati, ko pa se začne druga faza kupčije — finan- POHIŠTVO i P33TI ¥71^ |g| Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, stoli, fotelji, kavCl, omare vseh vrst, pisarniško, gostinsko In šolsko pohištvo, stilno in rustikalno pohištvo Superavtomatičnl pralni stroji, hladilniki In štedilniki znamke NAONIS Neuničljiva tglana najlonska obloga za vsak pod TAFiSOM SOMMER Poslovalnice v Sloveniji: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Žalec In ostale poslovalnice v vseh večjih mestih Jugoslavije CENTRALA: LJUBLJANA, TITOVA 51 Vsem sindikalnim organizacijam V Delavski enotnosti, ki bo izšla 1. marca, bodo objavljeni dokumenti konference jugoslovanskih sindikatov o samoupravnem dogovarjanju skupaj z najbolj zanimivimi razpravami, med njimi vsekakor tudi z razpravami slovenskih delegatov. To gradivo bo nedvomno nujno potreben pripomoček za delo vseh tistih, ki so aktivni v sindikatih oziroma ki morajo biti seznanjeni s stališči sindikatov. Zato pozivamo vse sindikalne organizacije in samoupravne organe podjetij, da si zagotovijo omenjeno številko našega tednika v zadostnem številu izvodov; naklado bomo določali na osnovi prednaročil in tako pozneje te številke ne bo več možno kupiti. : Cena te številke bo ostala : nespremenjena — 0,50 N- ■ din, naročila pa bo naša • uprava sprejemala do 27. • tega meseca. Uprava Delavske enotnosti : ■■uaMUJuaiiMiiaiMMiaiHMUMRUiuiia' ciranje, pa moramo večkrat odstopiti prostor inozemskim izvajalcem in njihovim kreditnim sposobnostim. Ce bi uspeli rešiti to vprašanje, bi lahko reševali tudi mnoge naše notranje probleme.« Kaj menite, kako lahko pomaga sindikat razreševati taka in podobna vprašanja. »Predvsem tako, da predstavimo probleme višjim sindikalnim organom, ti pa potem ukrepajo dalje na republiških in zveznih samoupravnih telesih. Tako posredovanje je zlasti potrebno, kadar gre za nekatere zakonske odločitve ali spremembe zakonov. Tedaj se mora sindikat opreti na najbolj napredna mnenja članstva in tako mnenje čvrsto zastopati. Druga naloga sindikata pa je, kolektiv seznanjati s težavami delovne organizacije in z vzroki, zakaj nastajajo take težave, kako se te težave odražajo na osebnih dohodkih. Računati moramo s tem, da delavci ne morejo v nedogled prenašati istih težav. Zato je urejanje notranjih odnosov zelo težka naloga samoupravnih organov in sindikata. Pri tem ne morem mimo nedavno sprejetega zakona o obdavčitvi sklada skuone porabe. Eno leto se je sindikat z vsemi argumenti zavzemal za to. da sklada, ki je namenjen financiranju družbenega standarda delavcev, ne bi obdavčevali. Kot vemo, ni uspel. Taki primeri prav nič ne prispevajo k urejanju odnosov in k preprečevanju nekaterih nasprotij v kolektivih.« Pred nedavnim ste imeli občni zbor vaše sindikalne organizacije. Katere naloge ste sprejeli? »Osnova za prihodnje delo mora biti množično delovanje sindikata. To pomeni, da si bomo prizadevali vključiti v aktivnost čim več naših članov. Konkretno pa bo sindikat tudi v prihodnje materialno pomagal zdravstveno in socialno najbolj ogroženim članom. Za te namene porabimo letno med 40.000 in 50.000 N-dinarjev. Podatke o tem, komu je potrebno pomagati, dobimo v ambulanti. Velik del razpoložljivih sredstev porabimo za klimatsko zdravljenje nekaterih članov kolektiva. Med konkretne naloge sindikata sodi tudi športna dejavnost, krvodajalske akcije in zagotavljanje ?irn boljših pogojev za letovanje.« Zakaj se sindikat trenutno zavzema v samoupravnih organih? »Zagotoviti moramo urejeno nrehrano vsem zanoslenim delavcem. V najkraišem mnžnem času bomo zgradili jedilnico -a največjb enoto. Tu ie bil konkretno oroblem prehrane nai-hujši. Poleg tega se bomo na s*a-monpravnih organih potegovali •'a dotacijo, da bi lahko izdatne-lo pomagali socialno in zdrav-'tvopo šibkim delavcem in boli poživili celotno akHvnost sindikata.-« I. V. ,;Y r." K 1 f : c en t r a 1 n i 1 . s: v:,e t ALI BO ZVEZNA SKUPŠČINA SPREJELA PREDLOG SINDIKATOV? V Svetu Zveze sindikatov Jugoslavije pričakujejo, da bodo v teh dneh poslanci zvezne skupščine dobili v roke zahteve sindikatov, da se po hitrem postopku skrajša delovni staž, kot je zahteval VI. kongres jugoslovanskih sindikatov. V svetu zveze sindikatov tudi ocenjujejo kot realne zadnje podatke Zavoda za socialno zavarovanje o tem, kaj bi pomenilo uresničenje zahteve sindikatov za skrajšanje delovne dobe. Tako se bo slednjič tudi zaključil precej mučen prepir o tem, kateri podatki so pravilni in kateri maličijo podobo posledic skrajševanja delovnega staža. Po teh novih podatkih bi se do leta 1975 povečalo število starostnih upokojencev za približno 73.500 oseb, za kar bi v tem obdobju potrebovali približno 240 milijard S dinarjev. V teh 240 milijard pa so vračunani tako stroški za zdravstveno zaščito upokojencev kot tudi otroški dodatki in režijski stroški službe. Toda tudi to številko velja upoštevati s pridržkom, kajti toliko sredstev bi potrebovali le tedaj, če bi se hoteli vsi upokojiti na osnovi skrajšanega delovnega staža. Sindikati namreč predlagajo, naj bi bila pokojnina pri stažu 35 let za moške in 30 let za ženske 75 % pokojninske osnove brez vsakršnih odbitkov, za pet let podaljšan delovni staž pa naj bi »prinesel« 85 % pokojninske osnove. Zato lahko predvidevamo, da bo približno polovica upravičencev izkoristila prednosti podaljšanega delovnega staža. Zato moremo računati z realnim porastom stroškov za pokojnine v višini 120 milijard S-dinarjev. To pa pomeni, da bi bilo potrebno poprečni jugoslovanski osebni dohodek — kalkulacija je zasnovana na približno 80.000 S-dinarjev — obremeniti z dodatnimi mesečnimi prispevki v višini 200 S-dinarjev. Sindikati predlagajo, naj bi povečani stroški za pokojnine v celoti bremenili osebne dohodke, saj mesečni prispevek v vrednosti škatle cigaret Morava ne more resneje ogroziti standarda delavca. aam TUDI V NOVEM SADU SOLIDARNOSTNA AKCIJA Ob koncu minulega meseca se je po Novem Sadu raznesla novica, da se bo približno 500 delavcev, ki kot hranilci družin ne zaslužijo več kot 100.000 S-dinarjev mesečno, v prihodnjih nekaj letih vselilo v nova stanovanja. Pobudnik za to akcijo je občinski sindikalni svet v Novem Sadu. Občinski sindikalni svet v Novem Sadu se je tudi že sporazumel z zavodom za komunalno izgradnjo, banko in z nekaterimi delovnimi organizacijami, da ustanove tako imenovani fond solidarnosti, s pomočjo katerega bi financirali gradnjo teh stanovanj. V začetku naj bi sklad razpolagal z nekaj sto milijoni S-dinarjev, ki bi se natekli iz subvencij za stanovanjsko najemnino. V Novem Sadu predvidevajo, da bi ta začetni kapital v poldrugem letu najmanj podeseterili! V intervjuju za list RAD je predsednik novosadskih sindikatov med drugim dejal. »Ko stopamo v to akcijo, imamo nenehno pred seboj to, kakšno obremenitev bo predstavljalo novo stanovanje za delavca. Vemo, da delavci z nizkimi osebnimi dohodki ne zmorejo visokih najemnin, zato bodo tudi ta stanovanja, ki bodo sicer komfortna in grajena po standardnih normah, vendar kljub vsemu skromna. Kdo bo dobil stanovanje in kdo bo imel prednost, o tem bodo ocP.očali v delovnih kolektivih, ki se vključujejo v solidarnostno akcijo. Poudarim naj le to, da stanovanjskih problemov strokovnjakov v delovnih organizacijah s temi stanovanji ne bomo reševali. Naše hotenje je jasno: ta stanovanja morajo dobiti samo delavci z najnižjimi osebnimi dohodki.« ■ . ■ sp Bosna in H e r c e g o v i n DOGOVOR O ZAPOSLOVANJU Pobuda občinskega sindikalnega sveta v Mostarju, da sklenejo v občini družbeni dogovor o zaposlovanju in nezaposlenih, je naletel na pozitiven odmev tako v občinski skupščini kot med delovnimi in družbeno političnimi organizacijami. V teh dneh je občinski svet tudi že poslal v obravnavo vsem sindikalnim organizacijam na svojem območju osnutek sporazuma o zaposlovanju. Z njim naj bi bili določeni kriteriji za zaposlovanje nezaposlenih oseb in metode reševanja problema odvečne delovne sile v delovnih organizacijah. Pri občinskem svetu naj bi se osnoval poseben sklad solidarnosti, iz katerega bi financirali razvoj posameznih dejavnosti, kjer bi se lahko kar najhitreje zaposlovali sedaj brezposelni delavci. Pri zaposlovanju naj bi imeli mrednosti tisti občani, ki ob sicer enakih drugih pogojih lahko bigotove eksistenco le z delovnim razmerjem, nato osebe iz družin, kjer so dohodki na družinskega člana nižji, delavdj ki jim je bilo delovno razmerje prekinjeno btez njihove krivde^ invalidi dela in udeleženci NOB. S tem sporazumom naj bi se delovni kolektivi tudi obvezali, da bodo v svojih dolgoročnih letnih programih razvoja predvideli ukrepe, kako razreševati problem odvečnega števila delavcev in kako jih ponovno zaposliti. Problem zaposlovanja je za mostarsko komuno sila aktualen. Samo v zadnjih treh letih se je v občini zmanjšalo število delovnih mest tji približno 4000, ob koncu minulega leta pa je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 1260 nezaposlenih delavcev, v*v-.'-.•■■...f :. \ . ■■ . O MESTI IV VlOGI SIVTIIKATOV Čez dobre tri tedne, 11. marca, se bo v Beogradu začel IX. kongres ZKJ, na katerem bo, sodeč po gradivu, ki ga je CK ZKJ posredoval v javno razpravo, stekla beseda tudi o mestu in vlogi sindikatov v našem družbeno političnem sistemu. Kakor je znano, opredeljujemo pomen in funkcijo sindikatov dokaj neenotno: eni poudarjajo zaščitno vlogo sindikatov, drugi solidarnostno, tretji nalagajo sindikatom odgovornost za razvoj gospodarstva, pa za izobraženost delavskega razreda, racionalne odločitve delovnih enot itd. Skratka: nalog imajo sindikati že sedaj več kot možnosti za njihovo uresničitev. Kakšna pa naj bi bila njihova vloga v .prihodnje? Gradivo, pripravljeno za razpravo na kongresu ZKJ, jo načelno takole opredeljuje (kratek povzetek): Naloga sindikatov v našem družebnem sistemu je, da kot nosilci skupnih interesov in zavesti o solidarnosti in povezanosti delovnih ljudi v boju za družbeni proces usklajajo interese v samem delavskem razredu in med delovnimi ljudmi na vseh področjih dela in družbene dejavnosti ter med združenimi delovnimi ljudmi in skupnimi družbenimi interesi. Sindikati delujejo kot aktiven faktor samoupravnega in družbenega dogovarjanja in prevzemajo tako pomemben del družbeno politične odgovornosti v vseh fazah tega procesa od njegovega začetka in postavljanja osnove za uskladitev posamičnih, skupinskih in širših družbenih interesov pa do realizi-ranja sprejetih stališč in sklepov. Sindikati morajo aktivno pomagati k temu, da bodo delovni ljudje postali neposredni dejanski nosilci dogovarjanja na vseh področjih družbenega dela. Sindikati se zavzemajo za obveščenost udeležencev in za javnost dogovora v ozračju enakopravnosti in demokratizma in se Usklajati ali pospeševati hkrati borijo tudi proti pojavom, da bi se z dogovarjanjem izražala tudi dominacija posameznih ozkih interesov na škodo širših družbenih interesov, da bi se uzurpirale samoupravljalske pravice, ustvarjale monopolne situacije, diskriminacija itd. S svojo skupno vlogo pomeni sindikat skupaj z drugimi družbeno političnimi organizacijami in ustanovami političnega sistema bistven faktor socialne varnosti, skladnega razvoja življenjskega standarda vseh delovnih ljudi. Zato morajo biti sindikati aktivni v vseh vprašanjih družbene delitve in realizacije nagrajevanja po delu, kjer nastajajo posledice, ki zadevajo življenjske razmere in standard delavskega razreda oziroma njegovih posameznih delov. Upoštevajoč nujnost, da so razlike v materialnem položaju in osebnih dohodkih delavcev, kadar to izvira iz objektivnih razmer in neenakega dela, se sindikati morajo boriti proti toleriranju razlik tudi tam, kjer za to ni osnov. Upirati se morajo pojavom, da se nizka produktivnost ali slaba poslovna sposobnost prevaljujeta na pleča delavcev, v breme delavskih dohodkov. V svoji dejavnosti na tem torišču morajo sindikati načelno izhajati s stališča: za enako delo — enaka nagrada in imeti to ne za zahtevo, ki je neposredno uresničljiva, marveč za cilj, h kateremu je treba težiti, ter podpirati prizadevanja, ki vodijo k temu. V tem okviru postavljajo sindikati lastna merila, kako usklajati različne in povezovati komplementarne interese, in delujejo samostojno, ne da bi nastopali kot transmisija »navzdol«, vendar ne tudi kot transmisija »navzgor«. S takim svojim delovanjem sindikati tudi postajajo ena najtrdnejših opor družbenih in samoupravnih dogovorov in sporazumov. To je potencialno področje njihove nadaljnje močne afirmacije v socialistični družbi. Kakor nekoč pripada tudi danes sindikatom velika vloga pri razvijanju solidarnosti delavskega razreda, pri utrjevanju njegove enotnosti'in uravnavanja odnosov znotraj njegovih delov. Ko se delovni ljudje borijo za uspeh svojega kolektiva, morajo hkrati čutiti odgovornost tudi za usodo drugih kolektivov in razvijati zavest o skupnih interesih ter misliti pri tem ne samo na sedanji trenutek, temveč tudi na jutrišnji dan, ki ga gradimo s skupnimi prizadevanji in v odnosih tesne medsebojne odvisnosti. V skladu s tem morajo sindikati dvigniti svoj glas proti vsiljevanju egoističnih interesov, proti sebičnosti in parti-kularizmu ter stalno krepiti tisto razredno solidarnost, ki temelji na delovnem prizadevanju, rezultatih dela in samoupravljanju. Taka solidarnost se mora razodevati tudi v tem, da se bolj vlagajo sredstva za širjenje in intenziviranje dejavnosti, za razvijanje in utrjevanje gospodarskega, znanstvenega, tehničnega in drugega sodelovanja, kar podpira večjo zaposlenost, veča dohodek, osebne dohodke in družbeni standard v celoti. Prav tako imajo sindikati veliko vlogo pri izobraževanju delovnih ljudi in pri njih usposabljanju za opravljanje samo-upravljalskih funkcij, za aktivno udeležbo v upravljanju proizvodnje in pri drugih družbenih poslih in razvijajo v ta namen ustrezno izobraževalno in informativno dejavnost. Vse te in še druge misli o mestu in vlogi sindikatov v družbeno političnem sistemu so namenjene javnosti, da bi jih v predkongresni razpravi popravila ali dopolnila; zato menda ni greh, če povemo o njih svoje mnenje. To mnenje pa je: izrazi kot »delujejo kot aktivni faktor«, »se zavzemajo za«, »usklajujejo različne interese«, »podpirajo prizadevanja«, »razvijajo solidarnost« itd. navajajo na misel, naj bi imeli sindikati nekakšno vlogo pomirjevalcev družbenih konfliktov, kot »nosilci družbenega dogovarjanja« (ki je pri nas še vedno močno pod pritiskom državne prisile) pa celo kot zagovorniki vladnih odločitev. Zakaj tudi tolikšen poudarek dogovorom in delavski solidarnosti, ko se reforma niti še ni z vso silo razmahnilal? In ne nazadnje: zakaj uporabljati izraz »pleča delavcev« v razrednem smislu, ko pomeni ta izraz predvsem nekvalificirane in polkvalificirane delavce? Ali samo zato, ker še ne znamo terminološko izraziti sprememb v socialni strukturi zaposlenih, ali pa zato, ker želimo (sestavljavci gradiva) povečati »politično težo« nekvalificiranega d«,la v naši družbi? Kaj ni to v nasprotju z načeli reforme? Kakorkoli obračamo omenjene misli, vedno znova nas utrjujejo v prepričanju, da niso povsem jasne, predvsem pa, da bi jih morali bolj odločno zasukati v korist reforme in napredka. In s tem tudi v korist aktivnosti in vplivnosti sindikatov. VINKO BLATNIK I DELAVCI KOVINOPLASTIKE V LOŽU Sl PRIDNO GRADIJO NOVE DOMOVE V dolini več kot 50 novogradenj Kljub prizadevanjem samoupravnih organov je stanovanjsko vprašanje zaposlenih v marsikaterem J primeru še vedno pereče Tako naglo, kot raste in se razvija Kovinoplastika v Ložu, tako hitro in pospešeno gre svojo pot tudi življenje v Loški dolini. Medtem ko so bili tu pred leti še presneto redki sodobni gospodinjski aparati, ko tu ljudje na lasten televizor še pomisliti niso upali, in ko na cestah tako rekoč še ni bilo avtomobilov, je danes slika življenjskega standarda v tem kraju močno spremenjena. Loška dolina diha novo življenje in vse kaže, da bo šel razvoj svojo pot naprej — v korist prebivalcev. Naj naštejemo v prid našim trditvam le nekaj podatkov: @ V Loški dolini, ki šteje danes blizu 3500 prebivalcev, je sedaj po ocenah statistikov že več kot 200 televizorjev. ® Večina gospodinjstev — računajo, da jih je tu blizu 800 — si že pomaga s sodobnimi gospodinjskimi aparati: pralnimi stroji, hladilniki, električnimi štedilniki in drugimi pripomočki. © Na cestah je vse več privatnih avtomobilov, čeprav njihovi lastniki še pred tremi, štirimi leti še pomisliti niso upali na tak »luksus«. Ko omenjamo življenjski standard prebivalcev Loške doline, ne smemo prezreti tudi pomembnega dejstva, da se izi le- ta v leto izboljšujejo tudi stanovanjski pogoji delavcev in njihovih družin. Večina zaposlenih, natančno 876, dela namreč prav v Kovinoplastiki, kjer si samoupravni organi zelo prizadevajo, da bi imeli vsi delavci čimprej primerna stanovanja. »V dolini imamo danes že več kot 50 novogradenj...,« nam je povedal Tone Prevec, pomočnik direktorja v Kovinoplastiki. »Delavcem nudi podjetje kredit do 30 tisočakov, ki ga morajo vrniti v treh letih s tremi odstotki obresti. Kovinoplastika pomaga svojim delavcem pri gradnji domov tudi s tem, da jim posoja gradbene stroje. Ker so delavci zelo iznajdljivi, OBČNI ZBORI IN PROGRAMI DELA NOVOMEŠKIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Realni načrti Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu Adolf Šuštar ocenjuje letošnje občne zbore sindikalnih organizacij v občini mnogo bolje od zborov v minulih letih. V pogovoru je poudaril predvsem vsebinsko prelomnico v delu sindikalnih organizacij, zakaj člani sindikata so na minulih občnih zborih za spremembo od prejšnjih let dokaj konkretno nakazovali probleme, ki naj bi jih sindikalna organizacija v posameznem delovnem kolektivu letos reševala. V razpravah so člani opozarjali predvsem na probleme notranjih odnosov, ki se ob ostrejših pogojih gospodarjenja marsikje čedalje bolj zaostrujejo. Prav tako so spregovorili o gospodarjenju, perspektivnih programih razvoja posamezne delovne organizacije, delitvi dohodka, nagrajevanju po delu, izobraževanju kadrov, oddihu in rekreaciji itd. Po občnih zborih je občinski sindikalni svet v Novem mestu pripravil še več področnih posvetovanj z vodstvi sindikalnih organizacij v občini. Na njih so največ govorili o letošnjih programih dela in o pripravah na bližnje skupščinske volitve. Pogovori o programiranju dela sindikalnih organizacij so predvsem pokazali, da je treba le-te uskladiti s programsko zasnovo slovenskih sindikatov in z resolucijami VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Udeleženci posvetovanj so bili enotnega mnenja, naj bodo programi dela osnovnih organizacij sindikata enoletni, vsebujejo pa naj predvsem problematiko, 1 ki jo bodo v enem letu lahko uspešno reševali. Poudarili so, da programi ne smejo biti preširoki. Zajamejo naj predvsem naloge, ki so jih nakazali člani na minulih občnih zborih in sodili, da jih je treba čimprej rešiti. Med temi nalogami so, prav tako kot na občnih zborih, najpogosteje omenjena vprašanja urejanja medsebojnih odnosov, ki večkrat kvarno vplivajo na proiLVodnjo in onemogočajo doseganje večjih poslovnih in proizvodnih uspehov. Semkaj sodi tudi izpopolnjevanje sistemov nagrajevanja po delu in delitve dohodka znotraj delovnih orga- nizacij ter med delovnimi enotami. Naslednje področje zajema krepitev družbenega in osebnega standarda zaposlenih s poudarkom na hitrejšem reševanju stanovanjskih vprašanj, otroškega varstva, družbene prehrane in ostalih problemov, ki sodijo v to področje dela. Programe dela bodo sindikalne organizacije sprejele najkasneje v enem mesecu, iždela-ni pa bodo tako, da bodo vsebovali tudi roke za uresničitev posameznih nalog. Občinski sindikalni svet bo zbral delovne programe vseh sindikalnih organizacij in jih objavil v posebni brošuri. Tako bodo posamezne -- ganizacije svoje programe lahko primerjale s programi drugih sorodnih sindikalnih organizacij, občinsko vodstvo pa bo tako laže spremljalo uresničevanje programov v posameznih sindikalnih organizacijah. Pričakujejo, da bo vse to poživilo dejavnost novomeških sindikatov v prihodnjem obdobju, zlasti še, ker so se tudi novo izvoljeni izvršni odbori sindikalnih organizacij precej pomladili, izboljšala pa se je tudi izobrazbena struktura sindikalnih vodstev v delovnih organizacijah. R. S. predvsem pa zato, ker sl pri gradnji med seboj zelo pomagajo, gre delo razmeroma hitro od rok. Seveda v Kovinoplastiki prav dobro vemo, da je naša pomoč včasih malce skromna. Dejstvo pa je, da moramo še vedno veliko vlagati v svojo proizvodnjo, če hočemo, da si zagotovimo prihodnost...« Tone Prevec nam je pri tern razložil, da bo podjetje v letošnjem letu lahko razdelilo interesentom le 400 tisoč dinarjev kreditov, medtem ko imajo prošenj za blizu milijon dinarjev. Kovinoplastika je kupila ne; katerim svojim delavcem tudi stanovanja, za gradbene kredi- , te in nakupe stanovanj pa je potrošila doslej že blizu 2 mi- , lijona dinarjev. Samoupravni! ( organi danes predvidevajo, da bodo s časom narasle možnosti , za reševanje stanovanjskega , problema zaposlenih v Kovinoplastiki. Želijo in prizadevajo sli j da bi kar najhitreje odpravili 3 j dnevnega reda vprašanje posa- ! meznih delavcev, ki še vedno prebivajo v docela neprimernih j prostorih. -a. Na 10 cicero ■ JESENICE Izvršni odbor in aktiv refe- ■ rentov za oddihe sindikalne « organizacije železarne Jesenice ■ sta nedavno razpravljala o le- • tošnjih regresih za dopuste. S Bili so mnenja, da ostanejo : regresi za dopuste v glavnem E na isti višini, kot lani. Član j kolektiva naj bi prejel 200 din, E nepreskrbljeni svojci (žena in S otroci nad 10 let) po 140 din in j otroci do 10 let starosti po 70 E dinarjev .Za regresiranje v po- * čitniških domovih v Biogradu • na moru, v Crikvenici, v Bo- * hinju in na Mežaklji predvi-S devajp 250.000 din in za letne ■ dopuste in počitniške domove : pa v skupnem 2,250.000 din. P.U. 5 • ŠENTJUR 5 V šentjurski osnovni šoli > S bodo letos — predvidoma v j poletnih počitnicah — uredili \ \ centralno kurjavo. Veljala bo J ■ 25.000 dinarjev. Denar zanjo \ ■ bodo v glavnem prispevale \ j delovne organizacije iz Sent- » ; jurja. (pk) DRUŽBENI DOGOVOR O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V PEKARSTVU Sporazum med »Žitom« in pekarno »Center« Ljubljanska pekarna »Center-«, živilski kombinat »Žito« Ljubljana ter Mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljana so minulo sredo na skupni seji delavskih svetov obeh omenjenih podjetij podpisali družbeni dogovor o razporeditvi novega delovnega časa v pekarstvu. MESNI IZDELKI ------- ik v____________; Podpisniki dogovora so soglašali s tem, da bosta pekarna »Center« in živilski kombinat »Žito« s tem postopoma zmanjšala trajanje nočnega dela delavcev v pekarskih obratih z namenom, da se delovni in življenjski pogoji prizadetih pekov izboljšajo. S 1. marcem letos bodo po iern dogovoru razporedili delovni čas tako, da bodo peki pričeli z delom ob 22. uri. Prva izmena bo na delu do 6. ure zjutraj, druga pa do 14. ure popoldne. Po dogovoru, ki sta ga na sejah delavskih svetov obeh podjetij podpisali obe strani, je prepovedano tehtanje, deljenje in oblikovanje kruha ter peciva med 16. in 22. uro. Dolo za soboto in dneve pred prazniki dogovor ne omejuje na določen čas, ker mora vsaka delovna organizacija preskrbeti tržišče s kruhom za dva dni. Omenjeni dogovor velja do 1. marca prihodnjega leta. Do tega dne bodo namreč proučili rezultate nove razporeditve delovnega časa in se dogovorili, kako še zmanjšati nočno delo pekov, če bodo rezultati predlaganega delovnega časa to narekovali. Mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilstva in tobačne industrije Ljubljana na nristoDR k temu dogovoru kot sonodoisnik z omenjenima delovnima organizacijama z želio. da se doseže sporazum med proizvajalci kruha in neciva ter trgovskimi delovnimi organizacl-iami o novi obliki oskrbe s bom in pecivom. S tem družb°-nim dogovorom sta se delovni organizaciji pekarna »Center« in živilski kombinat »Žito« obvezali, da bosta oskrbovali s kruhom trgovino, obrate družbene prehrane in gostinstvo vsak dan do 16. ure popoldne, razen ob sobotah in dnevih pred prazniki, ker se dostava kruha lahko podaljša glede na potrebe trga. Zanimivo je tudi določilo v tem dogovoru, ki pravi, da je v primeru neizpolnjevanja tega dogovora v celoti, ali v njegovih posameznih delih, kršilec zavezan poravnati s to kršitvijo vso nastalo materialno škodo na* sprotni stranki. Na skupni seji delavskih svetov pekarne »Center« in živilskega kombinata »Žito« so iz' med članov obeh delavskih svetov izvolili tudi posebno komisijo, ki bo v prvi vrsti nadzirala spoštovanje omenjnega druž-beiega dogovora. Prav tako bo naloga omenjene komisije najt* še boljši ^skupni j eni k s trgovci, ki so že pristali na nov način oskrbe s kruhom. M. 2. iiiiiiiiiiiiiiniiiiniiuiMfi Trgovsko podjetje volan ljubljana kersnlkova 6 telefon 311-734 nudi v svoji poslovalnici LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 2 GUME — navadne in radialne za Mercedese 190->300, peugeot 204 in 404 ter za vsa druga vozila domače in tuje proizvodnje MI1I1IIIII111IIIIIIMIIII111IM .... DELAVSKA ENOTNOST — St. 7 — 15, februarja 1969 !!!!!!! POGOVOR Z SAMOUPRAVLJAVCI En dan dopusta zastonj! »Naš počitniški dom v Kranjski gori je izjema in ne pravilo,« mi je odločno rekel ZLATO SINDIC, direktor turistične organizacije Alpe-Adria. »Predvsem: ime podjetja smo spremenili: nismo več počitniška skupnost, ampak turistična organizacija. Cene naših uslug pa so ostale nespremenjene, še zmerom smo konkurenčni vsem. Le naš novi hotel v Kranjski gori ima komercialne cene, v to pa so nas prisilili!-« »Kako to menite?« sem vprašal. »Naše turistične zmogljivosti v Kranjski gori so bile premajhne, zato smo se odločili, da zgradimo nov hotel. Prosili smo za kredit in ga dobili,- toda pod zelo težldmi pogoji.' Skoraj dva milijona novih dinarjev moramo vrniti v petah letih in plačati še zato je Mestni sindikalni svet. Nekaj časa nam ni bilo potrebno skrbeti za sklade, za nas je skrbel sindikat. Potem smo se pa postavili na svoje noge. Vsako leto že kmalu sklenemo pogodbe z delovnimi organizacijami, da bodo njihovi delavci letovali pri nas, lani smo takšno pogodbo sklenili z 98 delovnimi organizacijami v državi. Tudi letos bi radi akcijo za zbiranje prijav zaključili že pred 1. majem. Goste potem lahko porazdelimo tako, da, so vsi naši počitniški ddmovi skozi vse poletje zasedeni.« »Uvedli ste novost: dopuste na kredit. Povejte nam kaj o tem,« sem prosil. »V naših domovih letujejo predvsem delavci z osebnimi dohodki, ki so nižji od povprečnih osebnih dohodkov. Že sedaj delavci pri nas ne le- obresti!« je razložil Zlato Šin- narjev, 4-dnevni izlqt po Polj- dič. »Ali se delavci te ugodnosti poslužujejo?« »Tisti, ki za to ugodnost vedo, vsekakor. Dosti denarja visoke obresti. Tega bi z na- tujejo drago, mi bi jim pa ra širni običajnimi nizkimi cena- " •*”' J ' mi ne zmogli. Zato smo se od- ločili,- da bomo nekaj let v Kranjski gori bolj dragi, da hotel odplačamo, potem bomo pa cene znižali. Manj petični gostje pa lahko v Kranjski gori še zmerom poceni letujejo: na redno ceno. To pomeni, da v našem starem domu velja ima delavec, ki ima sicer napota. penzion približno 30 di- di omogočili še cenejši dopust. Zato smo sklenili dogovor z »Jugobanko«, da sprejema namenske vloge za letovanje. Če delavec pri njih namensko varčuje 6 mesecev, mu mi priznamo 10 odstotkov popusta narjev. To pa nd veliko, ali ne?« je vprašal. , »Takšne cene imate po vseh vaših počitniških domovih,« sem rekel. »Zanima me le, kako jih zmorete?« »Mi smo naslednik nekdanjih občinskih počitniških skupnosti, naš ustanovitelj pa men letovati 10 dni, enajsti dan dopusta brezplačen penzion! Če varčevalec v šestih mesecih ne vplača celotnega zneska, mu razliko za tri mesece kreditiramo mi. Če pa se delavec sploh premisli in ne gre na dopust, lahko privarčevani denar vsak čas dvigne iz banke in dobi seveda še m smo že porabili za reklamo, videti pa je, da naša obvestila do vseh le niso še prodrla. Te dni smo dobili iz tiskarne nov prospekt, zelo lep je in ga bomo množično delili.« Prelistal sem barvni prospekt., »Izlete tudi obljubljate, kako je' z njimi?« »V mesecu marcu, denimo, pripravljamo izlet v Bolgarijo in Turčijo, stal bo 670 dinarjev, izlet v Moskvo in Leningrad bo stal pri nas 1850 dinarjev, izlet v Grčijo 800 di- ski 550 dinarjev in dvodnevni ogled Dunaja 185 dinarjev. Svojim gostom nudimo popolno oskrbo, tudi kosilo. To pa nam uspeva zato, ker sodelujemo s sindikati drugih držav.-Za 50 dinarjev dnevno morejo naši delavci tudi letovati v Riminiju, italijanski sindikati imajo tam lasten hotel s svojo plažo, kabinami in čolni ter za 40 dinarjev dnevno v Gre-noblu. Na Češkoslovaškem ob jezerih stane penzion 35 dinarjev, za 40 dinarjev dnevno pa lahko greste na smučanje v Visoke Tatre: vožnje z žičnico so že vračunane v ceno. Za 750 dinarjev lahko greste za 10 dni v Tatre, to ni pretirana cena, ali ne?« »Kakšne načrte imate za bližnjo prihodnost?« sem vprašal. »Predvsem mislimo preurediti naš stari počitniški dom Pri mlinu v Kranjski gori v atraktiven gostinsko turistični objekt. Mlin bo spet postal mlin, namestili bomo nazaj mlinsko kolo. razstavili bomo vreče in mlinska kolesa. Ta načrt nameravamo izpeljati že letos. Za 1. maj pa pripravljamo tradicionalno praznovanje delavskega praznika na Rožniku: praznovanje nam mora letos še bolje uspeti, kot nam je lani« je rekel Zlato Sindič. Že lani je bilo lepo. Na Rožniku smo rajali vso noč in še ves naslednji dan. MATJAŽ VIZJAK !II!I!I!I!!!U !llll!lll!ll!l!!!!!!!! USKLAJEVANJE DOHODKOV Z IZDATKI V ZASAVSKIH OBČINAH Premalo de r V vseh treh revirskih občinah so ugotovili, da z uveljavljanjem družbeno dogovorjene stopnje prispevkov od osebnih dohodkov zaposlenih (3,95) ne bi uspeli pokriti niti lani realiziranih izdatkov za splošne družbene potrebe., V Trbovljah so se odločili za delno povečanje prometnega davka na alkoholne pijače in nekatere druge vrste blaga, pa kljub temu ne bi zbrali dovolj denarja. Zavoljo nekaterih dodatnih obveznosti, ki prehajajo na občine, bi v Hrastniku potrebovali dodatnih 1 milijon 200.000 din, v Zagorju nad 750.000 din in v Trbovljah nad 900.000 din. a za vse je to, da zaradi nekaterih novih obveznositi nekaterim koristnikom dohodkov občinskih proračunov ne bodo mogli priznati 'toliko sredistsev, kot jih potrebujejo za svojo dejavnost. Čeprav so v svojih izhodiščih za oblikovanje možnih dohodkov vse tri občinske skupščine posebej poudarile, da bo treba z denarjem kar najbolj racionalno ravnati, ostane ugotovitev, da vrste potreb ne bo mogoče zadovoljiti. Zato pa so tembolj spodbudne napovedi, da za najbolj pbmembne družbene de- Na številnih dosedanjih posvetovanjih v okviru občinskih skupščin v Zasavju so zaman usklajevali predvidene dohodke z izdatki. Najsi so še tako zmanjševali nekatere vrste izdatkov, so ti še ved.no presegali dosegljive dohodke. V Zagorju so na posvetovanju z gospodarstveniki te občine predlagali uvajanje 4,22-odstotne prispevne stopnje od osebnih dohodkov zaposlenih, poleg tega pa naj bi z družbenimi dogovori zbrali dodatnih 610.000 din s tem, da bi vsi kolektivi prispevali po 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov na mesec za sofinanciranje ljubljanskih kliničnih bolnišnic, društveno dejavnost, izdelavo geodetskega načrta, narodno obrambo in nekatere druge namene. V Trbovljah so se prav tako odločili za 4,2-odstoitno prispevno stopnjo od osebnega dohodka zaposlenih, razen tega pa so nekoliko povečali prometni davek na prodajo alkoholnih pijač in nekatere druge vrste blaga. V Hrastniku pa so ugotovili, da bi morali predpisati najmanj 4,63-odstotno prispevno stopnjo od osebnih dohodkov zaposlenih, kar je še venomer za 0,10 odstotka manj kot lani. Težave pa so v tem, ker so v revirjih prisiljeni predpisati enotne stopnje od osebnih dohodkov zaposlenih, ker ima največ j a delovna organizacija — Zasavski premogovniki upravo v Trbovljah, delovne enote pa v vseh treh zasavskih občinah., Razumljivo je, da so na nekajkratnih razgovorih predstavnikov občinskih skupščin Trbovelj, Zagorja in Hrastnika skušali najti enotne osnove za predpisovanje nekoliko višjih prispevnih stopenj, vendar pa, kot je videti, za zidaj ni izgledov. da bi občine našle skupen jezik. 'V Trbovljah so sicer v izhodiščih za oblikovanje možnih dohodkov za pokrivanje splošnih družbenih potreb, o katerih bodo te dni raz- pravljali zbori volilcev, upoštevali tudi hrastniški predlog, 1x>-da v Zagorju so na zadnji seji občinske skupščine odborniki že sprejeli osnovno usmeritev; da prispevna stopnja od osebnega dohodka zaposlenih ne bi smela presegati 4,24 odstotka. Spričo tega so zasavske občine v položaju, ki prav nič ne kaže na to, da bi ubrale enotno pot, čeprav jih v to silijo dejanske razmere. Se bolj Kritično javnosti občinske skupščine ne bodo prikra j Sevale denarja. V ta okvir sodi nedvomno tudi kulturna dejavnost. Občinske skupščine so odločene dati za te namene najmanj toliko denarja kot lani, če pa bo mogoče, bodo nekaterim kulturnim ustanovam skušale zagotoviti še nekoliko-večja sredstva. Posebej kaže omeniti odločitev trboveljske občinske skupščine, ki je že na minuli seji osvojila nov odlok o priznavalninah borcem NOV. Težišče tega odloka je, da razširjajo družbeno podporo na večje število ljudi. Po novem bodo to pomoč prejemale tudi vdove padlih partizanov, starši padlih otrok v NOB in po vojni umrlih borcev. Poleg tega bodo bolj poskrbeli za zdravstveno varstvo ter pomoč nekda-. njimm udeležencem NOB pri zdravljenju v zdraviliščih. Končno kaže posebej poudariti dodatno pomoč pri šolanju in poklicnem usmerjanju otrok padlih in po vojni umrlih borcev. Upravičence do stalnih priznavalnin so uvrstili v pet skupin, razen tega pa predvideva pravilnik podporo za 74 vdov in staršev padlih v NOV. -m- SE BODO OBČANI VELENJA ODLOČILI ZA KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK? S SKUPNIMI MOČMI temeljne izobraževalne skupno-sti in nad 1,3 milijona iz sredstev prispevka za mestno zemljišče. Dodatno bi občina najela še 4,3 milijona din posojila. Program naj bi zajel gradnje ta adaptacije več šol, vrtcev in telovadnic v skupnem znesku 11,2 milijona din. Program cestnih del zajema modernizacijo sedemnajstih krajevnih cest v vrednosti nad 7,3 milijona din. Po dosedanjem predlogu naj bi delavci v letih 1970 do 1975 prispevali po en odstotek od osebnega dohodka, kmetje dva odstotka od katastrskega dohodka, obrtniki in drugi samostojni poklici 3 odstotke od osnove in upokojenci 0,5 odstotka od pokojnine. Delavci in upokojenci z manj kot 600 din mesečnih prejemkov bi bili prispevka oproščeni. nn DOPISNIKI POROČAJO • SLOVENSKE KONJICE Strokovno usposabljanje V tovarni kovaških izdelkov »KIZ« Zreče pri Slov. Konjicah posvečajo posebno pozornost strokovnemu usposabljanju delavcev v kovačiji, še posebej pa onih, ki so zaposleni pri utopnem kovanju. Pri tem ugotavljajo, da je povečanje strokovnosti lahko pomemben dejavnik pri naporih, ki jih zadnji čas v tej delovni organizaciji vlagajo za dvig storilnosti. Po dogovoru s konjiško delavsko univerzo bo slednja s svojimi strokovnimi sodelavci pripravila program strokovnega izobraževanja in usposabljanja precejšnjega dela v kovačiji zaposlenih delavcev, ki bo prirejen za posamezne kategorije od nekvalificiranih in pomožnih delavcev do skupinovodij, mojstrov itd. V. L. © PTUJ Zavidljivi uspehi Primer, kako se s trdim in načrtnim delom daleč pride, je vsekakor tovarna perila in konfekcije Delta v Ptuju. Njihovi izdelki gredo v večji meri v izvoz. Za letošnji januar in februar imajo zagotovljeno, da bodo izvozili v Zahodno Nemčijo ter Švico 150 tisoč srajc, prav tako pa bodo še v tem mesecu poslali nad 25 tisoč srajc prvič na Dansko. Ob povečani proizvodnji imajo težave z delovnimi prostori, ki postajajo Pretesni. Ce bi jim jih uspelo razširiti, bi lahko na novo zaposlili še 160 delavcev, kar bi za ptujsko občino, ki je predvsem kmetijska, mnogo pomenilo. M. F. @ TRŽIČ Zbori volivcev Letošnji zbori volivcev v tržiški občini bodo imeli značaj tudi kandidacijskih konferenc. Občani bodo razen razprave o prograntu gospodarskega razvoja, financiranju negospodarskih investicij in proračunu občine na zborih volivcev predlagali, tudi kandidate za odbornike občinske skupščine in za poslance, izvolili pa bodo tudi delegate za občinsko kandidacijsko konferenco. © ŠKOFJA LOKA Novi stroji V podjetju za izdelavo pisarniškega materiala Niko — Železniki je danes zaposlenih 173 delavcev. Lani so proizvedli za okoli 9 milijonov dinarjev proizvodov, letos pa se bo vrednost proizvodnje povzpela na 10,30 milijona dinarjev. Ker s stroji, ki jih imajo, ne morejo narediti toliko, kot zahteva tržišče — izvoz v Veliko Britanijo in dežele Bližnjega vzhoda se iz leta v leto veča — so kupili v Z Sl Nemčiji, Italiji in Švici nove stroje. Investicija, ki jih bo stala okoli 1,5 milijona dinarjev, se jim bo bogato obrestovala, saj računajo, da se bo povečala proizvodnja za okoli 1,3 milijona dinarjev, poprečni osebni dohodki pa se bodo dvignili od 740 na 910 dinarjev. J. S. ® PLANINA PRI SEVNICI Oživili bodo turistično društvo Želja po ponovni ustanovitvi turističnega društva je pobu-dila minuli teden sestanek, ki so se ga razen domačinov udeležili tudi predstavniki turističnega društva Šentjur. pk © MURSKA SOBOTA Premalo sredstev za počitniški dom Na seji upravnega odbora otroškega doma Dane Šumenjak Baška na otoku Krku so •razpravljali o pomanjkanju sredstev, ki grozi, da bodo morah dom zapreti. Dom je last štirih pomurskih občin in v njem vsako poletje letujejo otroci iz vsega Pomurja. Za letošnje leto so imeli v načrtu, da bodo organi-zirila tudi letovanje za Odrasle, vendar je dom treba urediti, ker zlasti zaradi vremenskih neprilik precej hitro razpada. Za popravilo pa nimajo sredstev. K. F. © GORNJA RADGONA Letovanja v Lovrečiči Pred leti je ObSS Gornja Radgona kupil v Lovrečiči pri Umagu dom za letovanje svojih članov. Prijave za letovanje vsako leto naraščajo, letos računajo, da bodo prvi gostje lahko šli na oddih že 17. junija. V prvi izmeni bodo v glavnem letovali otroci. K. F. © ŠMARTNO OB PAKI Velik tovorni promet Železniška postaja v Šmartnem ob Paki.je bila lansko leto večkrat kar prenatrpana s tovornimi vagoni. V lanskem letu je bilo tam naloženih 6468 vagonov ali skupno skoraj 100.000 ton raznega blaga, posebno lesa iz Zgornje Savinjske doline ter tufa iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki. Razloženih pa je bilo 1045 vagonov ah prek 17.500 toa in to umetnih gnojil, moke ter bukovine, katero predelajo v končne izdelke na veliki modemi žagi v Nazarjah pri Mozirju. Ker se bo letos povečal odkop tufa v Gorenju in ker je postaja že tako pretesna, bodo že spomladi uredili dva nova železniška tira, na katerih bo prostora za 60 vagonov. ' nn © VELENJE Predvolilne priprave Prva faza predvolilnih priprav v občini Velenje je v največjem razmahu. Vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini so na nedavni seji razpravljala poleg kadrovskih kriterijev za kandidiranqe odbornikov in poslancev tudi o volilnem pravilniku in volilnem programu. Čeprav so se predvolilne priprave začele dokaj pozno, bodo v velenjski občini predvolilne akcije brez dvoma zelo uspešno zaključene. Tako je bilo po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v občini Velenje doslej evidentiranih že 196 kandidatov za odbornike občinske skupščine, 37 kandidatov za poslance republiške skupščine in 9 kandidatov za poslance zvezne skupščine. hn - Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, katerega naj bi po sklepu občinske skupščine Velenje razpisali v jesenskih mesecih letošnjega leta, naj bi pokazal, kako bi v bodoče s prostovoljnim samoprispev-če s prostovoljno obdavčitvijo' občanov reševali probleme na področju šolstva in cest. Gre za velikopotezen načrt, da bi V šestih letih zbrali s samoprispevkom okrog 8,8 milijbna dinarjev. Z ozirom na to, da je skup-ščinSi predlog' potrdila, je končna odločitev na občanih. V velenjski občini se je sicer v zadnjih letih želo veliko investiralo v šolske gradnje, modernizirale ,pa so, se tudi cegte. Potrebe pa so navzlic temu še velike, vsekakor pa večje, kot bodo proračunske možnosti skupno s skladi. Okvirni načrt predvideva, da bi hkrati z' uvedbo, samoprispevka, katerega naj bi pričeli zbirati prihodnje leto, sprejeli tudi načrt investicij v višini 18,5 milijona dinarjev. Pri tem bi dobili že omenjenih 8,8 milijona din s samoprispevkom, 2,5 milijona din bi dal proračun, 1,6 milijona din iz sredstev VELEBLAGOVNICA M nama priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za družino, za dom in za gospodinjstvo: potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; za tuje kupce Je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a liaho gospodarimo BATERIJE za tranziatarie d** O specialno *a transi-Štorje nova baterija SUPEB PL po angleški licenci VIDOR © 50 % daljša življenjska doba © plastična prevleka onemogoča izločanje kisline © izredno natančne mere © elektronska kontrola kvalitete TOVARNA BATERIJ LJ U B L J AN A Desetnica našega časa fr Bodimo odkriti: bolj s trnjem in z osatom kot z rožicami so porasle te naše stezice, po katerih ste hočemo preriniti na tuja ; tržišča. Ne samo zato, ker nismo še razviti in se šele razvijamo, ne samo zavoljo zastarelih proizvajalnih naprav in hudo posta-j ranih tehnoloških procesov, ne samo zato, kpr nas druge gospo-| darske grupacije potiskajo nazaj z najrazličnejšimi zaščitnimi | ukrepi, ne samo zavoljo lastne nesposobnosti, da bi znali sami sebi izoblikovati, pameten zunanjetrgovinski in devizni-režim — čeprav seveda v dobršni meri prav zavoljo tega! Res je namreč tudi to, da smo se spopada s tujo konkurenco lotjli goloroki. Kaj pravzaprav počenjamo? Izvažamo kilograme in tone svojih izdelkov, metre in kilometre proizvodov, k temu pa le po gramih navržemo nekaj lastne pameti, Malce karikirana trditev — vendar ni daleč od resnice. Kolikšna sploh je ta naša pamet, v gospodarskem jeziku bi morali reči naša znanstvena, tehnična in ekonomska misel? Pred časom smo lahko slišali zatrjevati gospodarstvenike, da ni posebno velika. In upoštevaje nekatere podatke, ki so jih natresli, ni razloga, da bi jim tudi ne verjeli. Pripovedovali so namreč, da v primerjavi s povjrečjem števila patentnih prijav na 1 milijon prebivalcev dosegamo desetkrat nižje poprečje kot razvite države. Jugoslavija je po .številu patentnih prijav med zadnjimi v evropskem seznamu držav, pred nami so celo Bolgarija, Grčija, Romunija. In naprej: celotno jugoslovansko gospodarstvo ima na voljo kakih 3000 domačih patentov, eno samo ameriško podjetje, gre za General Electric, pa ima 10.000 lastnih patentov. Razen tega se tudi ne moremo pohvaliti, da bi nam uspelo kdove kako obogatiti našo znanstveno misel: leta 1938 je bilo našim ljudem podeljenih 177 patentov, leta 1966 pa 164. Tudi struktura tistih, ki so prijavili svoje izume, razkriva nizko kvaliteto in gospodarsko nepomembnost tega že tako skromnega števila domačih patentih prijav: medtem ko prideta v gospodarsko razvitih državah iz organizirane razvojno raziskovalne dejavnosti dve tretjini patentnih prijav in posamezni predlagatelji predstavljajo le tretjino prijav, zasledimo pri nas povsem nasprotno in še slabše razmerje. Je zato kaj čudnega, če po drugi strani strokovnjaki ugotavljajo, da več kot dve tretjini izumov sploh nima nobenih stičnih točk z gospodarskimi prizadevanji naših delovnih organizacij? Že spričo teh podatkov ni mogoče storiti česa drugega, kot nemo pritrditi tistim — ena od teh je republiška gospodarska zbornica — ki opozarja, da v oblikovanju in v gospodarski uporabi novega znanja tako slovensko kot jugoslovansko gospodarstvo usodno zaostajata za gospodarstvi, s katerimi se bodisi želita bodisi morata spopasti v konkurenčnem boju. Velja pa si obenem zastaviti vprašanje, kje so globlji vzroki za to, da danes ugotavljamo tak zastoj v razvoju naše tehnične in ekonomske misli. V odgovoru na tako zastavljeno vprašanje nikakor ne gre spregledati posledic dosedanjega, močno vase zaprtega gospodarstva. Iz tujih in še bolj iz lastnih izkušenj pa, vemo, da se v sebe zaprto gospodarstvo sila počasi irt v skromni meri oplaja z dosežki drugih gospodarstev, da se zato tudi znanstvena miset — naj že bo tehnične ali ekonomske narave — sila malo bogati. K temu še neizoblikovani tržni pogoji,- ki so vse premalo postavljali pred gospodarske organizacije — kot osnovne nosilce gospodarske pobude — potrebo po razvijanju in uporabi novega tehničnega in ekonomskega znanja kot objektivne nujnosti razvoja. Velja omeniti slabo kadrovsko strukturo, ki se še posebej odraža v razvojno raziskovalnih službah delovnih organizacij. Razdrobljenost gospodarstva je prav tako odločilno vplivala, saj delovne organizacije ne morejo zagotoviti dovolj lastnih sredstev za pospešen razvoj tehnično ekonomske misli in za njeno aplikacijo v proizvodnji in v poslovanju. Po drugi strani tudi v širši družbeni skupnosti nismo znali izoblikovati mehanizma, ki bi stimuliral delovne organizacije, da združujejo svoja sredstva ja razvijanje in usposabljanje razvojno raziskovalnih služb, niti nismo — tako kot' V drugih državah — z nekaterimi sistemskimi rešitvami, denimo z davčnimi olajšavami vzpodbujali razvojno raziskovalne dejavnosti, v praksi pa uresničevanja že ugotovljenih spoznanj. Ne nazadnje, če ne celo najprej, velja spregovoriti o sila šibkem interesu posameznikov za razvojno raziskovalno, dejavnost. Niso redkj primeri, ko smo še tisto malo interesa, ki ga je v posameznikih bilo, uničili bodisi z moralnim bodisi z materialnim omalovaževanjem njihovih izumov, izboljšav, predlogov za smotrnejšo gospodarjenje. Kdove kolikokrat se je doslej že primerilo, da so se prizadevanja posameznika razblinila ob zidu najbolj banalne ljubosumnosti? Kdove kolikokrat doslej smo ob milijonskih prihrankih jn dobičkih 1 zavoljo tehničnih izboljšav, izumov, novatorskih zamisli podelili priznanja, ki so bolj sramotila kot priznavala? Kdove kolikokrat se nam je zdelo družbeno nemoralno izplačati posamezniku nekaj sto tisočakov, ker je z njegbvimi zamislimi kolektiv zaslužil milijone? Bržčas vsakdo izmed nas ve vsaj za nekaj odgovorov na ta vprašanja. Je mar zato čudno, če je po navadi z našo Znanstveno mislijo tako kot z desetnico, ki mora od doma, da ji nato tujina izreče priznanje? BOJAN SAMARIN NAŠA SERIJA ^LANKOV NA TEMO: INTEGRACIJA V ELEKTROGOSPODARSTVU Naposled skupna govorica? Ljubljana, 10. februarja: Na sestanku predstavnikov samoupravnih organov, političnih organizacij in vodstev vseh petih slovenskih podjetij za distribucijo električne energije so se načelno sporazumeli za združitev teh kolektivov v združeno podjetje distribucije Slovenije. Posebne strokovne komisije bodo do konca marca letos pripravile potrebne elaborate — predvsem pogodbo o združitvi in statut novega podjetja — ter pri tem upoštevale tudi pripombe podjetja Elektro Maribor, naj bi namreč po enotnih kriterijih vsaj globalno ocenili »moč« slehernega partnerja. Na osnovi tako pripravljenega gradiva naj bi do konca prvega polletja v vseh kolektivih izvedli referendume o združitvi. Formalno pa naj bi novo podjetje začelo poslovati s 1. I. 1970. leta. Tako bi, na kratko, najbolje povzeli sklepe omenjenega posvetovanja, ki je izreklo še eno načelno soglasje za družitev distribucijskih podjetij v naši republiki. To,' najnovejše soglasje se od treh ali štirih poprejšnjih razlikuje v tem, da je bilo doseženo na »višji« ravni: medtem ko so doslej predstavniki podjetja ELEKTRO Maribor vztrajali pri tem, da je treba vse sporne zadeve razčistiti pred združitvijo, se zdaj strinjajo s tem, naj bi konkretno razreševanje teh vprašanj pomenilo eno glavnih nalog bodočih samoupravnih organov. V zameno za to »popuščanje« podjetja ELEKTRO Maribor pa so preostala štiri podjetja pristala, da sedanje elaborate o združitvi teh kolektivov izpopolnijo na osnovi zahtev mariborskema podjetja. BITKA ZA OSLOVSKO SENCO ALI SE KAJ VEC? Te podrobnosti opisujemo zaradi tega, da bi vendarle bilo jasno, prek kolikšnih čeri se morajo prebijati prizadevanja za integracijo slovenske distribucije električne energije. Sedanji kompromis namreč ne pomeni zmage nobenega tabora, če se tako izrazimo, marveč samo priznanje objektivnega dejstva, da je probleme, o katerih so najbolj vztrajno ves čas govorili predstavniki mariborskega podjetja, dejansko, možno zadovoljivo razrešiti samo znotraj združenega podjetja. Tako kot morajo sedanja di$tribuc?ijska podjetja iz dneva v dan razčiščevati različne probleme, ki nasta- jajo v odnosih med njihovimi enotami, se bodo podobne težave nujno pojavljale tudi v novem podjetju. Kakor je namreč vsako sedanje podjetje zainteresirano za skladen notranji razvoj, tudi novo podjetje ne bo moglo ravnati drugače. Nesporno je, da bo notranja organizacija morala sloneti na enotnih izhodiščih. Na ta način bodo torej tudi osnovna sredstva ovrednotena po enotnih načelih, saj drugače tudi biti ne more. Ce so torej predstavniki mariborskega podjetja »zmagali« v tem, da je pri elaboratih glede združitve treba upoštevati »moč« slehernega partnerja, izračunano na osnovi enotnih meril, so s tem praktično opozorili le na nalogo, ki jo čutijo tudi drugi partnerji. Če pa distribucijska podjetja iz Celja, Nove Gorice, Ljubljane in Kranja tega vprašanja niso postavljala v ospredje, to ne pomeni, da bi to zanje pomenilo zadevo postranskega pomena, marveč zgolj to, da jim ne gre za trenutne, praktično tudi težko dosegljive ekonomske koristi. Zato bo bližnja prihodnost, ko bodo že pripravljeni dokončni elaborati in Še drugi dokumenti, ki so potrebni za pripravo referenduma o združitvi, nesporno pokazala, kdo je bil tisti, ki je zavlačeval potek dosedanjih priprav. Predstavniki mariborskega podjetja so namreč menili, da so jim vsi partnerji in tudi javnost po krivem naprtili to odgovornost in da so, če sploh kdo je, kriva preostala podjetja, ker fiiso hotela »priznati« upravičenosti njihovih zahtev. TUDI RAZPRAVA O ODGOVORNOSTI ŠE PRIDE NA DNEVNI RED Kljub vsemu je očitno, da se priprave na integracijo distribucijskih podjetij in tudi proizvodnih ter prenosnih podjetij zatikajo predvsem zaradi »prestižnih« vprašanj in interesov. Škode, ki zaradi tega nastaja, ne čutijo samo prizadeti kolektivi, ampak tudi širša družbena skupnost: razdrobljeni kolektivi počasneje razrešujejo vprašanja, ki so povezana z zanesljivo in solidno dobavo električne energije gospodarstvu in drugim porabnikom. Ker elektrogospodarstvo kot celota slednjič predstavlja dejavnost posebnega družbenega pomena, bo nedvomno kmalu prišel čas, ko bo treba potegniti ostro mejo med samoupravnimi pravicami kolektivov in tistimi interesi družbene skupnosti, zavoljo katerih le*ta ne more pristati na to, da bi se prizadeti kolektivi v nedogled skrivali za lastnimi samoupravnimi pravicami in se zapletala v prestižnih vprašanjih. Še na nekaj bi želeli opozoriti ob koncu današnjega sestavka. Na omenjenem posvetu so predstavniki distribucijskega podjetja ELEKTRO Maribor ostro kritizirali tudi dosedanje poročanje našega lista o integracijskih procesih v elektrogospodarstvu. Njihova utemeljitev je bila, da smo pisali enostransko in zlonamerno. Dejstvo namreč je, da je delavski svet podjetja ELEKTRO Maribor — na zadnji seji so članke v celoti prebrali! — reagiral pred- vsem na tiste odlomke iz naših ^ dosedanjih prispevkov, ki so kakorkoli kritizirali njihova stališča. Pravice do takšnega ravnanja jim nihče ne oporeka, toda če so se že mnenja razlikovala, če so bila ta mnenja tudi javno objavljena, potem bi pričakovali, da bodo prizadeti javno reagirali na istem mestu. Doslej smo v naše uredništvo prejeli že več pisem bralcev-članov kolektivov distribucijskih podjetij, H želijo, da bi jih obiskali, da bi lahko povedali lastna mišljenja in polemizirali z že izrečenimi stališči. To bomo tudi storili. Toda: če delavski svet distribucijskega podjetja ELEKTRO Maribor meni, da naš list, ki je med drugim objavil avtoriziran odgovor direktorja tega podjetja, enostransko in žaljivo poroča o njihovih hotenjih, potem pričakujemo njihov javni odgovor. Preden pa tega niso storili, nikakor ni prav, da obtožbe izražajo tam, kjer zanje ni mesta — ne glede na to, da iz njih ni bilo mogoče razumeti, v čem in kako naj bi naš list blatil njihov kolektivi Še to: ker je v našem predzadnjem članku (Kje se zatika, DE št. 5, z dne 1. II. 1969) zapisana misel, da so se razen v ELEKTRO Maribor v vseh drugih podjetjih neformalno že odločili za integracijo, naj vseeno pojasnimo naslednje: mišljena je odločitev za dejansko integracijo ob pogojih, ki jih opredeljujejo sedanji elaborati, ne pa formalna odločitev o tem, da prizadeti kolektivi soglašajo z zamislijo o integraciji. Temu, zadnjemu, namreč kolektiv ELEKTRO Maribora res ni nikoli nasprotoval. Toda, ker je iz vsebine tega članka razvidno, po kakšnih ovinkih in stopničkah potekajo priprave na integracijo, najbrž iz praktično razumljene interpretacije stališč glede integracije najbrž ni mogoče sklepati, da to že pomeni tudi blatenje kolektiva, ki je bil imenovan. MILAN GOVEKAR , NAJNOVEJŠE IZ KLI LOGATEC ¥ Logatcu ne »Važnejša kot časopisna hvala je za nas zavest, da dobro gospodarimo,« mi je dejal glavni direktor Kombinata lesne industrije Logatec Anton Antičcvič. »Ni šala brez izgube izvoziti letno za dva milijona dolarjev na Zahod. To gospodarstvenikom več pove kot ^hvalisanje o visoki produktivnosti, dobri proizvodni usmeritvi in organizaciji dela... Ujeli smo se s svetovnimi cenami in s svetovno konkurenco, to je vse.« Za bralce pa najbrž to ni edina zanimivost iz KLI Logatec. Zato sem sedla k pisanju ... GOSPODARSKA PISMENOST Sedežno in gradbeno pohištvo ter obešalniki so glavni izdelek Kombinata lesne industrije Logatec. Kakor nekdaj. Proizvodni program pa se je znatno skrčil in se omejil predvsem na donosnejše artikle, po katerih povprašujejo domači in tuji kupci. V logaškem kombinatu, na primer, ne izdelujejo več 10 ali 11 vrst obešalnikov, ki so jih na ameriškem trgu prodajali po 3 do 4 cente, ampak samo širok obešalnik, ki jim vrže 6 dolarjev! Enako kot pri obešalnikih so po donosnosti zožili tudi proizvodni program sedežnega pohištva. Izdelujejo le še tri osnovne tipe. ki zahtevajo največ živega dela. Že davno so se namreč prepričali, da je izvozni učinek tem večji, čim več živega dela je v izdelkih. Izvozu desk — svoji prvi prodaji na tuje — se zato še prizanesljivo posmehnejo, češ, vsaka šola nekaj stane. Obrat, Id je bil pred leti zgrajen za tipizirano gradbeno pohištvo, predvsem za tipizirane fasadne elemente — okna In balkonska vrata — je ob začetku gospodarske reforme zašel zaradi investicijskih restrikcij v krizo. Zasebna gradnja oživlja in z njo vred rastejo serije oken in balkonskih vrat. Velikoserijiska proizvodnja pa znižuje proizvodne stroške... Zato se je KLI Logatec trudil, da bi si povečal odkupno mrežo onstran meja. Najnovejši uspehi tega truda: letos bo izvozil v Zahodno Nemčijo za milijon mark okenskih kril ali 4000 kril več kot lani, , , , Proizvodna specializacija, velike serije donosnih izdelkov, to je tisto, s čimer se je KLI Logatec uvrstil po izvozu na drugo mesto med slovenskimi lesno predelovalnimi podjetji in ga prekaša samo še Brest. Po velikosti pa je veliko podjetij večjih. V KORAK S SVETOVNO MODERNIZACIJO STROJEV Celotni dohodek podjetja je lani ob skromnih investicijskih vlaganjih porastel za malo manj kot 10 milijonov N-dinar-jey ali za četrtino, medtem ko so osebni dohodki porasli samo za 15 odstotkov in znaša lanskoletno povprečje približno 900 N-dinarjev. Za lesnoindustrijsko podjetje ni majhno, proizvodni delavci pa niso najbolj zadovoljni. »Tudi pri nas bi si lahko privoščili 1000 novih dinarjev kolektivnega povprečja,« mi je navidezno neskladnost med celotnim’ dohodkom in zaslužki obrazložil glavni direktor, »gospodarno pa ne bi bilo, če bi si sklade zmanjšali na račii povečanih osebnih dohodkov.« Obseg proizvodnje in celotni dohodek rasteta seveda na račun produktivnosti, vendar ne samo na njen račun, ampak še zaradi ugodnejših tržnih pogojev doma in v tujini. Da si ohranijo pridobljena tržišča, pa je nujno modernizirati proizvodnjo. V lesni industriji stroji po sedmih letih tehnološko in komercialno zastarijo, temu so morali prilagajati amortizacijo. Namesto minimalnih C odstotkov Znaša njihova amortizacija že 14 odstotkov,- kar jih prikraj- šuje pri osebnih dohodkih, povečuje pa varnost podjetja. Delitvenega ključa za prosto akumulacijo iz leta v leto bistveno ne spreminjajo: za osebne dohodke porabijo približno tri četrtine dohodka, četrtino pa na-lože na sklade. Za KLI značilna previdnost se kaže tudi v vrednotenju zalog. Zadnja tri leta jih obračunavajo po direktnih stroških, ki obsegajo samo materialne izdatke in osebne dohodke, brez amortizacije in upravno-prodaj-ne režije. Precenjevanje zalog namreč megli gospodarsko sliko podjetja in uspava. LETOS VIŠJI STANDARD Letos bodo v KLI Logatec predvidoma povečali proizvodnjo za 8 odstotkov ob istem številu zaposlenih, toda z izboljšano tehnologijo dela in z modernizacijo strojne opreme. Ce se mimo tega poveča produktivnost še za 5 odstotkov z večjo 'delovno disciplino in z boljšimi delovnimi izkušnjami — kakor vsa zadnja leta — se bo kolektivno povprečje osebnih dohodkov dvignilo na 1.010 N-dinarjev in se izenačilo s sedanjim povprečjem v lesnem kombinatu Brest iz Cerknice. To pa že tudi pomeni, da nihče ne bo več v normalnem delovnem času zaslužil manj kot 600 N-dinarjev. Predvidevanja so po mnenju generalnega direktorja in analitika kombinata realna, ker so strokovne službe v zadnjem času okrepili. z ustrezno usposobljenimi sodelavci. ŽELJE Z BRADO IN BREZ NJE KLI Logatec pa bi se verjetno še hitreje razvijal, če bf na primer projektanti predvideli za gradnjo stanovanjskih blokov in stolpnic več tipiziranega gradbenega pohištva. Tej želji Logatčanov je zrasla že brada, arhitekti pa še vedno po svoje projektirajo okenske odprtine, ker jim pač tipizirane oknice in okviri ne ustrezajo. V Logatcu jih zavoljo tega ne zmerjajo, pač pa želijo, da bi končno že temeljito proučili standarde za okna in jih prilagodili zahtevam projektantov In - potrošnikov. Proizvajalci bi se spremenjenim jugoslovanskim standardom za ok. i in druge fasadne elemente iz lesa hitro prilagodili, če bi vedeli, da bodo s tem povečali prodajo m svoj dohodek. Drugo, kar logaški kombinat ovira pri razvoju, je bančno poslovanje. Ker izvažajo več kot polovico proizvodov, razpolagajo z 12,6-cdiStotno retencijsko kvoto. Deviznih sredstev imajo torej kar precej in celo preveč, če se ne odločijo za uvoz proizvajalne opreme. Po veljavnih predpisih smejo devize prodati banki ali nalagati na svoj žiro račun. Praktično pa je slednje povsem nemogoče, '-er banka zahteva, da uvoženo blago vna-prel plačajo z dinarji, ki jih večini podjetij primanjkuje. Banka potemtakem hkrati posluje z njihovimi devizami in njihovimi dinarji v. svoje dobro. Največ, kar podjetju uspe, je to, da dobi dinarski kredit na račun izvoženega še ne plačanega blaga in ga potem vrne v devizah, obražunanih po uradnem tečaju. KLI Logatec meni, da bi bilo pravičneje in za izvoz spodbudne j e, če bi smeli devize sa-. mostojno prodajati po dnevnih cenah, oziroma če bi devize, ki jih ’-7tvarijo, postale njihova dejanska last in bi razliko med uradno in dnevno ceno dolarja sami spravili v žep, ne pa banka. ki ni imela nobenih zaslug za ta devizni priliv Tretja želja pa zadeva kon-tingentiran uvoz. Blagovne liste zvezni sekretariat za zunanjo trgovino prepozno sestavlja. KLI Logatec ima zato — kljub velikemu izvozu in razpoložljivim devizam — težave pri oskrbi z uvoženim polivinilklori-dom, ki ga potrebuje za plastične okenske rolete. Februar je že, a blagovna lista za letos še ni sestavljena, od podjetij pa vsi od državne uprave navzdol zahtevajo poslovno prožnost, go-spodarspo ekspanzijo, čimvečji izvoz in rentabilno vključevanje v mednarodno : menjavo dela. Vse to pa kajpak zahteva polno izkoriščanje .'Ojev, torej proizvodni red in delavno disciplino. MARIOLA KOBAL , Kako gospodarimo O KOLEKTIVIH, KATERIH DIREKTORJI SO PREJELI LETOŠNJE KRAIGHERJEVE NAGRADE j Novim načrtom naproti V mariborski Tovarni avtomobilov in motorjev bodo leta 1973 proizvedli več kot 10.000 avtomobilov »Dogodek, ki smo ga lahko •premijah tudi mi preko televi-aije, je bil nam vsem v zadovoljitve, saj je z visokim priznanjem — Kraigherjevo nagrado ■— bilo dano inž. Stojanu Perhavcu, našemu generalnemu direktorju, primerno in zasluženo priznanje kot človeku ustvarjalcu, kot osebi, s katero je že polnih petnajst let najtesneje povezan razvoj in uspeh našega podjetja,« je dejal predsednik upravnega odbora TAM Zdenko Kostanjevec. »Petnajst let pa |je v človeškem življenju že dokaj dolga doba, na katero lahko gledamo z jasnim očesom, s pravo mero in posluhom, neobremenjeni z vprašanji današnjih dni. In ko se oziramo na minulih petnajst let, se lahko v celoti in brez pridržkov iskreno pridružimo odločitvi institucije, ki je tovarišu Perhavcu podelila to visoko družbeno priznanje, ki je toliko bolj pomembno, ker je bilo podeljeno V prisotnosti tovariša Tita.« MED PRVIMI Z MEHANOGRAFIJO Težko bi našteli vse zasluge inž. Stojana Perhavca za razvoj podjetja TAM. Najbolj bistvene nam je vendar osvetlil direktor finančnega sektorja v TAM, diplomirani oec. Rado Golob: »Iz novejšega obdobja našega podjetja gre zasluga prav našemu generalnemu direktorju, da smo kupili licenco tovarne Kumbold Heinhl Deutz. S tem je dobila naša država najsodobnejše vozilo z zračno hlajenim motorjem. Samo takratna odločitev o odkupu licence je omogočila našemu podjetju enajstletno proizvodnjo, ki je vzdržala doslej vso konkurenco. Sodobno organizirana proizvodnja, prilagojena manjšim serijam, pa bo omogočila podjetju še nekajletno proizvodnjo tega avtomobila in zlasti še motorja.« Naj povemo, da je Deutz popolnoma opustil proizvodnjo 5-tonskega tovornjaka in je zdaj mariborski TAM izključni proizvajalec omenjenih vozil in tudi rezervnih delov za lastna vozila in za dosedanjo proizvodnjo v Deutzu. »Po zaslugi inž. Perhavca,« je nadaljeval Rado Golob, »smo v podjetju 1. januarja 1956. leta uvedli tudi mehanografijo in s tem spremenili tudi organizacijo poslovanja. Ker smo bili med prvimi podjetji, ki so uvedla in tudi znala uporabiti mehano-grafska sredstva, so se pri nas šolali strokovnjaki proizvajalcev in kupcev teh strojev. Posredno smo tako prihranili državi velika devizna sredstva, saj so lahko dobila podjetja pri nas brezplačno že testirane programe, namesto da bi pošiljala svoje strokovnjake na drago šolanje v tujino. Preko mehanografijo pa se je selila v številna sorodna nodietja tudi oblika naše organizacije, zlasti preko mehano-grnfskih centrov, ki jih vodijo naši nekdanji delavci« SMOTRNA INVESTICIJSKA POLITIKA Zasluga generalnega direktorja TAM je tudi smotrna investicijska politika podjetja, usmerjena predvsem v modernizacijo in v pocenitev proizvodnje. »Tako usmeritev so sprejeli tudi naši kooperanti,« dodaja Rado Golob. »Specializacija proizvodnega procesa je ob naši tehnični, organizacijski in ka- DELAVSKA EJNTOTNOST Glasilo republiškega sveta ZSJ ra Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani Ust Je bil ustanovljen 80. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva tn uprave, Ljubllana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva Stfl-613, 818-89S. 312-402 tn 310-033. uprave 810-033 Račun pri Narodni bank) v Ljubljani. St. NB 801-1-001, de-viznt račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, «t. 501-62O-7-32000-10-3204-486. — Posamezna Številka stane 50 N-par - 50 S-dln - Naročnina Je četrtletna 8.50 N-din - 650 S-dln - polletna 13 N-din - 1300 S-din m letna 26 N-din - 2000 s-dln - Rokopisov ne vračamo — PoStnlna plačana v gotovini - Tisk In kliSell CZP .Lludska nravlca* T.lnhllana drovski pomoči zagotovila našim kooperantom hiter napredek. Tov. inž. Stojan Perhavc pa je zavoljo ekonomskih prednosti razvijal tudi mednarodno kooperacijo. Tako si je TAM med prvimi podjetji v državi ustvaril potrebna devizna sredstva za uvoz sestavnih delov, in sicer še v času, ko smo osvajali licenco. To smo dosegli z delitvijo proizvodnega programa in s proizvodnjo nekaterih delov za Deutz...« Ob razširjanju proizvodnje so v TAM skrbeli tudi za čim-boljšo prodajo. Uspeli so organizirati najsodobnejšo lastno trgovsko mrežo in razširiti lastne ter pogodbeno vezane servisne delavnice. Neposreden stik med proizvajalcem in potrošnikom je velika prednost za TAM, saj celo konkurenca priznava, da je to za TAM najmočnejše orožje na trgu. 1377 VEC AVTOMOBILOV Vse rezultate, ki so bili doseženi od 1. avgusta 1953. leta, to je od prihoda inž. Stojana Perhavca v TAM, bi težko opisali, še teže pa bi jih lahko verodostojno ocenili. Zato se raje pomudimo le pri nekaterih bolj svežih podatkih iz življenja in dela kolektiva TAM. O V zadnjih štirih letih so V TAM povečali celotni dohodek za 63 odstotkov. V teh štirih le- NAJPREJ TREZNA PRESOJA V najhujši stiski, ko je bilo že dogovorjeno, da odpuste še kakih 100 delavcev, je Elma dobila novega direktorja. Dva meseca je dipl. inž. Rudi Vavpotič študiral proizvodni program in proučeval vse druge gospodarske podatke, nato pa telefoniral na bežegrajsko občino: »Nič drugega vas ne prosim, kot da nas pustite pri miru.« Tedaj je namreč novi direktor ugotovil, da je Elmo mogoče sanirati s temeljito spremembo proizvodnega in poslovnega koncepta. Investicijska sfera, v katero je sodilo 83 odstotkov proizvodnje, je bila zaradi zavrte gradbene dejavnosti brezperspektivna. Kapacitete za blago široke potrošnje pa so bile le na pol izkoriščene. Prav ti izdelki naj bi po zamisli novega direktorja Elmo sanirali. Z večjo prodajo doma in z večnim izvozom. Vodje nekaterih strokovnih služb so dvignili roke, češ, direktor naj sam odgovarja za nov proizvodni koncept, ki je terjal dodatne investicije v proizvodno opremo, za katero pa ni bilo denarja. POMOČ ROVENTE Z zahodnonemškim podjetjem Roventa je Elma že prej nekaj let sodelovala. Iz Roven-te je dobivala sestavne dele za električne likalnike, ki so jih v Elmi samo sestavljali. »Lochn-arbeit« je kolektivu koristil, za urejene kooperacijske odnose pa tedaj še ni bilo pogojev. Niti v. naši zakonodaji niti v podjetju, kajti vsako inozemsko podjetje zahteva, da so izdelki enako kakovostni kakor njegovi. Ravno ob prihodu inž. Vavpotiča v Elmo pa so se začele mednarodne kooperacije zakonodajno legalizirati. Priložnost je takoj izkoristil in se odpeljal v Rovento. Na j več ji problem je bil, kdo bo kooperacijsko pogodbo podpisal in moralno in materialno odgovarjal za urejene kooperacijske odnose; te odgovornosti namreč naše banke niti družbena skupnost ne prevzema. Direktor Rovente pa se je zadovoljil z osebnim zaupanjem celo tih je bila povečana proizvodnja za 1377 vozil, izvoz pa je bil več kot podvojen. Leta 1964 so izvozili za 2,5 milijona dolarjev, lani pa že za več kot 6 milijonov dolarjev vozil. @ Številni organizacijski ukrepi v TAM, ki so zahtevali racionalnejšo proizvodnja, so povečali akumulativnost in s tem tudi sklade podjetja. V zadnjih štirih letih so se skladi podjetja povečali od 21 milijonov na 45 milijonov N-din. K temu velja še pojasniti, da v TAM niso povečali skladov podjetja na račun slabših osebnih dohodkov zaposlenih, marveč predvsem s povečano proizvodnjo, ki je prinesla velike prihranke pri stroških, in z znatnim porastom produktivnosti dela. © Relativno visoki osebni dohodki zaposlenih, ki so se od leta 1964. povečali od poprečnih 475 na 1200 N-din ali za 158 odstotkov, so bili v TAM doseženi deloma zavoljo splošnega porasta življenjskih stroškov, deloma pa tudi zaradi povečane produktivnosti dela, saj se je le-ta v omenjenem obdobju povečala kar za 45 odstotkov. OPTIMISTIČNA PRIHODNOST O gospodarjenju v minulem letu in o novih načrtih je pripovedoval dipl. oec. Andrej Lah, vodja službe ekonomskih analiz v TAM: pri kreditiranju nove galvanike. Milijon mark je posodil jugoslovanskim partnerjem. Vprašanje nikljanja in kro-miranja je bilo tako v glavnem rešeno. Postopoma je Elma osvajala sestavne dele in uvaža samo še termostate za likalnike Roventa. Ko jih začne sama izdelovati, bo sklenila kooperacijsko pogodbo za drugo vrsto likalnikov, ki jih izdeluje Roventa. USPEHI SO TU Mednarodna kooperacija zavezuje jugoslovanska podjetja, da v isti vrednosti izvažajo kot uvažajo. Elma to obveznost iz polnjuje in je za zgled čistih kooperacij sikih odnosov na mednarodni relaciji. Z vrednosti 8.000 dolarjev v letu 1966 se je menjava z Rovento povzpela lani na 84.000 dolarjev, medtem ko naj bi letos prerasla na 150.000 dolarjev. Če ne bi likalnikov v Elmi izdelovali kvalitetno, prav gotovo ne bi želi tolikšnega izvoznega uspeha. Znotraj podjetja pa ie bil trd boj s proizvodnim vodstvom in s starimi navadami, ki jih proizvodna disciplina in skrb za zahodnoevrdpsko kakovost izdelkov ne trpita. V novi galva-niki je bilo skraja 21 odstotkov izmeta, 200.000 novih dinarjev je šlo zaradi tega v nič. Kontrolna služba je bila slaba, čeprav jo je eno leto pomagal organizirati Zavod za produktivnost dela. Sam vodja te službe je/ priznal, da ni urejena, toda ko je direktor predlagal zamenjavo dveh vodij, ga delavski svet ni podprl. Načelno pa direktor takole sodi o izbiri ožjih strokovnih sodelavcev: . »Če prevzameš odgovornost za neki proizvodni koncept in za mednarodno kooperacijo, moraš imeti pooblastila, da po lastni presoji zaupaš odgovorne strokovne posle dobrim sodelavcem. Samo tako je uspeh zagotovljen. V tem smislu bi kazalo izpopolniti našo zakonodajo o delovnih razmerjih in jo prilagoditi uzakonjeni dolžnosti direktorjev, da optimalno izkoristijo proizvodne in gospodarske možnosti in dosežejo optimalne poslovne uspehe.« »Morda vam je že znano, da smo lani proizvedli 5456 vozil, prodali pa smo jih 5513. Razlika je pri tem posledica nedokončane proizvodnje iz predlanskega leta. S precejšnjim optimizmom pa gledamo tudi na prihodnost. V okviru našega proizvodnega programa bomo še naprej razvijali dve družini vozil, in sicer TAM 5000 in TAM 2000. Predvidevamo pa, da bomo od sedanjih 5000 vozil leta 1973 dvignili proizvodnjo že na več kot 10.000 avtomobilov najrazličnejših izvedb.« »Na čem pravzaprav snujete ta vaš načrt povečanja proizvodnje?« »V tovarni imamo posebno službo za analizo trga. Ta je ocenila potrebe domačega tržišča in seveda, koliko tovornih vozil bodo izdelali drugi jugoslovanski proizvajalci. Iz teh podatkov je sledila ocena o povečanju proizvodnje tovornjakov do 1973. leta« »Boste te svoje načrte lahko uresničili s sedanjimi proizvodnimi zmogljivostmi?« »Tovarne ne bomo povečevali, marveč bomo le odpravljali tako imenovana ozka grla. Tista 2 milijona dolarjev kredita mednarodne banke za obnovo in razvoj sta namenjena prav temu in mislim, da bomo tako brez večjih težav uresničili naše načrte.« MILAN ŽdVKOVIČ Odstavljeni strokovnjaki bi, seveda, bili samo premeščeni k ustreznejšemu delu. I VZPON V ŠTEVILKAH Od začetka te sanacijske operacije v Elmi do konca letošnjega leta se bo vrednost proizvodnje povečala s 23,50 milijona N-dinarjev na 57 milijonov, režijski stroški pa so doslej porasli le za 5 odstotkov, ker so po prihodu sedanjega direktorja reorganizirali tudi celotno poslovanje. 'Za neposredne proizvajalce pa je najvažnejše to, da podjetje slehernemu članu kolektiva garantira 420 N-dinarjev osebnega dohodka na mesec, medtem ko novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov pr ndvideva ob normalnem delu najmanj 600 N-dinarjev. Razpon med najvišjim in najnižjim prejemkom pa se je zdaj zmanjšal na 1:4,2. Gospodarske in poslovne uspehe pa jasno kažejo tudi skladi Elme: iz leta v leto se povečujejo. Leta 1967 so vložili vanje 2,800.000 N-dinarjev. Čeprav letni obračun za preteklo poslovno leto še ni izdelan, že vedo, da bodo na boljšem — obetajo si vsaj 4 milijone proste akumulacije, za letos pa so začrtali 5 milijonov dinarjev. NOVI NAČRTI Kakor sem omenila, namerava Elma z Rovento še kooperi-rati. Na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je uspelo dobiti zastonj, že razvijajo nov likalnik iz Rovcntin. ;a proizvodnega programa. Kooperacijski odnos bo takšen, kakor je bil doslej: uvez sestavnih delov in v enaki vrednosti izv »z, dokler ga Elma v celoti ne bo sama izdelovala; enako načelo pa bo veljalo za nekatere druge gospodinjske aparate. Novi proizvadno-pcslovni koncept se torej uresničuje tako, kot je začrtan. Pri tem Elmi pomaga tudi zavod za tržne raziskave. Skupaj z njim bodo v Elmi do oktobra letos sestavili optimalni proizvodni načrt, prilagojen tržnim potrebam, opremi in razpoložljivim sredstvom. Tako jih prihodnost ne bi smela ne presenetiti ne prevarati. MARIOLA KOBAL ELMA JE ZGLED DOBRE MEDNARODNE KOOPERACIJE Trnovo zdravljenje Elma je bila 1966. leta tako na tleh, da je bežigrajska občinska skupščina razmišljala o njeni likvidaciji. Skladišča so bila polna neprodanih izdelkov, denarja za material ni bilo, kolektiv pa je bremenil še velik kredit. Devet milijonov novih dinarjev, sposojenih za osnovna sredstva, naj bi vrnili v treh letih. Še bolj boleč je bil položaj delavcev. Pošiljali so jih občasno na brezplačen dopust in jih odpuščali. Primanjkovalo je dela in kruha za vse. Pa si oglejmo to tovarno: povsod veliki uspehi in napredek! Predpisana plača in zaslužena plača Za naše dosedanje pojme se je te dni zgodilo nekaj čudnega: zvezna skupščina se je odločila zvišati osebne dohodke profesionalnih zveznih poslancev in funkcionarjev, člani številnih beograjskih delovnih kolektivov pa so glasno povedali, da se s tem ne strinjajo. Da se ne strinjajo s tem, so rekli, da si nekateri v naši družbi plače enostavno predpisujejo, neposredni proizvajalci pa si hkrati vse teže zaslužijo svoje osebne dohodke. Da ni prav, so rekli, da je osebni dohodek za nekatere zagotovljen, za druge pa odvisen ne samo od vloženega dela, temveč tudi od mnogih drugih pogojev, na katere ne morejo kaj prida vplivati. Da ni prav, da govorimo o tem, kako je gospodarstvo potrebno razbremeniti številnih dajatev, obenem pa mu v resnici jemljemo vse več dohodka in ga prelivamo v negospodarstvo. Predstavniki skupščine so svojo odločitev branili z argumenti: da so se v zadnjih dveh letih, ko se plače zveznih poslancev niso dvignile, povprečni osebni dohodki v Jugoslaviji povečali za približno 24 odstotkov, življenjski stroški pa le za približno 14 odstotkov in da torej tistih 7 odstotkov, kolikor naj bi se v povprečju dvignile plače zveznih poslancev, pomeni pravzaprav samo nadomestilo za porast življenjskih stroškov. Le manjši del zveznih poslancev — točno 214 — preje-ma plačo v skupščini. Preostali pa dobivajo osebne dohodke || v delovnih organizacijah, v katerih so redno zaposleni. Si- [j cer pa plače profesionalnih poslancev niso predpisane, tem- g več vsak dobi toliko, kolikor je zaslužil v delovni organiza- g ciji, preden je postal profesionalni poslanec. Tako so tudi M med profesionalnimi poslanci velike razlike: nekdo dobiva p samo 105.000 S-din, plače sedemnajstih med njimi pa preše- |j gajo 400.000 S-din. i Jasno je, da tistih, ki so postali profesionalni zvezni po- g slanci, ne moremo kaznovati s tem, da bi jim dali nižje g osebne dohodke, kot so jih imeli v svojih delovnih organi- g ; zacijah. Ce bi hoteli tako storiti, potem bi gotovo težko pr e- g : govorili sposobne ljudi, da prevzamejo delo profesionalnega g i poslanca, določeno število takih poslancev pa moramo imeti* g I če hočemo, da bo skupščina nemoteno delovala. g Gledano iz tega zornega kota je zgoraj omenjena odlo- g i čitev zvezne skupščine v redu, protesti zaradi nje pa neupra- g | vičeni. Pa vendar... , j 1 Pa vendar ostaja dejstvo, da si zaposleni v gospodar- || I stvu ne morejo predpisovati osebnih dohodkov, temveč si g \ jih morajo zaslužiti, hkrati pa morajo zaslužiti tudi sredstva g ; za osebne dohodke vseh tistih, ki si te dohodke lahko eno- g 1 stavno predpišejo kot plače. To je narobe in to vzbuja g I nezadovoljstvo neposrednih proizvajalcev, plače profesional- g f nih zveznih poslancev pa so bile samo povod, ne pa tudi g S vzrok tega nezadovoljstva, ki so ga glasno izrazili nekateri g 1 beograjski delovni kolektivi. Milan Pogačnik o B E j > S tt o c o o H cu J a (O > M O H < H W S O • u w 04 g en s o H Č Z O o H 0, J ° to > w »■» K O < H Z H S o a Kako iz tehnološke krize? ( (Nadaljevanje s 1. strani) lovalni industriji 58,3 odstotka ter v bazični industriji 56,7 odstotka. Ta podatek pa je izredno vznemirjajoč, posebno če upoštevamo vse večje poslovne zahteve, ki stoje pred slovensko industrijo kot prevladujočim področjem gospodarstva. Tiste industrijske panoge, ki največ izvažajo, pa so celo nadpovprečno zastarele. Koeficient odpisanosti delovnih priprav v kovinski industriji znaša 85,6 odstotka, v tekstilni 69,9 odstotka ter v usnjarsko obutveni 58,9 odstotka. Vzrok tako nizke tehnične opremljenosti ter izredne zastarelosti naše industrije je tudi v njeni razvojni poti. Naša celotna industrijska struktura se je namreč razvila na temeljih manjših obrtnih in polindustrijskih obratov, ki so poslovali že pred drugo svetovno vojno, precej od njih pa celo v prejšnjem stoletju. Delovne priprave industrije na področju države so precej »mlajše« kot v Sloveniji. Koeficient njihove odpisanosti znaša le 49,4 %, od tega v predelovalni industriji 47,9 %, v bazični pa 51,1 %. Učinek dela s pomočjo teh delovnih priprav pa je v razmerju Slovenija — država v obratnem sorazmerju z njihovo vrednostjo. V državi dosegamo 20.774 N-dinarjev družbenega produkta na enega zaposlenega, v Sloveniji pa 25.641. Vendar nas tarnanje ne bo nikamor pripeljalo: treba je tudi vedeti, kako se izkopati iz gospodarskih težav. V atmosferi temperamentnih zahtev, naj bi razviti v prihodnje odštevali še več denarja za manj razvite, ni mogoče pričakovati iz zvezne sklede pomoči za obnovo slovenske industrije. Iz- hod iz tehnološke krize* v kar teri je slovenska industrija, je zato predvsem v večjih naložbah v industrijo iz lastnih sredstev, le-ta pa so, razumljivo, odvisna od kreditnih sposobnosti posameznih gospodarskih organizacij ali panog. Kreditna sposobnost pa je spet odvisna od obremenitve in od boljšega ali slabšega gospodarjenja podjetij in tako imenovane družbene nadstavbe. Obremenitve gospodarstva nenehno naraščajo (delež družbe v družbenem proizvodu industrije je narastel od 30,4 odstotka v devetih mesecih leta 1966 na 31,7 odstotka v devetih mesecih leta 1968), zato občutno večje kreditne sposobnosti gospodarstva pri sedanjih težnjah ekonomske politike ni mogoče pričakovati. To pa pomeni, da je edina realna možnost slovenskega gospodarstva, če se želi izkopati iz tehnološke zaostalosti, da združi napore, zmožnosti in sredstva za skupne racionalne naložbe, ki lahko najbolj koristijo gospodarskemu in družbenemu razvoju Slovenije kot celote, ne pa nenehno drobiti ustvarjalne in materialne sile in se zapečkarsko pričkati, ka) bo kateri kraj dobil, kot to delamo zdaj. Slovenije je komaj za predmestje večjega evropskega mesta, centrov vpliva na moči pa imamo, sodeč vsaj po sedanjih razpravah o gradnji cest, vlogi koprske železnice, o odnosih med Ljubljano in Mariborom, o pomenu regij itd. — več kot vsako izmed njih. Lokalistična obarvanost predlogov in zahtev — čeprav izzveni na srečo največkrat v prazno — pa razkraja, namesto da bi gradila. VINKO BLATNIK RAZGOVOR O VLOGI OBRTI V GOSPODARSKEM RAZVOJU OBALE Pomanjkanje pobud? Pred dnevi je bil v Kopru razgovor o vlogi obrti v gospodarskem razvoju slovenske obale. To je bil že šesti razgovor zapored, ki so jih organizirali obalni sindikalni svet Koper, obalna konferenca ZKS in komisija medobčinskega sveta za izdelavo regionalnega programa razvoja o možnostih perspektivnega razvoja posameznih panog gospodarstva. Namen minulega razgovora je bil, da strokovnjaki, organizatorji proizvodnje in družbeno politični delavci iz obrti in sorodnih podjetij prispevajo svoja mnenja in stališča k osnutku programa razvoja. Seveda pa razprava ni bila omejena le na področje obrti, saj so udeleženci razložili svoje poglede tudi na vsa druga področja razvoja slovenske obale. Med najvažnejše ugotovitve omenjenega razgovora vsekakor sodi misel, da na področju obrti na slovenski obali še močno primanjkuje pobud za razvoj in da so sredstva, ki jih ustvarja obrt, zelo razdrobljena, čeprav je akumulacija že zadovoljiva. Udeleženci razgovora so zato menili, da bi bilo potrebno ustanoviti delovno skupino, ki bi naj izdelala predlog za nadaljnji razvoj obrti na obalnem območju. To delovno skupino naj bi formiral strokovni odbor za obrt pri Gospodarski zbornici Slovenije. -a Izobraževanje iti hntfare NAČELA IN PRAKSA OBDAVČITEV SKLADOV SKUPNE PORABE V SR SLOVENIJI ŽE KAŽE ŠKODLJIVE POSLEDICE — (III) Ali desnica res ne ve, kaj dela levica ? Ob problemu, ki ga je obravnavala Delavska enotnost v prejšnji številki pod naslovom »Mar davek na izobraževanje?«, sem si ponovno postavila vprašanje: ali res desnica ne ve, kaj dela levica — ali pa gre pri tem za globlji nesporazum. Ali sprejemamo in podpiramo težnje, da bi delovne organizacije s sredstvi, ki jih namenjajo izobraževanju, neposredno lahko vplivale na obseg, strukturo in kvaliteto izobraževanja ter same reševale svoje kadrovske probleme — ali ,pa hočemo, da bi delovne organizacije vsa ta sredstva odvajale v skupne fonde, na katere nimajo bistvenega vpliva. Ali smo torej za neposredno sodelovanje gospodarstva in šolstva le v deklaracijah, v praksi pa ga zanikamo. DOMŽALSKI PROSVETNI DELAVCI O REFERENDUMU ZA SAMOPRISPEVEK: ZAHTEVAMO ENOTNO POLITIČNO AKCIJO! Minulo soboto so se prosvetni delavci iz Domžal soglasno odločili, da podporo skupna prizadevanja političnih organizacij za referendum o uvedbi samoprispevka za šolstvo. Za referendum so se že izrekli Občinski sindikalni svet, Občinska konferenca SZDL in Občinska zveza združenj borcev NOV, Občinski komite ZKS bo svoje stališče šele izoblikoval, verjetno pa se bo priključil akciji vseh. Prav v tem času se v Zvezni skupščini obravnava načrt zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Precejšen del sprememb, ki jih vsebuje načrt, opravičuje predlagatelj s tem, da je treba tudi z zakonodajo stimulirati oziroma prisiliti delovne organizacije, da bodo hitreje in učinkoviteje spreminjale kadrovsko strukturo za,posl e-nih. Med take spremembe sodijo med drugim določila o definiranju strokovne izobrazbe, večjih možnosti premeščanja, prisilnem upokojevanju, omejevanju honorarnega dela itd. Najpomembnejše pa je določilo, ki obvezuje vse delovne organizacije, da najmanj v enem letu po sprejetju zakona izvedejo sistematizacijo delovnih mest glede na sedanje in perspektivne potrebe proizvodnje. Na osnovi take sistematizacije pa lahko delovne organizacije v 6 mesecih premestijo tiste, ki nimajo ustrezne izobrazbe, na druga delovna mesta. Ni moj namen na tem mestu polemizirati, ali bo tako določilo brez drugih ukrepov in predvsem strokovne pomoči delovnim organizacijam, prispevalo k hitrejšemu spreminjanju kadrovskih struktur v delovnih organizacijah; tudi ne o tem, ali je lahko sistematizacija delovnih mest enkratno opravilo. Zanima me bolj drugo: ali bodo lahko delovne organizacije zamenjale vse neustrezne kadre z ustreznimi in ali pri tem lahko računajo samo na kadre, ki jih dajejo redne šole ali pa so možni in nujni tudi drugi načini izobraževanja in usposabljanja kadrov. V sistem izobraževanja in strokovnega usposabljanja vključujemo tudi druge, »nešol-ske oblike«, kot so izobraževanje na delovnem mestu, permanentno dopolnilno izobraževanje vseh zaposlenih, družbeno in splošno kulturno izobraževanje itd. Vse te oblike, zlasti pa stalno dopolnjevanje znanja, ki ga narekujejo spremembe v tehnologiji in organizaciji dela, je če-sto nemogoče in nesmortno organizirati izven delovnih organizacij. Zanima me tudi, ali taki administrativni ukrepi lahko pomembnejše vplivajo na reševanje brezposelnosti, kar je tudi razlog za predlaganje zakonske spremembe. Ni neznano, da mnoge delovne organizacije zaman razpisuje delovna mesta predvsem za kadre z visokošolsko izobrazbo in da na zavodih za zaposlovanje skoro da ni takih, pač pa drugi profili, ki jih delovne organizacije ne morejo in ne bodo sprejemale, pa čeprav bi jih z zakoni še tako čvrsto obvezovali. Poznani so nam tudi uspehi razpisov za pripravniška mesta, pri katerih nekaterih mest ni bilo mogoče zasesti, medtem ko drugi diplomanti zaman iščejo zaposlitve. Prav zaradi takih neskladij med potrebami in razpoložljivimi kadri so delovne organizacije doslej iz svojih sredstev štipendirale predvsem tiste študente, ki jih najbolj potrebujejo. Pri tem so cesto izbirale kandidate iz vrst najboljših učencev, otrok svojih delavcev. Mnoge delovne organizacije so razvile razen štipendiranja mladih ljudi tudi reden sistem stalnega usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev. Filmski krožek železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah je posnel že čez 10 uspelih filmov z dokumentarno, žanrsko in igrano vsebino. Filmi so bili dobro sprejeti pri publiki in kritiki na raznih festivalih Slovenije in Jugoslavije. Za 100-letnico jeseniške železarne pa bodo mladi filmski amaterji posneli film »Jeklo in ljudje« ter film bodisi v lastnih izobraževalnih centrih ali pa s pošiljanjem svojih delavcev v druge izobraževalne ustanove. DVE RAZLIČNI ŠTIPENDIJI — NEENAKO STIMULIRANI Logično bi torej bilo, da bi sočasno s takimi družbenimi in administrativnimi pritiski tudi s finančnimi instrumenti stimulirali delovne organizacije, da bi vlagale več sredstev v izobraževanje in štipendiranje ter na ta način dobile več strokovnjakov, ki jih najbolj potrebujejo. Novi finančni instrumenti, s katerimi bodo morale delovne organizacije na sredstva, ki jih bodo iz skladov skupne porabe namenjale za izobraževanje svojih kadrov, plačevali davek, pa delujejo prav nasprotno. Destimulirajo načrtno kadrovsko in izobraževalno politiko v delovnih organizacijah ter delujejo proti koncepciji permanentnega in integralnega sistema izobraževanja v delovnih organizacijah. Vodijo k nadaljnji dezintegraciji gospodarstva in izobraževanja ter stimulirajo odtujevanje sredstev za izobraževanje, ki so izven neposrednega vpliva gospodarstva. Glede na tako obravnavanje izobraževanja, ki ga delovne organizacije neposredno organizirajo in finansirajo, torej lahko sklepamo, da v praksi ne želimo razvijati in podpirati dosedanjih prizadevanj delovnih organizacij, da z lastnimi sredstvi neposredno financirajo tiste izobraževalne oblike in takšne načine, ki njim najbolj ustrezajo. Kako bi si sicer lahko tolmačili ukrep, po katerem se štipendija, ki jo daje delovna organizacija, neposredno obdavčuje, medtem ko so druge oblike štipendiranja prek fondov neobdavčene. O Seminar za režiserje v Velenju Koncem januarja je bil v kulturnem domu v Velenju enotedenski seminar za režiserje začetnike. Občinska zveza kul-turnoprosvetnih organizacij Velenje je pripravila tečaj v Velenju, da bi omogočila obisk vsem tistim, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah. Seminar so vodili predavatelji iz Ljubljane, zadnja dva dneva tečaja pa so namenili veščinam maskiranja. Za tečaj se je prijavilo kar 28 režiserjev začetnikov in mladih igralcev iz vse velenjske občine. I. M. • Slikarji — amaterji počastili slovenski kulturni praznik Na Jesenicah so počastili slovenski kulturni praznik tudi člani likovne sekcije Svobode Jesenice. V mali dvorani delavskega doma so organizirali kolektivno razstavo. Štirinajst avtorjev razstavlja na njej 31 del v olju, akvarelu in temperi. Umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin, ki je bila članica žirije za izbor slik, je k tokratni razstavi zapisala: »Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da predstavlja ta razstava kvaliteten napredek članov DOLIKA«. P. U. »Ukročena materija«. Poleg teh bodo posneli še filme s prikazom življenja in dela gorskih reševalcev, alpskih smučarjev, plezalcev in alpinistov. Filme bodo predvajali na drugem medklubskem zveznem festivalu kratkomontažnih amaterskih filmov, ki bo aprila na Jesenicah. POLDE ULAGA FINANCIRANJE NA OSNOVI SAMOUPRAVNIH DOGOVOROV NE REŠUJE VSEGA Kaže, da še sedaj ni povsem jasno, da je osnovni nesporazum in vzrok za neurejenost zlasti na področju izobi'aževa-nja srednjih strokovnih pa tudi visokokvalificiranih kadrov v tem. da niso izgradili učinkovitega mehanizma, ki bi povezoval izobraževalno sfero z gospodarstvom in družbenimi službami. Prizadevanja, da bi ustanovili posebne izobraževalne skupnosti, so ostala brezuspešna. Delovne organizacije, ki imaja lastne šole, bodo morale tudi v letošnjem letu le-te financirati same. in to iz skladov skupne porabe, čeprav so v družbene fonde že odvedle sredstva po enakih stopnjah kot druge delovne organizacije, ki takih šol nimajo. S takimi ukrepi torej ne stimuliramo delovnih organizacij, da bodo čim neposred-neje vplivale na strukturo strokovnega šolstvo. Zato se bo struktura kadrov še naprej oblikovala bolj po obstoječih kapacitetah šol, kot pa po potrebah gospodarstva in družbenih služb. Prav zato (in ne zaradi nerazumevanja gospodarstva do izobraževanja nasploh) se ustvarja nezadovoljstvo tako pri gospodarstvu, izobraževalnih ustanovah pa tudi pri mnogih absolventih šol. Gospodarstvo ne dobiva kadrov, ki jih potrebuje, in mora naknadno vlagati sredstva, da jih usposobi. Izobraževalne ustanove so v stalni stiski s sredstvi in se pritožujejo nad gospodarstvom zaradi neenakopravnega materialnega in družbenega položaja. Mnogi mladi ljudje pa so razočarani, ker ne dobe zaposlitve v poklicu, ki so se zanj šolali. Bojim se, da gre pri nas za globok nesporazum v tem, da bomo lahko napravili »red« v izobraževanju, če bomo vse oblike spravili pod okrilje in kontrolo »prosvete« in da bomo le z rednim šolanjem lahko uspešno reševali vse kadrovske probleme. Tudi tako imenovano samoupravno dogovarjanje, na katerega se zadnje čase tako radi sklicujemo (in ki ga zakon o dohodku tudi predvideva) ne more spremeniti stanja. Ali naj delovne organizacije sklepajo samoupravni dogovor za vsakega slušatelja, ki ga šolajo na različnih ustanovah? — Ali naj tak dogovor sklenejo z lastnim izobraževalnim centrom? — Ali je to sploh pravno možno in normalno? Ali ne bo tak tretman izobraževanja v delovnih organizacijah ie-teh še naprej navajal na razne knjigovodske mahinacije. NAJ DOBRI GOSPODARJI PLAČUJEJO DAVEK ZA SLABE? Sedanji davčni ukrepi (in kriteriji za financiranje šol pri delovnih organizacijah) hote ali nehote vodijo k temu, da bi delovne organizacije čim manj neposredno vplivale in delovale na področju izobraževanja in štipendiranja ter čim več posredno prek skupnih skladov za izobraževanje in štipendiranje. 9 Torkovi večeri v velenjskem delavskem klubu Ze tradicionalni torkovi večeri v velenjskem delavskem klubu postajajo za Velenjčane vedno bolj interesantni in zaradi tega tudi obiskani. Zdi se, da je ta oblika kulturno-izobraževal-nega udejstvovanja v Velenju izredno uspešna, saj združuje prijetno s koristnim in bi bila torej vredna posnemanja. Predavanja o zunanjepolitičnih dogodkih v svetu, vtisih z raznih potovanj itd., ki so običajno spremljana še z diapozitivi, privabljajo vsak torek v klub tudi prek 100 ljubiteljev takih predavanj. IVAN MA2GON Takšne nasvete so ob obdavčitvi dajali gospodarskim organizacijam predlagatelji, čeprav vedo, da na politiko teh skladov delovne organizacije vsaj sedaj nimajo bistvenega vpliva. Čeprav nisem zagovornik zaprtih podjetniških izobraževalnih sistemov, ne morem razumeti, zakaj se tako bojimo vsega, kar raste in se razvija na osnovi resničnih potreb delovnih organizacij v njih samih. Drugod v svetu obdavčujejo neznanje in nagrajujejo prizadevanje za izobraževanje in se ne boje, da bi bilo tega kdaj preveč. Tudi pri nas smo z zakonom o pripravništvu napravili prvi korak — zakaj se bojimo, da bi delovne organizacije lahko še v času študija, s štipendiranjem pridobivale kadre, ki jih rabijo. Z zadnjimi ukrepi bomo obdavčili tiste delovne organizacije, ki so resno vzele načelo, da je znanje na jrenlabilnej-ša investicija. Plačevale bodo davek za intervencije v tistih delovnih organizacijah, ki se še vedno zanašajo na to, da jim bo slabo gospodarjenje reševala »družba«. (Sredstva, zbrana iz davkov na sklade skupne porabe so po zakonu namenjena za intervencijo v gospodarstvu.) Če ne bomo dali gospodarstvu možnosti, da bo neposredno lahko vplivajo na ustvarjanje mreže izobraževalnih ustanov, na njihove programe in načine izobraževanja kadrov, se bodo obstoječe neskladnosti še povečale — obenem pa se bodo še bolj poglabljala nasprotja med gospodarstvom in šolstvom. TILKA BLAHA S 1. marcem, po dogovoru tudi pozneje, zaposlimo gospodinjo lahko tudi starejših let, v novi, moderno opremljeni privatni hiši. Zaželeno je dobro znanje kuhe. Snaženje in druga podobna hišna dela opravlja snažilka. V hiši so vsi gospodinjski in kuhinjski aparati. Na voljo je lepa soba z radioaparatom in kopalnica. Nudimo delo v prijetnem vzdušju z urejenim prostim časom. Ponudbe naslovite na: Dr. W. A. LANG, Schartenrainstr. 30 Tel. 056/6 20 70 BADEN Post CH 5430 Wettingen/AG (Schweiz) Skupščina občine Domžale ima za šolstvo posluh, le denarja ima premalo. Za šolstvo bi letos v Domžalah potrebovali 11 milijonov novih dinarjev, občinski proračun pa je vsega 18 milijonov dinarjev. Lani, ko je bil proračun še za 2,5 odstotka manjši, so za šolstvo dali 7 milijonov dinarjev, dosti več tudi letos ne morejo dati. S toliko denarja se lahko nemoteno odvija le reden šolski pouk, za celodnevno bivanje otrok v šoli, za gradnjo novih šol pa denarja že zmanjka. To je na zborovanju prosvetnih delavcev povedal Slavko Matičič, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Domžale. Republiški poslanec Cene Matičič je dejal:: »V Metliki imajo samoprispevek že 20 let, drži pa, da zbrana sredstva res namensko trošijo. Tega se moramo zavedati v Domžalah in referendum nam bo uspel.« Bojazen, da bi referendum ne uspel, je v Domžalah velika. »V Tržiču, denimo, je referendum uspel,« je rekel Ljubo Milič, predsednik TIS v Domžalah. V akcijo so pa pritegnili vse, ki jim je šolstvo mar. Zato se pri referendumu ne spuščajmo v dileme, kje bomo gradili šole, rešujmo namreč šolstvo v Domžalah nasploh.« Po- želeti /e le, da bi predlog čimprej uresničili. V Zagorju je precej delavskih družin, ki ne zmorejo stroškov šolanja svojih otrok niti na srednjih, kaj šele na visokih šolah ali fakultetah. Delovne organizacije sicer štipendirajo nad 43 dijakov in študentov, nekaj štipendij pa podeljuje tudi temeljna izobraževal; i skupnost. Kljub temu pa podjetja nerada dajejo štipendije za srednje šole, ki so pomembna prestopnica za vpisovanje na visoke šole ali fakultete ljubljanske Univerze. vedal je še, da bi z l-odstotnim prispevkom od osebnega dohodka v petih letih zbrali v Domžalah 4 milijone dinarjev. Aleksander Skok, sekretar Občinskega komiteja ZKS je podvomil, da je čas volitev ravno najbolj primeren za glasovanje o samoprispevku: »Z referendumom lahko volitve obogatimo. lahko pa jih tudi osiromašimo,« je dejal in priporočal' treznost, ko bodo razmišljali o tem, kdaj bo referendum in kolikšen bo samoprispevek. »Vsekakor sem za samoprispevek in: drugi komunisti v Domžalah tudi,« je poudaril. Po dolgi razpravi so domžal-ski prosvetni delavci podprli prizadevanja za referendumj zahtevajo pa enotno akcijo vseh političnih organizacij v občini.’ »Ce ne bo enotne akcijej se domžalski prosvetni delavci že vnaprej odrekamo vsake odgovornosti za neuspeh,« je skupno mnenje vseh prosvetnih delavcev povedala Milena Vodopivec, profesorica iz Domžal Mariborski primer je bil očitno dobra šola za vse, ki pripravljajo referendume. Tudi pretirano samozaupanje ni do-; bro, boljša je treznost in tega1 se v Domžalah, kot je videti, v polni meri zavedajo! MATJAŽ VIZJAK Kaže pa, da so podjetja privolila v predlog, da bi v okviru združevanja sredstev za sološne družbene namene izdvojili nekaj denarja za ustanovitev sklada za podeljevanje pomoči nadarjenim otrokom in štipendije vsem tistim študentom, ki se vpisujejo na nekste-e eciali-zirane visoke šole. Letos naj bi sklad razpolaga! s 40.000 din, vodil pa naj bi ?a poseben upravni odbor, v katerem bodo tudi predstavniki delovnih kolektivov in drugi. Pobudo občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij so toplo sprejeli vsi, ki poznajo pereče materialne probleme nekaterih, zagorskih delavskih družin. Naposled je najbolj bistvr ; to, da bi zbrana sredstva sklada da-jalj kot pomoč pri šolanju resnično nadarjenim otrokom, ki v osnovnih šolah dosegajo zelo lepe učne rezultate, pa 'doslej niso imeli možnosti vpisovanja niti na srednje šole. Ce sklad ne bo :amo muha enodnevnica, in v kolikor bodo delovni kolektivi sčasoma prispevali še več denarja za te namene, bo struktura zagorskih srednješolcev in študentov že v prihodnijh letih bistveno drugačna, kot je zdaj. Za t-m pa že lep čas teži občinska mladinsko organizacija v Zagorju, samo da doslej v teh njenih prizadevanjih ni našla pravega razumevanja. ■ ■■■■■■■■! S I GNALI Koncerti za šolsko mladino! Deset večjih delovnih organizacij ter občinski sindikalni svet v Novem mestu so že lani sklenili s pomočjo sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS pripraviti za šolsko mladino vrsto koncertov priznanih umetnikov iz Ljubljane. Novomeški Zavod za kulturno dejavnost in Prireditvena poslovalnica »Festival« iz Ljubljane sta pripravila program komornih in solističnih koncertov, ki jih izvajajo: Slovenski oktet, Oktet Gallus, Pihalni trio, Trio Lorenz, Klavirski trio, Orkester in solisti Akademije za glasbo iz Ljubljane, harfistka Pavla Uršič-Petričeva in tenorist Mitja Gregorač ter sopranistka lleani Bratuž in basist Jože Stabej. Koncerti bodo na vseh 13 popolnih osnovnih šolah v novomeški občini. Vseh koncertov bo približno 20; polovico jih je bilo že ob koncu minulega leta, ostali pa bodo letos. Rihard Šoper IIIIII!l!IIIIIIIII!llll|l|l|||||ill|||||||||||||||||||||||||||||||||||)||||||||||||!||!j||||||||||[|||||||||||[||||||||||J||]|||||||||||||||||||]|||||[||]|||||||||||||||||||||!|]|||||||i;||;||||^ « ZOBNA KREMA mm Signal MILAN VIDIC TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana 1 ■lllllilllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllM liiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) • FILM ZA 100-LETNICO ŽELEZARNE JESENICE TUDI V ZAGORJU SKLAD ZA POMOČ PRI ŠOLANJU NADARJENIH OTROK Kolektivi privolili v sodelovanje Na pobudo občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, so v tej zasavski občini začeli akcijo za širšo družbeno pomoč pri šolanju nadarjenih otrok socialno ogroženih^ staršev in za podeljevanje štipendije vsem tistim mladim ljudem, ki se odločajo za študij, za katerega v Zagorju doslej niso dajali oziroma razpisovali štipendij. Šporl •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ k KRATKOIN JEDRNATO 9 JESENICE Nedavno so predstavniki vseh treh slovenskih železarn sklenili, da bodo od letos dalje prirejali tudi zimske športne igre. Na letošnjih prvih i 3kih igrah, ki bodo prve uni marca v Mojstrani, se bodo železar-ji pomerili v tekih na 8 km, štafeti 3X5 km, veleslalomu, sankanju, streljanju z zračno puško, kegljanju na asfaltu in v šahu. Letošnje zimske športne igre bodo organizi domačini — Jesenič& • IDRIJA Komisija za šport in rekreacijo pri ObSS Idrija je poslala vsem osnovnim organizacijam podrobni program delavskih športnih iger 1969. Značilno za letošnje igre je, da bo na programu več športnih disciplin. Komisija pri ObSS Idrija je sprejela tudi sklep, da se bodo najboljše ekipe udeležile medobčinskih delavskih športnih iger, ki jih bodo organizirali posamezni občinski sindikalni sveti na območju Notranjske in Primorske. Za razliko od preteklih let bo letos na sporedu nova panoga, avtomoto rally z ocenjevalno in spretnostno vožnjo. Tudi točkovanje posamezno in ekipno bo letos organizirano bolje kot pretekla leta. Naj na tem mestu omenimo še problem v zvezi z dograditvijo športnega centra v Idriji. Dejstvo namreč je, da umiki za rekreacijo delavcev še niso podrobno izdelani, zaradi česar so številni delavci prikrajšani. Zato bo v prihodnjih dneh skušala problem rešiti komisija za šport in rekreacijo pri ObSS Idrija. S. POLJANŠEK • ULOVKA V nedeljo 16. februarja bo Ulovka nad Vrhniko prizorišče medobčinskega srečanja delavcev — športnikov iz notranjskega bazena. Delavci športniki iz Cerknice, Idrije, Logatca in Vrhnike se bodo pomerili v veleslalomu. Tekmovali bodo v treh kategorijah: ženske, starejši člani in mlajši člani. Doslej se je prijavilo že 168 smučarjev. To prvo smučarsko srečanje prireja in organizira ObSS Vrhnika v sodelovanju z ostalimi občinskimi sindikalnimi sveti na območju Notranjske. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. Ekipo sestavljajo trije člani, najboljši tekmovalci posamezne sindikalne organizacije. Ce bo vreme prirediteljem naklonjeno, bo športna prireditev gotovo lepo uspela. S. P. I • RAVNE NA KOROŠKEM Komisija za šport in re-5 kreacijo pri sindikatu žele-5 žarne je po številnih inter-! nih obratnih tekmovanjih * pripravila še medobraitna S tekmovanja, kjer so nastopili najboljši posamezniki in ekipe. Tekmovali so v rokometu, odbojki, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in atletiki. Nastopili so lahko le delavci, ki se ne ukvarjajo aktivno z ustreznim športom. REZULTATI: Kegljanje — 50 lučajev ! (72 tekmovalcev): 1. Šipek 8 (kladivama) 206, 2. ing De-! lak (uprava) 205, 3. Blatnik ! (Šolski center) 199; Atletika — ljudski mno-8 goboj: 1. ing. Hojnik j (SEVO), 2. Polajner (SEVO), 8 3. German (SEVO); Rokomet — osem ekip: 1. Uprava, 2. SEVO; Odbojka — skupina do 35 let, 10 ekip: 1. Valjarna, 2. Uprava; g Streljanje — posamezni-i ki (64 tekmovalcev): 1. s Halbi (valjarna) 159, 2. Sa-s gemik (SEVO) 157, 3. Pe-j pevnik (mehanična) 156, 4. * Homan (livarna) 152, 5. 8 Rane (mehanična) 151; Namizni tenis: — posa-8 mezniki (57 tekmovalcev): 8 1. Maklin (uprava), 2. Ačko ! (SEVO), 3. Mlakar (meha- | ni6na)- 1. PRAPROTNIK Crmošnjice minulo nedeljo: še nekaj metrov do cilja. (Foto: —mG) ZAPISEK S III. ZIMSKIH DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER DOLENJSKE V ČRMOŠNJICAH Tekma § snegom in časom V Črmošnjicah, kjer se razvija dolenjsko zimsko turistično športno središče, je občinski sindikalni svet Novo mesto minulo nedeljo priredil že tretje zimske delavske športne igre Dolenjske. Močno sneženje na dan pred tekmovanjem je že grozilo, da bo treba prireditev preložiti. Organizatorji tekem pa so se spoprijeli s snegom in s časom in v tem boju tudi zmagali. Zasluga za to gre številni ekipi teptačev pod vodstvom Adolfa Šuštarja, predsednika ObSS Novo mesto; domačinom, ki so poskrbeli za ugodno počutje sodelujočih in ne nazadnje tudi ekipi Cestnega podjetja iz Novega mesta, ki se je v noči od sobote na nedeljo le prekopala skozi 70 cm visoko plast novega snega in tako tudi tekmovalcem in gledalcem utrla pot do Črmoš-njic. Zaradi slabih prometnih zvez in dotlej neočiščenih stranskih cest se je tekem v Črmošnjicah udeležilo le 50 izmed 90 prijavljenih tekmovalcev. Udeležba pa je bila kljub temu še enkrat tolikšna kot minulo leto, kar priča o naraščajočem zanimanju za tovrstna tekmovanja. Rezultati tekmovanj v veleslalomu, ki so zaradi visokega novega snega edino lahko bila na sporedu; Pri posameznikih je zmagal Peter Turk (Elektro Novo mesto), drugi je skozi cilj pripeljal Branko Koprivnik (Novoteks), tretje in četrto mesto si delita Peter Henčič (Krka) in Jože Turk (IMV), peto mesto pa je zasedel Anton Avsec (Elektro Novo mesto). Ekipni zmagovalec v tekmovanju kolektivov občine Novo mesto (tekma je bila vključena v medobčinsko srečanje) je postalo moltvo podjetja Elektro Novo mesto, druga v skupni razvrstitvi je bila ekipa tovarne Novoteks, tretja pa ekipa Krke. Medobčinski zmagovalec je postala ekipa Novega mesta pred Krškim, Črnomljem in Brežicami. Čeprav je bilo za tekmovanje prijavljenih tudi 10 tekmovalk, je na start prišla samo Katja , Kuralt (Krka,'Novo mesto). Progo je prevozila skupaj z moškimi kolegi, srečno prišla na cilj in tudi dosegla rezultat, ki jo uvršča v zlato sredino »krepkejšega spola«. Če bf slednjič bilo na smučarskih tekmovanjih v navadi, da nagradijo tudi najbolj požrtvovalne tekmovalce, tokrat ne bi smeli pozabiti na Tomaža Kristana iz črnomaljske ekipe. Nekako deset metrov pred ciljem se mu je namreč snela smučka. Da bi si jo pripel, ni bilo časa. Da bi se peš namenil škozi cilj, bi tudi preveč zamudil, saj se je sneg udiral do kolen. Tako je Črnomaljec storil edino mogoče: kotalil se je toliko časa, da je le prišel skozi cilj. Povedal rfam je, da ga je to bolj izmučilo kot pa tistih 750 metrov proge, ki jo je dotlej prevozil na smučeh. Tako kot smo pohvalili že samo organizacijo priprav za letošnje III. medobčinske zimske delavško športne igre Dolenjske, naj na koncu poudarimo, da je tudi organizacija samega tekmovanja potekala brezhibno. Najbolj vesel je seveda bil zaključni del, ko je podelitvi sledil še »krst« priborjenih pokalov. -mG V Žireh skakalnica in vlečnica Več tisoč ur so Žirovci brezplačno gradili novo G5-metrsko skakalnico, namenjeno domačim skakalcem in gostom. Preden skopni sneg, nameravajo postaviti še vlečnico na prostranem smučišču valovitih Goropek, nedaleč od Žirov. Oprema, ki jo bodo uvozili, je že plačana in mora zdaj zdaj prispeti. Glavni pobudniki za razvoj smučarskega športa v Žireh §o delavci iz tovarne obutve Alpina, ki ima celo lastni smučarski klub. Pod okriljem in z znatno materialno pomočjo SK Alpina se tudi šolska mladina sistematično uri v skokih in v alpskem smučanju. Sola mladih skakalcev ima dvajset članov in pet trenerjev. S skakalnimi čevlji je mladino oskrbela tovarna Alpina preko svojega smučarskega kluba. Ravno tako skrbi klub za naraščal alpskih smučarjev. Za vlečnico, brez katere si ni več mogoče zamisliti razgibanega smučarskega športa, ima ravno tako tovarna Alpina oziroma njen delovni kolektiv največ zaslug. 40.000 novih dinarjev je prispevala zanjo in s tem pokrila dve tretjini stroškov. Primanjkljaj pa je med drugimi pomagal pokriti občinski sindikalni svet s prispevkom 5000 novih dinarjev. Na tihem Žirovci upajo, da bodo dosegli še več. Mogoče se bo kak domačin kmalu zrinil v kako državno reprezentanco na smučeh? Skakalnica in vlečnica utegneta pritegovati tudi druge ljubitelje belega športa, kar bi za Žiri pomenilo začetek turizma in doslej zaman pričakovani priliv dohodka od turistične dejavnosti. Cesta, ki pelje čez Poljansko dolino v Žiri, je že v celoti asfaltirana. Čeprav ti velikopoteznejši načrti propadejo ali pa se prepočasi uresničijo, je nekaj ne-spodbitno: za popolnejšo rekreacijo mladine in odraslih delavcev je v Žireh poskrbljeno tudi v zimskem času. Ma- Prvenstvo železarne v sankanju Savske Jame so v nedeljo 2. t. m. znova sprejele številne tekmovalce. V Izvedbi sankaškega kluba SD Jesenice je potekalo prvenstvo železarne Jesenice v sankanju — navadne sanke za leto 1969. Tekmovanja se je udeležilo 169 članic in članov kolektiva, med njimi 13 žensk In 156 moških, od tega 45 nad 40 let In 111 pod 40 let starosti. Vreme je bilo tekmovalcem naklonjeno in je potekalo brezhibno. Edini, ki je bil na prireditvi nezadovoljen, je bil šel proge Drago Dokl, ki je upoštevajoč želje obratnih športnih referentov pripravil ne povsem poledenelo progo, kar pa ni bila najboljša rešitev in Je bila proga v izteku prepočasna. V tekmovanju posameznikov so tekmovalci zaradi velike udeležbe opravili le po en tek. Prve so se spustile po progi ženske. Tu je prepričljivo zmagala dolgoletna udeleženka teh prvenstev Ladica SODJA Iz upravnih služb. Sledili so jim moški nad 40 let. Na startu sta bila dva favorita — Peter PREVC iz HVZ In Janez SMOLEJ Iz livarne. Smolej je s startno številko 6 postavil zelo dober čas 1:15,0 min, vendar ga je Prevc s startno številko 14 prekosil za 1,2 sek ter tako postavil tudi najboljši čas dneva 1:13,8 s povprečno hitrostjo 41 km na uro. Oba sta vozila tudi bolje kot najboljši udeleženec v konkurenci moških do 40 let. Pri moških do 40 let šef proge Drago DOKL iz martinarne ni uspel obdržati svojega vodstva in sta ga prehitela Janez KONIG iz gradbenega vzdrževanja in Matija LAKOTA iz marti-name. REZULTATI: 1. Ladica Sodja( upr. sl. — 1:33,3, 2. Stana Klemenc; str. del. — 1:41,1, 3. Jožica vilman, GEZ — 1:43,0, 4. Tončka Klinar, upr. sl. — 1:52,0, 5, Tereza Kavčič, str. del, — 1:52,2. Moški nad 40 let: _ _ _ 1. Peter Prevc, HVZ — 1:13,8, 2. Janez Smolej, livarna — 1:15,0, 3. Valentin Klinar, str. del. — 1:37,0, 4. Ivan BukviČ, livarna — 1:28,5, 5. Ivan Ferjan, str. deL — 1:29,2, 6. Vinko Razinger, Jav II — 1:29,4< 7. Zvone Hutar* livarna — 1:29,5, 8. Janez Novak, zašč. sl. — 1:29,8, 9. Ivan Buček* str. del. — 1:30,4, 10. Janez Meglič* mart. — 1:34,3. Moški do 40 let: 1. Janez K6nig, gr. vzdrž. — 1:18,6, 2. Matija Lakota, mart. — 1:19,0, 3. Drago Dokl, mart. — 1:19,7, 4. Jane, Robič; žična^ valj. — l:33;4. 5. Dušan Prešeren, HVZ — 1:23,0, 6. Franc Smolej, str. vzdrž. — 1:23,8, 7. Janko Guzelj, plavž — 1:24,7, 8. Tomaž Robič, HVZ — 1:25,1, 9. Franc Razinger, str. vzdrž. — 1:25,7, 10. Marjan Lavtar, str. vzdrž. — 1:26,3 V ekipnem delu tekmovanja so ženske ekipe sestavljale po tri najbolje plasirane ženske, moške ekipe pa po pet moških pri obeh starostnih skupinah. Skupno je nastopilo 22 ekip iz osemnajst obratov, od tega 3 ženske, 4 moške nad 40 let in 15 moških do 40 let. Najboljšo žensko ekipo so poslale upravne službe v postavi L. Sodja, T. Klinar in N. Oblak. Med moškimi nad 40 let je bila najboljša prva ekipa strojnih delavnic v postavi V. Klinar, I. Ferjan, I. Buček, J. Žbontar In V. Svetina, pri moških do 40 let pa ekipa martinarne v postavi M. Lakota, D. Dokl, D. Soklič, E. Klinar in F. Klinar. REZULTATI: Ženske * 1. upravne službe 5:32,8, 2. strojne delavnice 5:50,7, 3. HVZ 7:29,5. Moški nad 40 let: 1. Strojne delavnice 7:43,5, 2. livarna 7:46,2, 3. HVZ 8:51,2, 4. strojne delavnice II 9:09,6. Moški do 40 let: 1. martinarna 7:07,9, 2. strojno- vzdrževanje I 7:25,6, 3. HVZ I 7:30,2, 4. strojne delavnice I 8:14,7, 5. gradbeno vzdrževanje 8:15,6, 6. valjarna Bela 8:21,7, 7. livarna 8:24,8, 8. strojno vzdrževanje II 8:42,0, 9. zaščitna služba I 8:47,8, 10. elektro- jeklarna 9:12,2. Najštevilnejše zastopstvo so poslale strojne delavnice — skupaj 29 udeležencev z obratovodjo Borisom Puhom na čelu. JJ SVEČAN ZAKLJUČEK SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER 1968 V TRBOVLJAH Uspela manifestacija Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Trbovlje pripravlja vsako leto sindikalne športne igre, ki postajajo tradicionalna osredja manifestacija članov sindikalnih podružnic — športnikov. V torek, 21. januarja, je pripravil Občinski sindikalni svet Trbovlje svečan zaključek tradicionalnih športnih iger 1963 v domu Svobod II v Zgornjih Trbovljah. Predsednik OSS Trbovlje, Cveto Plevnik, jc v pozdravu naglasil pomen sindikalnih športnih iger, hkrati pa zagotovil, da bodo člani sindikalnih organizacij — športniki letos s prireditvami še posebej slovesno proslavili 50-letnico ustanovitve Zveze sindikatov Jugoslavije, hkrati pa tudi 50-letnica ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze mladine Jugoslavije. Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri OSS Trbovlje, Jelo Murn, pa je obširneje spregovoril o nastopih zaposlenih iz trboveljskih delovnih kolektivov v okviru sindikalnih športnih iger 1968. V Trbovljah že nekaj let vzbujajo s sindikalnimi športnimi igrami zanimanje za šport in rekreacijo v tamkajšnjih delovnih kolektivih, hkrati pa so sindikalne športne igre tudi priložnost, da se člani posameznih delovnih kolektivov — športniki in navijači — pobliže seznanijo. Sicer pa vsakoletne sindikalne športne igre pomembno vplivajo tudi na nadaljnji razmah rekreacije in teles-novzgojne dejavnosti v posameznih delovnih kolektivih. Kot zanimivost je treba tudi omeniti, da so se v letu 1968 prvič vključila v tekmovanje v okviru sindikalnih športnih iger v Trbovljah tudi moštva z vseh treh srednjih šol, to je ekonomske srednje šole, tehnične šole in gimnazije, ki so dosegla zadovoljiv uspeh, saj jih najdemo v skupni uvrstitvi med prvimi desetimi. Okrog 800 članov trboveljskih delovnih kolektivov in dijakov srednjih šol je nastopalo lani v okviru sindikalnih športnih iger v Trbovljah. Na tekmah je bilo ponavadi najmanj toliko navijačev, kot jih je mogoče našteti na prvenstvenih tekmah, ali pa celo več. Največkrat pa so še bolj vneto bodrili tekmovalce, kot pa jih na prvenstvenih spopadih. Torej so bile tekme v okviru sindikalnih športnih iger užitek in razvedrilo ne samo za nastopajoče, pač pa tudi za druge člane kolektivov, ki se zanimajo za telesno-kulturno dejavnost. V okviru sindilcalnih športnih iger 1968 so bila v Trbovljah tekmovanja v naslednjih panogah: malem nogometu, odbojki, šahu, streljanju, namiznem teni-, su, kegljanju in odbojki, vendar pa se je število prijavljenih moštev za na- . mizni tenis (23) kmalu zmanjšalo za polovico, pa tudi v odbojki je od 14 prijavljenih končalo tekmovanje le 8 ekip. V zvezi z organizacijo sindikalnih športnih iger 1969 imajo v Trbovljah zdaj že več predlogov, ki so jih izoblikovali na podlagi izkušenj iz preteklega leta. Tekmovanje v odbojki naj bi pripravili v prihodnje v zimskih mesecih, spremeniti pa bi bilo treba tudi čas tekmovanja v namiznem tenisu (v letu 1968 so ga začeli spomladi, končali pa ob koncu leta), vse sindikalne podružnice bi morale plačati za prijavljena moštva prijavnino, da posamezne ekipe potem ne bi prepuščale dvobojev brez borb ali pa sploh odstopale sredi tekmovanj itd. Vse to povzroča številne nevšečnosti tako organizatorjem kot tudi drugim nastopajočim ekipam. V posameznih športnih panogah so bila najuspešnejša moštva naslednjih sindikalnih podružnic: mali nogomet: Strojna tovarna (Termoelektrarna, Strojna tovarna II); odbojka: Cementarna (SGP Zasavje, Investicijski biroji); šah: Strojna tovarna (Termoelektrarna, Strojna tovarna H); streljanje: Strojna tovarna (Rudnik Trbovlje, Cementarna); namizni tenis: Investicijski biroji (Ekonomska srednja šola, Cementarna); kegljanje: Rudnik (Cementarna. SGP Zasavje); mali rokomet: Strojna tovarna (Tehnična srednja šola, Gimnazija). Po točkovnem sistemu so bili najboljši tekmovalci — člani sindikalne podružnice ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV — RUDNIKA TRBOVLJE, sledi sindikalna organizacija CEMENTARNE. tretji so športniki STROJNE TOVARNE TRBOVLJE. Na naslednja mesta so se uvrstila moštva Investicijskih birojev Trbovlje, Termoelektrarne Trbovlje, Ekonomske srednje šole, Iskrine Tovarne polprevodnikov, Tehnične srednje šole, SGP Zasavje. Gimnazije itd. Skupaj so nastopila moštva iz 22 sindikalnih organizacij oziroma srednjih šol. (vš) 1IDII1III mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin -O J L. mi............................................m......■lin...........uiiiibii........im........................................■lil..........im..... KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC Kvaliteta priznana na domačem in tujem trgu liuuiljllllllll PRODAJA: — Kolonialnega pohištva (stolov), obešalnikov in raznih drugih drobnih proizvodov. — Žagan les Iglavcev In listavcev za Izvoz In notranji trg, ter izdelkov iz plastificiranih letev (esslinger rolete, klopi in mize, stenske obloge). NOVI IZDELKI: — Stenske obloge v imitaciji lesa, klopi In mize za balkone, vrtove, parke itd. Zahtevajte prospekte In cenike. || STAVBNO POHIŠTVO,: — Grundirano nezastekleno, lakirano — zastekleno — suhomontažeo, opremljeno z najkvalitetnejšim okovjem. 1 iiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin^ .iiiiniiiiii!iiiiii*ii>i» HITRE CESTE V SLOVENIJI * HITRE CESTE V SLOVENIJI * HITRE CESTE V SLOVENIJI # HITRE CESTE V SLOVENIJI • HITRE CESTE V SLOVENIJI • HITRE CESTE V SL od Vrhnike do Razdrtega Ob tem, ko smo tik pred začetkom gradnje štiripasovnega cestnega odseka Vrhnika—Postojna—Razdrto, je prav, da vnovič spregovorimo o potrebah gradnje sodobnih cest tudi v drugih predelih Slovenije, še zlasti zato, da bi tudi modernizacija teh cest dobila ustrezne zakonske okvire • Sprejeli naj bi zakon o modernizaciji cestnega križa Slovenije in ne samo zakon o modernizaciji ceste Šentilj—Nova Gorica # Še zlasti zaradi tega, ker se avtomobilska cesta čez iure na avstrijski strani hitro bliža in se bo ustavila ob Karavankah ter zavila na levo v Italijo, če ne bomo pri nas že zdaj mislili taka na predor pod Karavankami kot na nadaljnjo gradnjo sodobne ceste proti Ljubljani in Bregani Podnanos, 3. februarja. Novinarji, ki smo se vračali s tiskovne konference pri goriškem županu g. Michelu Martini, smo tega večera tik pod Razdrtim ostaii žameten! v snegu skoraj vso noč. Na kraju, kjer se cesta nagne v Vipavsko dolino, je zaradi poledice zaneslo tovornjak počez in promet v obe smeri je bil zaprt do jutra. S težavo smo se vrnili v Ajdovščino in razmišljali... Razmišljali, kako bi bilo pravzaprav vse v redu, če bi tod čez imeli že zgra-jeno štiripasovnico, to je cesto od Nove Gorice do Šentilja, o kateri je prav zdaj povsod veliko govora. O tej cesti, oziroma še več, o štiripasovni cesti na italijanski strani, smo se le nekaj ur pred tem pogovarjali z goriškim županom g. Michelom Martino. Ta je novinarjem podrob-no obrazložil, kaj vse so že storili, da bi njihov del štiripasovne ceste pripeljali na itali-jansko-jugoslovansko mejo. Jeseni prihodnje leto do MEJE »•Jeseni prihodnje leto bomo pri-pripeljaHi cesto od Villeseja do italijansko-jugosiovainske meje. Ta odsek štiripasovne ceste, ki bo priključen na cesto Trst—Benetke bo dolg 17 kilometrov,« je pojasnil goriški župan. “Sredstva za gradnjo omenjenega odseka ceste so zagotovljena. Enajst kilometrov ceste finansira d tali jan-ska država, šest kilometrov ceste Benečija. Vsa dela na cesti bodo veljala 3 mili jarde 300 milijonov lir...« Odsek ceste, zlasti tistega, ki ga finansira italijanska država, že gradijo in samo zavoljo poznih večernih ur nas niso odpeljali še na gradbišče. A kot že rečeno do jeseni prihodnjega le- ta bo cesta speljana na italijan-siko-jugoslovansko mejo. Ob načrtovanju gradnje avtomobilske ceste je nastal še en problem, in sicer premajhna propustnost obmejnega bloka v Rožni dolini. Zato bodo Italijani pired odhodom avtomobilske ceste na jugoslovansko stran zgradili nov, mejni blok na površini 800 hektarov, z 12 avtomobilskimi stezami, carinarnico, skladišči, moteli in drugimi turističnimi objekti. “Za ta dela smo že izglasovali 600 milijonov lir,« nadaljuje g. Martina, “po končani gradnji vseh objektov na mejnem prehodu pa bodo vsa dela veljala 3 milijarde lir. O tem se dogovarjamo tudi z novogoriško občino, saj je razumljivo, da imata obe gradnji, to je avtomobilske ceste in obmejnega bloka z vsemi objekti, svoje opravičilo le, če bo nekaj podobnega narejenega tudi na jugoslovanski strani. Sicer bomo naš promet speljali na njivo ...« Goriški župan g. Martina še že deset let bori za dobro cestno povezavo med Italijo in Jugoslavijo prav na kraju, kjer na italijanski strani že uresničujejo njegove misli in načrte. »Cesta ne pomeni koristi le za Italijo in Gorico, marveč tudi korist za ves cestni promet, ki poteka skozi Slovenijo,« pri-stavlja goriški župan. “Zato je nujno, da bi pospešili čas gradnje tudi na slovenski trasi, avtomobilske ceste od Nove Goriče do Šentilja ...« Na tiskovni konferenci je bilo seveda tudi govora o tem, kakšne so možnosti za italijansko pomoč pri finansiranju ceste od Vrhnike do Razdrtega, zlasti pa odseka ceste od Nove Goriče do Razdrtega. G. Martina, goriški župan, je pravzaprav težko konkretneje odgovoril na omenjeno vprašanje: “Povem lahko le to, da smo pri mernarodni kreditni banki z vsemi silami podprli vaše zahteve za finansiranje omenjene ceste. Seveda vam je verjetno jasno, da o prioriteti gradenj odloča vaša vlada. Jasno je, da vam bomo pri vseh naporih, ki jih boste vložili'za to, da se najprej zgradi cesta Vrhnika—Po-[ stojna—Razdrto, ozircma Razdrto—Nova Gorica do naše meje, vendo z vsemi močmi stali : ob strani.« « ■ “Še tole vprašanje g. Martina: ali ima Italija še poseben interes za finančno pomoč pri gradnji odseka Nova Gorica— Razdrto?« “Pri naših strokovnjakih in pri bančnikih je dovolj dobre volje. Toda vi morate še prej za ta odsek izdelati podrobne načrte in elaborate ter izračune, koliko bo veljal ta odsek ceste. Brez slednjega pri nas ne gre...« MORDA OD NOVE GORICE DO SELA Te dni je imel podobno ti-■" skovno konferenco kot g. Mar- NOV NAČIN PRODAJE VOZIL TOMOS-CITROEN Tomos Koper uvaja nov način prodaje vozil Tomos-Citroan, tako da vključuje v prodajo razen svojih prodajaln v Kopru, Ljubljani in Beogradu tudi zastopniško mrežo, ki se v tem prvem obdobju sestoji iz naslednjih osem podjetij: ® AUTOBACKA, Sombor e AUTO KUCA SUMADIJA, Beograd © AUTOMAKEDONIJA, Skopje © AUTORAD, Osijek O AUTO VOJVODINA, Novi Sad » MERKUR, Maribor ® METALIA COMMERCE, Zagreb © SLOVENIJA AVTO, Ljubljana Nomenklatura vozil Tomos-Citrogn, ki jih tovarna prodaja za dinarska plačilna sredstva, je sedaj razširjena tudi na vozila ID in DS. Dobavni roki so znatno skrajšani, tako da znašajo zdaj do 30 dni za devizne kupce oziroma približno 90 dni za dinarske plačnike. Cene vozil fco Koper, vštevši s prometnim davkom, so naslednje: 1.531 $ 4- 161,20 din 1.710 $ + 183,45 din 3.8J3 $ + 382,80 din Ob tej priložnosti Je Tomos izdal nove splošne prodajne pogoje za vozila Tomos-Citroen, ki so na voljo interesentom v Tomosovih predstavništvih in prodajalnah oziroma pri zgoraj omenjenih trgovskih zastopnikih. ! Se nadalje je v veljavi princip, na osnovi katerega je pri potrjeva-r nju naroči) in določanju vrstnega reda dobav, odločilen vrstni red prispetja minimalnih akontacij. Te akontacije so naslednje: za spačka in diano-6 8.600 din za vozilo za AMI-6 BREAK 13.000 din za vozilo za vozila ID in DS 30.000 din za vozilo Za priljubljeno vozilo »spaček« tovarna začasno ne sprejema naročil. Interesenti pa vsekakor lahko računajo s tem, da bo Tomos za ta vozila ponovno sprejemal naročila letošnjo pomlad. Vrstni red dobav bo pričel teči z mesecem majem ali junijem letos. Trenutno so še v teku dobave tega vozila pd starih naročilih. DIANA-6 21.439 din ali AMI-6 BREAK 23.950 din ali ID-19 54.593 din ali Tovarna motornih vozil Tomos Koper tina iz italijanske Gorice tudi predsednik občinske skupščine Nova Gorica Milan Vižintin. Na tej tiskovni konferenci je predsednik novogoriške občine povedal pravzaprav presenetljivo novico: da se dogovarjajo o možnostih, da bi že letos ..ačeli graditi dvopasovno cesto od Nove Gorice do Sela v Vipavski dolini, ki bi imela vse značilnosti bodoče štiripasovne avtomobilske ceste. Cesta bi bila dolga 14 kilometrov in bi veljala blizu 5 milijard dinarjev,- Predsednik novogoriške občine Milan Viainlin je menil, da to niso neuresničljive možnosti za pokritje tolikšnega izdatka. KAJ SMO STORILI NA NAŠI STRANI Goriški župan je na podobni konferenci že pred dvema letoma in pol očital Slovencem, da bomo ostali prometno popolnoma izolirani, če ne bomo tudi na naši strani, se pravi v Sloveniji, začeli graditi hitre ceste. Kaj smo storili doslej-? Znano je, da so pripravljeni projekti in precejšnja zagotovila za gradnjo dveh odsekov na trasi Šentilj—Nova Gorica, in si-cer odseka Hoče—Levec ter Vrhnika—Razdrto. Z gradnjo slednjega odseka naj bi začeli že spomladi letos in ga dokončali najkasneje v treh letih. Tudi raziskave so pokazale, da se na destni črti Šentilj—Nova Gorica razvija večina cestnega prometa v Sloveniji. Razen tega ima cesta Šentilj—Nova Gorica izreden mednarodni pomen, saj nas vključuje v omrežje hitrih cest Avstrije in Italije. Boris Vadnjal, član izvršnega sveta Slovenije je minuli teden na skupni seji republiškega in gospodarskega zbora skupščine SRS, ko je govoril o modernizaciji cestnega in železniškega prometa v Sloveniji, še dodal, da je na osnovi omenjenih ugotovitev že pripravljen srednjeročni program razvoja Slove- K Ms ti m: ST POHI šTVO nije in da je treba pričeti z izdelavo tehnične dokumentacije za omenjeno cestno povezavo in proučiti možnosti za pridobitev tujih posojil za financiranje gradnje ceste Šentilj—Nova Gorica. Študija o programu hitrih cest Slovenije bo izdelana v nekaj mesecih in jo bo lahko še letos sprejela skupščina po temeljiti strokovni in javni razpravi. Kljub temu, da; je že znano, kje bodo tekle cestne trase, mora študija tudi nakazati prioriteto gradnje posameznih odsekov kot tudi program glede na finančna sredstva. Šele tako predloženi elaborati bodo lahko vodilo za jasne odločitve skupščine. Na našem posnetku je štiripasovna cesta med Trstom in Benetkami. Do jeseni prihodnjega leta bo do te ceste zgrajen tudi nrikliuček dolg 17 kilometrov, ki bo povezal Gorico in italijansko-jugoslovansko mejo. Letos spomladi, če bo šlo vse po sreči, bomo začeli z gradnjo’ podobne ceste tudi mi, in sicer najprej na odseku od Vrhnike prek Postojne do Razdrtega. — Foto: D. Domajnko J j. Boris Vadnjal je nato poudaril, da gradnja novih hitrih cest od Vrhnike do Razdrtega in od Hoč do Levca nikakor ne bo zadržala rekonstrukcije ostalega cestnega omrežja v Sloveniji. Zato tudi ne bo prelivanja sredstev iz sklada, namenjenega za rekonstrukcijo sedanjega cestnega omrežja, v Sklad za gradnjo novih cest. Takšno prelivanje bo preprečila ustrezna organizacijska razmejitev v cestnem skladu Slovenije, kakor tudi zakonska razmejitev finančnih sredstev in ustrezni pravni akti. ZAKON O MODERNIZICIJI CESTNEGA KRIŽA Kljub temu, da so se poslanci republiškega in gospodarskega zbora skupščine SRS strinjali z osnutkom zakona o modernizaciji ceste Šentilj—Nova Gorica in tudi z osnutkom odloka o finančnem programu za finnei-ranje projektiranja novih cest-riih odsekov v Sloveniji in odloka o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto ter Hoče—Levec, tudi mi ne moremo mimo nekaterih pomislekov, ki so jih v razpravah izrazili posamezni poslanci obeh omenjenih zborov. Ob tem, ko smo tik pred začetkom gradnje štiripasovnega cestnega odseka Vrhnika—Po- stojna—Razdrto, je prav, da vnovič spregovorimo zlasti o po-, trebah gradnje sodobnih cest tu-j di v drugih predelih Slovenije,, še posebej zato, da bi tudi modernizacija teh cest dobila1 us treme zakonske okvire. Slavko Zalokar, predsedniki kranjske občinske skupščine, se1 na primer v imenu gorenjskih) občin zavzema, naj bi sprejeli j zakon o modernizaciji cestnega križa v Sloveniji in ne le zakon | o modernizaciji ceste Šentilj—, Nova Gorica. Z vrsto podatkov/ o sedanjem prometu, zlasti na| gorenjski cesti, je argumentiral! ta predlog in posebej poudaril, da je treba problematiko cestne-ga križa v Sloveniji v celoti obravnavati, s posameznimi odloki pa določati vrstni red grad- i nje posameznih odsekov. Gorenjci seveda ne računajo I na to, da bi gorenjsko avtomo- j bilsko cesto že zdaj gradili, ker bodo v Kranju najprej zgradili j obvoz, v Žirovnici pa že odprav- ’ Ijajo znano cestno ozko grlo. To- j da dejstvo je, da se avtomobil- ! ska cesta čez Ture v Avstriji hi- 1 tro bliža in se bo z avstrijske strani ustavila ob Karavankah ter zavila na desno v Italijo, če ne bomo pri nas že zdaj mislili, tako na predor pod Karavankami kot na nadaljnjo gradnjo ceste proti Ljubljani in Bregani.1 MILAN ŽIVKOVIC ) > liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii^ PODOBE NAŠEGA ČASA F! ragi tovariš urednik, M-M v zvezi s poznavanjem učinkovanja ekonomskih zakonitosti na sfero naše duhovne porabe in ob upoštevanju uredniške politike nekaterih angažiranih časopisov za široke lokalne potrebe, ki se brezkompromisno uklanja delovanju trga, sem sklenil preseči svoje dosedanje nekomercialno in zato tudi družbeno nefunkcionalno pisanje s pestrimi, za bralce vseh slojev bolj uporabnimi serijskimi prispevki o perečih družbenih zadevah, kar naj se, prosim (razumljivo, v mejah možno- nim praškom, če se nju doda I oksilan. Mimogrede: ko obiščete Maribor, se nikar ne pozabite vzpeti na Pohorje! Poštarski dom vas prisrčno vabi! Kot nam javlja »Semafor-agencija«, so ceste do tja zorane, na voljo pa je še dovolj prostih delovnih mest. Medtem ko teče v Mariboru beseda o tezah za naš razvoj, se pa Ljubljana živahno pripravlja na volitve. Kakor je znano, je Cosmos ostro obsodil brezvladje pri uvozu osebnih avtomobilov, kamionov in avtobusov. Zvedeli smo tudi, da je Tomosov cilj 12.000 avtomobilov letno, volilne komisije pa se zavzemajo za čimbolj ustrezen profil kandidatov za nove skupščine. Vanje naj pridejo razgledani in mladi delovni ljudje. Nino Robič je povedal nekomu na uho, da si je kupil avto na račun honorarjev. Sodeč po tukajšnjih komentarjih v družbeno rentabilnem tisku se v Ljubljani zadnje dni govori največ o najnovejših znamkah avtomobilov in o zveznih orne- Vaša situacila sti), upošteva tudi v vaši per- jitvah njihovega uvoza. Po-spektivni honorarni politiki, vsod pripravljajo tudi pustne Današnjega zbirnega poročila o plese s priznanimi domačimi naši situaciji ne pošiljam še specialitetami in pevkami, za objavo, ampak le kot vzo- Iz zaupnih virov smo še reo. novega prijema naše so- zvedeli, da bo v podjetju »Vse cialistične,^ ekonomsko pogoje- za narod« vsak čas počilo. Ko ne in družbeno angažirane so- nam bodo podrobnosti bolj dobne žurnalistike za široke znane, vam jih bomo, dragi javne potrebe. bralci, nemudoma posredovali Članek nosi naslov: HO- v aktualni seriji rentabilnih PLA, HOPLA, ZNATEN PRE- meščanskih člankov. MIK V MIŠLJENJU, glasi pa Prvi bo nosil naslov »Sef se: je rekel: — podjetje — to — v Mariboru, našem po- sem jaz!« Spodaj pa bo pisalo: membnem industrijskem cen- »In beseda je meso postala!« tru, kjer je ondan tast ubil * zeta, se je včeraj sestal poli- Pripis: tovariš urednik, tični aktiv na razpravo o te- upam, da je ta vzorec članka zah za razvoj našega družbe- vreden vaše naklonjenosti in no ekonomskega sistema. Sta- ugodne ocene; če pa ni pa lišča predstavnikov maribor- vsekakor nimate posluha za skega gospodarstva so bila delovanje objektivnih ekanom-istovetna s stališči Postojnča- skih zakonitosti na področju nov (kjer so se ob zadnji po- žurnalistike kakor tudi za sa-ledici znašli štirje avtomobili moupravno oblikovanje do-na kupu), kakor tudi s stali- hodka ustreznih delovnih kosci Novomeščanov, ki se še lektivov. V tem primeru mo-vedno niso pomirili zaradi na- ram odkloniti nadaljnje sode-pada ranjenega medveda na lovanje z vašim cenjenim ča-tamkajšnje lovce. Kakor smo sopisom in se poskusiti vži-zvedeli, je ponesrečeni lovec veti v duhovni svet ter name-že izven življenjske nevarno- ne izdajateljev družbeno ren-sti in je na dobri poti k okre- tabilnega tiska. Upam, da ml va,y“- , „ tega ne boste šteli v zlo. Po- Udelezenci sestanka so se litika je politika, kruh je pa zavzeli za vztrajanje v raz- kruh! merah reforme, ki je že sedaj Vaš tudi perspektivno zve-pokazala tri bistvene predno- sti, vendar v izrazih in slogu sti, ziwe tudi kot rezultat kolikor mogoče zmodernizirani pranja z Zlatorogovim pral- VINKO BLATNIK