? 73381 DELAVSKA ENOTNOST LETO XI. — ST. 1-2 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA, i. januarja 1952 Novoletna beseda Itrpu 'Tiskt fffi svata Zveze sindikatov «a Slovenijo delavcem, nam eščencem in delavski mladini, članom in odbornikom V novo leto gremo! Delavci, nameščenci, delavski naraščaj, ml vam vsem skupaj želimo, da bi bilo tudi to novo leto srečno in plodno za ves naš delavski rod in za vso našo domovino! Želimo vam dobre sreče! Želimo vam, da vam delo vaših poštenih rok in treznega razuma, s katerim pripravljate dobrine ne le zase in za svoje družine, ampak tudi za ves naš narod in našo domovino, oplodi obilo sadov! Vam seveda, tega ni težko zaželeti! Zakaj, vi imate dovolj ljubezni, poguma, poštenja v svojih skromnih toda ponosnih srcih in dovolj zdravih moči ter obilo smisla za strnjena napredna delavska združenja, da boste znali tudi najplemenitejše želje in hotenja, ki zahtevajo mnogokrat precej človeške samoodpovedi, s svojim nesebičnim delom tudi v bodočem letu, kot doslej, smelo vklesati v naše življenje. V bodočem letu je pred nami še obilica dela, da dokončamo naš petletni plan, da vsestransko razvijemo in okrepimo delavsko upravljanje gospodarstva in da prepoje naše nove postave vse naše življenje. Delavci, delavski naraščaj, kdo bi vam mogel bolj od srca zaželeti, kot to želite sami, da z združenimi močmi plodno dokončamo to veliko delo, katerega plodove bomo vsi skupaj uživali. Zato se tem vašim željam iskreno pridružujemo. Tudi to vam želimo, da bi v tem novem letu naš delavski razred pridobil še novih dobrih in iskrenih prijateljev v svetul Seveda, kdor je tako pošten in zvest prijatelj, kot je vsakemu poštenjaku naš delavski rod, temu do dobrih in poštenih prijateljev vrata niso nikdar zaprta. In naposled, naj bo vaša junaška In plemenita skrb za varnost domovine vedno tako dostojna vaših naporov, s katerimi to domovino gradite, kot Je bila doslej, zlasti še v plemenitem šestmesečnem tekmovanju, ki ste ga posvetili slavi in časti naše ljudske vojske. Zakaj niti za trenutek ne smemo pozabiti, da imamo na vzhodu zahrbtnega mejaša, da so tam sovjetski samozvanci, ki bi radi ob samem zatonu dvajsetega stoletja, stoletja porajajočega se socializma, postali »v imenu socializma« njegovi krvniki in krvniki svobodnih in naprednih dežela. Zato vam želimo vsem skupaj, da se boste znali vedno in povsod tako uspelo in smelo kot doslej zoperstavljati proti tem ali katerim koli drugim nasilnikom, ki bi ogrožali varnost ali svobodo naše domovine. Člani, odborniki sindikatov, bodimo vzor dobrih delavcev In skrbimo za to, da bodo naše organizacije negovale visoke cilje, za katere se pod vodstvom Partije vsi skupaj bojujemo! Ob novem letu 1952. Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Ponosni smo nanj! Vsi, ki pobliže poznamo tovariša Janka, borci in oficirji iz ljudske revolucije, delavci in nameščenci v sindikalnih organizacijah, zlasti pa njegovi sodelavci iz bivše Jugoslavije, smo bili brez dvoma izredno veseli, ko smo zvedeli, da je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval našega tovariša Janka za njegove lepe zasluge in osebno hrabrost z redom Narodnega heroja. Letos če poteka dvanajst let, odkar je osnovna partijska organizacija v kovinski tovarni »Eka« sprejela tovariša Janka v svojo sredo. V tedanjih težkih ilegalnih pogojih je morala vsaka partijska organizacija zelo preudarno povečevati svoje vrste. Vendar se je za sprejem tovariša Janka v Partijo organizacija v »Eki« zelo lahko odločila. Tovariša Janka so če tedaj odlikovale tako lepe lastnosti, saj je bil skromen, odkritosrčen, osebno pogumen, skrajno pošten in nesebičen. Vsi smo ga imeli radi. V vsakodnevnih bojih v korist delavskega razreda je naš Janko dozorel v pravega zavestnega borca, ki je 1941. leta takoj vedel, kakšna je pot zvestih delavcev. — Od leta 1941 se je vestno udeleževal vseh akcij, ki jih je organizirala Partija in Fronta, bil je komandant narodne zaščite in pred odhodom v partizane tudi sekretar partijske organizacije v tovarni »Eka«. V partizanih je v polnem smislu prišel do izraza lik našega Janka. Njegova pot je pot od borca, mitraljezca, komisarja čete do komisarja divizije, toda na vsej tej poti srečamo našega »starega« Janka, vedno skromnega, vsakomur dostopnega, smelega in pripravljenega vsakomur pomagati. Takega imamo v spominu vsi njegovi sodelavci, vsi partizani in vsi, ki ga poznajo. Zato pa smo vsi tudi nanj ponosni, posebno pa smo ponosni nanj delavci, saj je on izšel iz naših vrst in je ves naš. Albin Kovač Množičen fTiskaminat v Kranju Ivanka Ster je pred dnevi izpolnila še en petletni plan. Prvo petletko je napravila v novembru 1949 leta. Ivanka Šter je doma iz Dupelj pri Naklem. V tovarni dela že šesto leto in je v tem času bila že 23 krat proglašena za udarnico. Prezidij ljudske skupščine ji je podelil že v letu 1949 medaljo dela. Iskreno čestitamo I Za KDO JE KRIV? Vdova Stupar Marija iz Homca je po drugi nezgodi svojega moža Alojzija v tovarni »Titan«, katere posledica je bila njegova smrt, vložila 27. septembra 1950 prošnjo na Upravo soc. zavarovanja v Ljubljani za priznanje družinske pokojnine. Rešitev za družinsko pokojnino je dobila 2. III. 1951. Na to odločbo se je Štuparjeva pritožila v odprtem roku zaradi tega, ker pri določanju pokojnine niso upoštevali, da ona preživlja še dva otroka, za katere je prejemal mož otroške doklade, zaradi česar bi morala biti določena pokojnina večja kot 55% od moževe plače. Poleg tega pa se je pritožila še zato, ker pri pokojninski osnovi niso upoštevali poleg moževe plače ANKETA V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE ZA PREDLOG KANDIDATOV JE ODLIČNO USPELA V našem listu št. 51 z dne 14. dec. smo poročali o zanimivi anketi, ki jo je sklicala sindikalna podružnica tovarne emajlirane posode za izbiro kandidatov v nov odbor. Te dni smo pa že prejeli vest, kako je anketa uspela. Predlogi kandidatov, zbrani z anketo za nov izvršni odbor sindikalne podružnice so člani živahno sprejeli. Rezultati so dejansko pokazatelji, v kakšne ljudi ima članstvo največ zaupanja. Iz celotnega pregleda je razvidno, da so v bodoči izvršni odbor predlagani tisti delavci iz tovarne, za katere člani vedo, da bodo vse sindikalno delo neoporečno opravljali. Tak način izbire kandidatov za novo vodstvo je odraz najširše demokracije in je omogočal vsakemu posamezniku lastno presojo. Pri anketi je sodelovalo tri četrtine članstva, predlaganih je bilo 82 kan- didatov od 577 do 10 oddanih glasov. Največ glasov je dobila Rezka Kač (577), dosedanja tajnica podružnice, in Martin Pirš (561 glasov), dosedanji predsednik te podružnice. V DRAVOGRADU SE BOLJ ZANIMAJO ZA STROKOVNO IZOBRAZBO Sindikalna podružnica elektrarne v Dravogradu je pozvala svoje članstvo, da se udeleži trimesečnega tečaja za strokovno izpopolnjevanje in šestmesečnega tečaja za splošno izobrazbo. Za strokovni tečaj se je vpisalo veliko število članov, za tečaj za splošno izobrazbo pa se je prijavilo le nekaj članov. Na strokovnem tečaju si bodo pomagali z lastnimi močmi, če bo pa pokazala potreba po drugih predavateljih, bodo zaprosili za pomoč izven Dravograda. (3037 din) tudi njegove rente, katero je prejemal od prve nezgode. O vsem tem so predpisi povsem jasni. Toda Štuparjeva še danes nima te svoje pritožbe rešene. Že 10 mesecev sc vršijo pogoste intervencije Štuparjeve in Republiškega sveta ZS Slovenije toda brez uspeha. Skoro ves ta dolgi čas — zlasti dolgi za prizadeto vdovo, se rešitev te pritožbe nahaja na nevrološki kliniki. Tudi večkratne intervencije na tem mestu so brez uspeha z izgovorom »saj nismo pozabili«. Zakaj je šla pritožba sploh na to kliniko, če pa gre le za priznanje dveh otrok k družinski pokojnini, ter vra-čunanje moževe rente v pokojninsko osnovo. Ako pa je kakšen razlog za to, kaj potem na kliniki proučujejo 10 mesecev, ko je vendar Stupar Alojz mrtev in gre le za pregled njegovih aktov, ko se je tam zdravil. Naj bo tako ali drugače, nujno je takoj zbuditi odgovornega birokrata, ki zadržuje, da Štuparjeva 10 mesecev ne dobi rešene povsem jasne in upravičene pritožbe za pravično — zakonito družinsko pokojnino. Ati ne kličejo tudi taki primeri po nujnosti samouprave socialnega zavarovanja, da ga bodo upravljali zavarovanci sami ter ostro postopali proti takim krivcem. POSNEMAJTE USLUŽBENCE TRGOVSKEGA podjetja v Črnomlju Uslužbenci splošnega trgovskega podjetja v Črnomlju so ob doseženih uspehih plačnega fonda upoštevali tudi potrebe mesta. Od svojega plačnega fonda je kolektiv poklonil 80.000 din za dograditev kulturnega doma, 10.000 din ie daroval mestni godbi za pihala, da si bo nakupila potrebna glasbila 10.000 din pa so poklonili najboljšemu članu kolektiva, ki že poli leta boluje. LEPO DARILO TRIGLAV FILMA MLADTNT ZA NOVOLETNO JELKO Ne zadržujte denarja doma v svojih blagajnah! Republiški odbor sindikata delavcev in uslužbencev trgovskih podjetij je ugotovil, da imajo nekatere podružnice v svojih blagajnah višje zneske, kot je predpisano v pravilniku o finančnem poslovanju, ki je bil sprejet na II. kongresu. Med temi podružnicami so: Sadje - zelenjava, Kurivo, Slovenija - les, podjetje »Dom« — vsi v Ljubljani, nadalje podružnica potrošniške zadruge v Murski Soboti, OZKZ Št. Peter na Krasu, Kupisad Celje, Odkupno podjetje živine Solkan, Mleko in Manufak-tura-galanterija v Mariboru. Opozarjamo sindikalne podružnice da ne zadržujejo denarja v blagajnah’ ker je to kaznivo. Oddajo ga naj takoi naflbližnji banki. ŠE TO O RADIOAPARATU V našem listu z dne 13. decembra smo objavili dopis iz tiskarne »Ljudske pravice«, da si je tajnik tamošnje podružnice prisvojil, oziroma izposodil radioaparat podružnice. Tovariš tajnik je dobil aparat na posodo po sklepu seje Izvršnega odbora podružnice, ki pa o tem svojem sklepu članstva ni obvestil. To se pravi, da je vzel tovariš tajnik radioaparat po sklepu izvršnega odbora podružnice in je treba potem grajati sprejemanje takega sklepa, ki je v načelu nepravilen. PLAN SO IZPOLNILI Kolektiv tovarne Franc Leskovšek v Mariboru je izpolnil letni plan, in to: po vrednosti za 102%, po količini za 103,6%, v asortimanu pa 100%. K uspehu čestitamo I # Delovni kolektiv »Kamnik« je neposredno pred sam dan 10. obletnice ustanovitve naše ljudske vojske izpolnil petletni plan. Plan so izpolnili 20. decembra. Poglejte ga korenj‘aka! Takšen je Barlov Matija, ki nastopa v naslovni vlogi slovenskega mladinskega filma »Kekec« »Kekcu« novem slovenskem umetniškem filmu se zadnji čas pri nas dosti govori in piše. Kdo je ta Kekec in odkod se je vzel? S fotografij se nam smehlja hudomušen fantič v široko-krajnem klobuku, kakršne so nosili naši gorjanci pred dobrimi sto leti. To je Kekec, junak iz vrste pripovedk, ki smo jih tisti, kar mas je starejših, pred leti, ko smo še drgnili klopi v ljudski šoli, s tolikšno strastjo im navdušenjem prebirali. In kaj je pripovedka? boste vprašali. Alj ni predaleč odmaknjena od naše sedanje stvarnosti? Slovstvo opredeljuje pripovedko kot delo, ki temelji na resničnem dogodku, ki se je dogodil nekoč davno im ga je ustno izročilo preoblikovalo, mu dodajalo nove podrobnosti in ga izpreminjailo. Naša narodna zakladnica je bogata pripovedk, ki so v vsaki pokrajini ohranile svoje prvine. V takih pripovedkah nastopa »dobro in zlo« in večinoma zmaga dobrota in pravica. Da, pripovedka živi jn p° živela, ker je njeno jedro vzeto iz življenja. Kakor so nekoč matere nam pripovedovale na primer o juna-skem Martinu Krpanu, ki je premagal hudobnega Brdavsa, bodo nekoč še čez mnogo, mnogo let pripovedovale matere svojim otrokom čudovite pripoved-ke o Junakih in junaštvih iz našega narodnoosvobodilnega boja in današnje stvarnosti o junakih iz tovarn, rudnikov m znanstvenih laboratorijev, ki s svojimi rokami in razumom ustvarjajo tako lepe stvari. Josip Vandot, pisatelj pripovedk o Kekcu, je bil doma iz Kranjske gore. Rad je hodil po gorah in menda so mu bile v gorenjskem kotu znane vse poti in stezice. Mnogo se je pomenkoval z domačini pod Prisankom in Škrlatico, s pastirji in planšarji in samotnimi bajtarji. Vse je vedel, vse je poznal in tako je oživel itn zaživel Kekec, šega vi in korajžni gorjanski fantič, ki se nikogar ne boji, niti groznega Bedanca ne, ki je strah vseh gorjanskih otrok, saj ima »roke kot loparje, oči kot oglje in zobe kot burki je.« Vedre so Vandotove pripovedke, polne napetih doživljajev in sončnega gorjanskega humorja. Zato pa ni čudno, da so se pri izbirni snovi za prvi slovenski mladinski film odločili prav za »Kekca«. Režiser in scenarist Jože GaJle Pravi, da je to ena naših najboljših filmskih pripovedk. S Fratnikom Milčib-skim sta zgodbo za film zaokrožila iz več pripovedk o Kekcu. V filmski pripovedki ni nič nadna- prvi slovenski mladinski film ravnih bitij. V njem nastopajo samo ljudje in živali. Vsi so izrezani iz resničnega življenja pred nekako 150 leti. Kekec je »13 leten fantič, bister, vesel, pogumen n neugnan. Nobena težava ga ne spravi s tira. Vsi v vasi ga imajo radi, saj zna najlepše peti in piskati, pošteno mikastiti in najdlje lučati kamne«. Tinkara, njegova 7 letna sestrica, ki jo on neprestano draži, je vsa zaverovana v svojega »velikega« brata. Potem je tu Rožle, »preklast, pla-šjjiv pobič pravo nasprotje pogumnega Kekca«. Mojca, drobno, skrbno, prezgodaj dozorelo dekletce je lik, ki ga vsi poznamo že iz pripovedk o siroti Jerici. Tudi drobni starček Kosobrin, nabiralec zelišč, poosebljena dobrota in vaška modrost, ki pozna vsa zelišča 'rl zna /a vsako bolečino in bolezen najti lek, ni nič nenavadna prikazen. J sem tem nasproti stoji poosebljeno zlo — hrust Bedanec, divji lovec, čudak in samotar, ki se ga boje vaški otroci kot pravega živega vraga. To so glavni junaki. Med njimi se razpleta in razpleta filmsko napeta zgodba, da ti nekajkrat zastane dih. Med »junake« zasluženo sodi tudi Kekčev pes Volkec, ki ima v filmu važno in odgovorno »vlogo«. Seveda nastopa v filmu še vrsta igralcev v manjših vlogah. To je predvsem šegavi pastir Mišnjek, Kekčeva oče in mati, nočni čuvaj Zep, godci, vaščani, otroci in še razne živali, od drobcenega polžka, zajčka, ptičkov, orla, sokola, srne, koze, do krave, ki se mora tudi »filmsko vesti« in zamakati na povelje. Tudi Vlogi Rožleta in Tinke, Kekčeve sestrice, sta manjši. Ko je bila zgodbica napisana tako, da je uporabna za film, so se šele začele glavne skrbi za delo. Treba je bilo najti igralce. Z odraslimi je še nekako šlo. Izbrali so jih med poklicnimi igralci. Za Kosobrina pa je »vskočil« naš humorist Ježek — Frane Milčinski. Toda z otroki pa ni šlo tako gladko. Eden izmed sodelavcev pri izdelavi filma, tam pravijo asistent režiserja, mladinski pisatelj Ernest Adamič je prevzel nelahko nalogo, da bo našel »primerne tipe«. Nad 6000 otrok iz vse Slovenije si je ogledal. Brez števila malih nadobudnih talentov je stalo pred filmskim objektivom v delavskih prostorih Triglav filma. Deklamirali so »kakor za stavo« in bili mnogi v dno srca užaljeni, da jih niso izbrali. Baje so nekaterih užaljenih starši pozneje celo govorili nekaj o »protekcijif^iji »zvezah«. Vse to je pa čisto brez p od- krite s Skodlami in med seboj povezane z lesenimi plotovi. Za njimi skromen zvonik vaške cerkve, za hišami gozd, ki se vzpenja vedno višje ter se visoko gori izgublja v belih v nebo štrlečih pečinah in večnih snežiščih. Kdo bi verjel, da je ta ljubka tako res »prava« vasica samo »narejena«? Pa notranjost Kekčevega doma, verna podoba skromnega slovenskega kmečkega doma v preteklosti. Okajen obok, ognjišče z mlečno kašo v kotličku. Strme stopnjice v podstrešje, rezljan sklednik s skledami in letvicami, vedrnik z vedrom za vodo. V izbi bela javorjeva miza, nad njo rezljan golob, ki visi na pragu in se dviga ter spušča, kadar se vrata od- Skupinski prizor iz filma »Kekec« lage. Pri izbiri otrok so filmski strokovnjaki gledali le na to, da so izbrani otroci po zunanjosti, navadah, obnašanju najbližji posameznim tipom, ki so jih potrebovali. Seveda so morali biti tudi dobri igralci. Ne, ni bilo lahko izbirati in izbrati. Ko si boste ogledali film, boste prav gotovo morali priznati, da primernejših za posamezne vloge ne bi mogli najti. Vsi štirje otroci, ki igrajo v filmu pomembnejše vloge, so Ljubljančani. Kekca — Barlovega Matijo, so iztaknili v Rožnii dolini, na pionirski progi. Tam je prometnik. Tudi nežno Mojco so dobili tam. Zdenka Logarjeva iz Most, je že prece j časa kontrolna blagajničarka na pionirski progi. Vaški pobič Rožle nastopi v filmu le parkrat in bolj mimogrede, a vendar njegova vloga ni malo zahtevna. Biti mora prav poseben tip. »Boječ, da se mu že iz oči bere strah«, pa obenem tudi malo fantovski in po svoje korajžen. Dolgo so ga iskali in ga končno našli v šoli na Vrtači. To je Mlakarjev Jože. Njegov oče je pomožni uslužbenec, mati hišnica v veliki hiši na Vrtači. Od sile navdušen je in vsem pripoveduje, kako rad igra v filmu in tudi filmski strokovnjaki so z n jimi od sile zadovoljni. Pravijo, da so res prav izbrali in da je fant »kakor rojen« za Rožleta. Tinko, Kekčevo sestrico, so izbrali izmed učencev tretjega razreda na Ledini. Ljubka, debelušna Alenka Lobnika rje-va se je kljub temu, da je najmla jša med nastopajočimi filmskimi junaki iz »Kekca«, hitro in pogumno vživela v vlogo Kekčeve sestrice. 6. ma ja so po skrbno izvršenih prvih pripravah začeli snemati. Prve posnetke so napravili v ateljeju, takoj, ko so se pa začele šolske počitnice, je ekipa odpotovala na Gorenjsko v Gozd Martuljek. Seveda bile so težave. Vreme je nagajalo ' 1 ’ '* čun. Tud_ __________________ mu, je bilo dostikrat marsikaj narobe. O, kaj vse bi sodelavci vedeli povedati o tem. Toda eno povedo vsi sodelavci: Pri nobenem filmu doslej niso delali s tolikšnim veseljem, z nekakšnim zanosom in posebno ljubeznijo, kakor prav pri Kekcu. In zato so bile vse težave tako hitro premagane in delo je teklo dalje. Treba je bilo postaviti v gorah celo vasico, ba jtice s starinskimi, visokimi strehami, čisto takšnimi kakršne so bile pred 150 im več leti. Postavili so jo. Mnogo gradiva je bilo treba znositi dostikrat po ozkih nevarnih stezah. Domačini so jim vneto pomagali predelu in tudi večkrat kaj svetovali. Več glav, več ve. Kar čez noč bi lahko rekli, je visoko v planinah zrasla starinska vasica. Lesene hišice z visokim ostrešjem, po- Takšna je Logarjeva Zdenka, ki igra v »Kekcu« vlogo Mojce. Zdenka je dobra pevka in pravi igralski talent pirajo in zapirajo. Ob steni starinska postelja in skrinja, za durmi starinska peč, na stenah na steklo naslikane jk>-dobe. Ne manjka niti kolovrata s ko-deljo prediva. In Kos ob ri nova kočica visoko v planinah nad strmo odsekano sotesko, majhna, lična in igračfcasta kot stari dobri Kosobrin sam. Na drugi strani soteske okorna, napol razbita Bedainčeva bajta, napol lesena, napol kamnita. Vsa mračna, z razbito streho. Notri napol podrto ognjišče, pograd s kožami,^ kup resja in praproti, živalske kože, pasti, vrvi, težko kladivo, vse večje, saj je grozni Bedanec takšen hrust. Pa Mišjekova pastirska bajta, s stajo sredi pašnikov, ne to pa ni zasilna, saj takšnih pravih bajtic je na pretek na naših planinah. Pač pa je bilo treba ustvariti še prepad s skrivnim podzemeljskim hodnikom. Izdelali so ga v ateljeju na Zrinjskega cesti. Ko si boste ogledali film. no boste verjeli, da ni »čisto pravi«. Seveda največ posnetkov pa jo naprav 1 jenih v gorah; res so lepi. Vsi, ki so sodelovali pri izdelavi filma so so potrudili. Dali so »vse iz sebe«, kakor pravijo. In tako je Kekec mali gorjanski fantič »naisukal in v kozji rog ugnal« groznega Bedanca. Film. ki so ga začeli snemati 6. maja je bil končan v zelo kratkem času — to je konce oktobra. Talko hitro doslej še ni bil sneman in dovršen še noben film v Jugoslaviji. S tem filmom pa je Slo venija dobila tudi svoj tretji .limet-niški fiiiTn, ki prav gotovo pomeni lep napredek v nasii domači fillmski pro~ izvod® ji. j s. DELAVSKA ENOTNOST 1. I. 1952 * STRAN PRISPEVEK K RAZPRAVAM O BODOČI ORGANIZACIJI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Ali so že podani pogoji, da upravo socialnega zavarovanja prevzamejo zavarovanci Talko j, ko so se začele razprave o novem finančnem sistemu, je istočasno bilo tudi načeto vprašanje organizacije socialno zavarovalne službe. Pri tem je nastalo vprašanje, ali je smotrno (če je, kakšni pogoji so za to), da preosnu-jemo celotno socialno zavarovanje in ga reorganiziramo po načeliu samouprave. O teh vprašanjih so nekajkrat skupno razpravljali zastopniki ministrstva za delo, Sveta za socialno politiko, Uprave za socialno zavarovanje in Republiškega sveta sindikatov ter se zedinili na enotnem stailišču. O tem so izdelali potrebne predloge in teze, ki naj bi služile kot osnova za proučitev te reorganizacije. Seveda so kasneje še posamezniki to skupno stališče vsak po svoje utemeljevali in ga začeli tudi dopolnjevati. (Glej članek v > Social ni politiki« štev. 7 ter v »Ljudski pravici« od 29. novembra t. L) Medtem so biile objavljene že tudi teze za načrt nove uredbe o organizaciji službe socialnega zavarovanja, ki jo postavljena na naslednja načela: Del-o socialnega zavarovanja naj bi ee opravljalo v okviru zavodov za socialno zavarovanje v republikah, ki bodo imele svoje poslovne organe — uprave za socialno zavarovanje — pri okrajnih im mestnih ljudskih odborih. Edini nosilec socialnega zavarovanja na področju vsake republike bi bil Republiški zavod za socialno zavarovanje. Vodstvo službe socialnega zavarovanja je bdila doslej stvar samih organov državne uprave, po novem osnutku pa bi za vodstvo zavoda volili odbore iz vrst zavarovancev najvažnejših gospodarstvih panog, strokovnih zvez sindikatov, društva upokojencev in drugih zastopnikov zavarovancev. Ta odbor bi potem iz svoje sredine izvolil predsedstvo, delat bi kolektivno ter sprejemal samo na sejah. Direktorja bi imenoval Prezidaj republiške ljudske skupščine in ta bi vodil potem zavod, upravljal posle določene z zakonom o socialnem zavarovanju ter izvrševal sklepe odbora. Zaradi povezave politike socialnega zavarovanja z drugimi vprašanji socialne zaščite bi bil direktor član Republiškega sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Na ta način bi Sveti imeli vpogled v delo in bi v splošnem nadzirali zavod Bili bi pooblaščeni razveljaviti tudi vse nezakoniti odloke odbora, oziroma zavoda za socialno zavarovanje. Po istem načelu bi bile organizirane tudi uprave socialnega zavarovanja v okrajih in mestih. V kolikor pa gre za službo socialnega zavarovanja pri podjetjih in ustanovah, pa bi bila ta izvzeta iz pristojnosti podjehii oziroma ustanov, kakor je to bilo že doslej, reorganizirana bi bata le na ta način, da bi okrajne oziroma mestne uprave socialnega zavarovanja imele v podjetjih svoje uslužbence, ki bi kot strokovno usposobljene osebe opravljali vse posle socialnega zavarovanja. Nekateri zastopajo stališče, da je v današnji fazi gospodarskega razvoja naše državo še potrebno, da država posega v finančno poslovanje službe socialnega za varovan ja. predvsem zato, da bi se dosegla in zagotovila enotnost v pravicah zavarovancev v vsej državi, drugi pa so zopet mnenja, da ima socialno zavarovanje značaj in so zato predlagali, da se ta organizacija v celoti izloči iz državne uprave ter prenese na samoupravne organe. Mnenja so, da je treba zavode ustanoviti na načelu samouprave zavarovancev s posebnim imetjem, ki se bo nabralo iz prispevkov, plačanih na področju vsake republike. Po njihovem predlogu bi se iz tega fonda v prvi vrsti krili izdatki, ki bi jih bilo treba plačevati zavarovancem iz naslova njihovih pravic na podlagi zakona. S presežkom dohodkov, ki bi ostal po kritju teh izdatkov, pa bi z enim delom samostojno razpolagal zavod, drugi deti pa bi odvajal v državni proračun. Z ozirom na različna mnenja ne bo odveč, čo tudi mi še napišemo nekaj misli k razpravam o tem vprašanju. SOCIALNO ZAVAROVANJE NAJ BI UPRAVLJALI ZAVAROVANCI SAMI Demokratizacija socialnega zavarovanja in sistem samoupravljanja je nedvomno socialno - gospodarsko in družbeno - politično vprašan je. Enaka načela kot naj jih prinese samouprava v socialno zavarovanje, mi v gospodarstvu izvajamo že nekaj časa. Proti sistemu samoupravljanja pa se pojavljajo predvsem v krogih nekaterih strokovnjakov s tega področja pomisleki, če bi bilo koristno izročiti to službo neposredno delavcem v upravljanje. Nekateri, ki iznašajo pomisleke proti samoupravi socialnega zavarovanja to utemeljujejo na ta način, češ da delavci še niso »zreli« in niti sposobni, da bj vodili socialno zavarovanje, ker bi »zagovarjali« le svoje ozko osebne koristi. Seveda, če je to edina utemeljitev za pomisleke glede uvedbe samouprave v socialnem zavarovanju, potem praktično res ne more biti pomislekov, zakaj gornje trditve so delavci z gospodarjenjem v podjetjih že zdavnaj demantirali. Gre namreč za to, če so delavci sposobni ustvarjati vsa materialna sredstva za dajatve iz naslova socialnega zavarovanja (da so to sposobni, nam dokazuje gospodarska praksa) potem bodo znali vsaj tako skrbno in varčno gospodariti tudi s sredstvi, ki jih bodo imeli v okviru socialnega zavarovanja. Vendar bi jim pa vse to socialno zavarovalno službo samo še približalo, kar bi imelo za posledico tudi še boljše delovanje aparata, ki dela v tej službi. PO OSVOBODITVI TE BILO NUJNO, DA JE DRŽAVA PREVZELA SOCIALNO ZAVAROVANJE Samouprava socialnega zavarovanja pa je tudi dolgoletna želja neposrednih zavarovancev. Povsem točno je, da (e država morala po vojni prevzeti vodstvo in finansiranje socialnega zavarovanja, ker bi bil sicer nemogoč tak napredek v materialnih izdatkih, kot smo ga pač dosegli (porodnine, otroške doklade, dajatve ob boleznih, rente, pokojnine itd,). Od starega socialnega zavarovanja nismo podedovali, razen nepremičnin, nikakršnih vrednosti. V takih prilikah je bila zato država edina, ki je lahko uspešno vzdrževala in upravljala socialno zavarovanje. Ker so bile dajatve socialnega zavarovanja v prvih povojnih letih neposredno odvisne od materialnih pogojev, ki so jih ustvarjali delovni ljudje, je povsem razumljivo, zakaj jo bilo toliko sprememb v tozadevnih predpisih. Sedaj so največje težave v našem gospodarstvu premagane in država že prepušča vodstvo gospodarskih podjetij neposrednim proizvajalcem. S tem so nedvomno podani tudi pogoji, da prevzame jo socialno zavarovanje v upravljanje im gospodarjenje neposredni zavarovanci. Mi pa smo celo prepričani, da bodo sami zavarovanci, ko se podrobneje spoznajo s stanjem in problemi v socialnem zavarovanju, mnoge sedanje slabosti, o katerih se piše in govori ter jih nekateri celo porabljajo kot utemeljitev, ki naj govori samoupravi v socialnem zavarovanju, hitreje odpravili in uredili kot se to ureja sedaj. ALI BO UPRAVA GOSPODARILA S SREDSTVI SAMOSTOJNO Naslednje vprašanje, ki se postavlja. ali naj se finančna sredstva za socialno zavarovanje zibi ra jo z akumulacijo preko državnega proračuna vsake republike, ali neposredno s predpisovanjem prispevkov za socialno zavarovanje vsakemu delodajalcu vseh gospodarskih področij — po našem mnenju ni bistveno. Bistveno pa je, ali bo dobila uprava socialnega zavarovanja vsa v ta namen zbrana sredstva im ali bo z njimi lahko v okviru zakonitih določil prosto gospodarila ali ne. V tem je namreč bistvo samouprave, seveda poleg tega, da vodijo socialno zavarovanje voljeni organi. Nedvomno je, da bo moralo vsako podjetje plačevati od vsakega zaposlenega določeni prispevek za kritje potreb socialnega zavarovanja. Kako se ta prispevek imenuje, končno ni važno. Plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje zasebnih delodajalcev ter družbenih in zadružnih organizacij in podjetij je jasno. Iz dosedan jih razprav pa še mi povsem jasno vprašanje, če naj splošno družbena gospodarska podjetja (državna podjetja) z določenim družbenim prispevkom (približno 50%) odvajajo v državni proračun tudi prispevek za socialno zavarovanje, od koder bi samouprava socialnega zavarovanja dobivala po izračunanih norm a ti vali določene prispevke, ali naj se splošnim družbenim gospodarskim podjetjem njihov družbeni prispevek zniža za toliko, kolikor je preračunano za dajatve za socialno zavarovanje im naj bi te dajatve tudi ta podjetja neposredno vplačevala samoupravi socialnega zavarovanja. Možno je eno in drugo. Po našem mnenju bi bilo priporočljivo, če bi podjetja svoje obveznosti napram socialnemu zavarovanju odvajala neposredno socialnemu zavarovanju, seveda preko banke, ki bi imela nalogo zbirati te prispevke. (Nadaljevanje na 5. strani)) Urejevanje delovnopravnih odnosov BO ODSLEJ V PRISTOJNOSTI SVETA ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO Že z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, ko je bila letos spomladi izvedena široka reorganizacija zvezne vlade in so bili ustanovljeni razni sveti, je bilo ukinjeno tudi ministrstvo za delo. Vsi posli in zadeve zveznega ministrstva za delo so s tem ukazom prešli deloma v pristojnost glavne uprave za plan, deloma pa . v pristojnost Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Podobna reorganizacija, kakor v zvezni, je bila sedaj sredi decembra izvedena tudi v republiški vladi, ko je tudi tu bilo ukinjeno ministrstvo za delo. Samostojno ministrstvo za delo prj vladi LRS je bilo ustanovljeno spomladi leta 1946. Vsi posli, ki jih je takrat prevzelo to ministrstvo in jih začelo samostojno reševati, so bili do takrat v pristojnosti ministrstva za socialno skrbstvo, vtem ko je vprašanja s področja zdravstva reševalo ministrstvo za ljudsko zdravstvo kot povsem ločeno in samostojno ministrstvo. Naraščanje proizvajalnih sil, čedalje večji dotok delovne sile v naše tovarne m novi po,goji dela so zato takrat narekovali potrebo, da se ustanovi poseben in samostojen organ v vladi, ki naj bi izven resora ministrstva za socialno skrbstvo reševal vse tiste naloge, ki jih je bilo treba rešiti v zvezi z urejanjem in utrjevanjem delovnopravnih socialističnih odnosov. Pri urejevanju delovnih odnosov ee je takrat namreč stara praksa prepletala z novimi razmerami. Novo delovno pravo še ni bilo, razen v nekaterih majhnih iz- Nekaj misli o skrbi za vajensko mladino Kaj nam je jtohazala anheta o va >en$ki mladini Z dvema odločbama o plačah učencev, ki sta pred nedavnim izšli, je v glavnem urejeno njihovo materialno vprašanje. Po zakonu pripada učencem v industrijskih šolah plača od 1000 din v prvem letniku do 2000 din v tretjem letniku, razen tega pa dobijo starši, ki so v službenem razmerju, zanje še pripadajočo otroško doklado. S tem je izenačeno stanje z učenci v podjetjih, ki imajo pogodbe, S tem, ko so bili uveljavljeni ti predpisi, je bila urejena materialna stran učencev v gospodarstvu. To pa seveda še ni vse, če hkrati ne poskrbimo, da ee ti predpisi v stvarnosti tudi dosledno izvajajo. Že doslej smo že od časa do časa slišali, da imajo v posebnih primerih nepravilne odnose do učencev v gospodarstvu, Nekoliko bolj jasno sliko o odnosih, delovnih pogojih, zaščiti vajencev itd. pa nam je pokazala v večjem obsegu neuradna anketa, ki jo je izvedel Svet za prosveto in kulturo pri vladi LRS. Ta anketa, če že ni odkrila več pomankljivosti, pa je vsaj opozorila na pojave, o katerih bo nujno treba razmišljati, razpravljati in proti njim z ustreznimi merami ukrepati, KAKO JE BILA ANKETA PRIPRAVLJENA Poleg učencev industrijskih šol, ti živijo v internatih, imamo v vsej Sloveniji okrog 14.000 vajencev, ki delajo v tovarnah in obratih, bodisi državnega, zadružnega ali privatnega sektorja. Večina teh učencev iz gospodarstva ima učne pogodbe in obiskuje tudi strokovne šole, le okrog 1500 je med njimi takih, ki se učijo v manjših podjetjih oziroma pri mojstrih v krajih, kjer ni strokovnih šol in zato obiskujejo te šole le tri ali celo en sam mesec v letu. Anketa je bila torej izvedena le med 1348 učenci ter je bila razdeljena v dve skupini. V prvi skupini so zbrali podatke o 234 učencih in iz štirih večjih središča — Ljubljane, Maribora, Celja in Krania — v drugi pa podatke o 1114 učencih iz vseh ostalih krajev. V anketi je torej sodelovala približno ena desetina vseh učencev in vajencev v Sloveniji. Zaiela ie učence najrazličnejših strok, čevljarske in živilske (peke, mesarje in mlinarje) nadalje krojače, pleskarje, dimnikarje, tesarje, fotografe, grafičarje in lončarje, učence lesne, usniarske in galanterijske stroke ter najrazličnejše panoge kovinske stroke (ključavničarje, kovače, mehanike, avtomehanike, kleparje, vodovodne instalaterie itd.). Namen ankete je bil predvsem, da ugotovi delovne pogoje, delovni čas, kako se izvajajo predpisi o plačah učencev, koliko izmed njih uživa z zakonom predvideni dopust, koliko jih je organiziranih v raznih množ:čmh organizacijah in kako ie poskrbljeno za njihovo splošno strokovno in politično vzgojo. KAJ POVEDO ŠTEVILKE? Od 1348 učencev jih je 816 odgovorilo, da delajo normalen delovni čas. 39% pa dela nad osem ur dnevno. Toda anketa je odkrila še več. Odkrila je, da se delovnega časa še najbolj pridržujejo v podjetjih družbenih organizacij, nekoliko manj »natančni« so v državnh in zadružnih podjetjih, še slabše je v tem pogledu pri lokalnih podjetjih, kjer dela preko normalnega delovnega časa že kar četrtina vseh učencev. Najbolj porazna pa je ta številka pri zasebnih mojstrih, kjer 58% vseh učencev ne pozna osemurnega delavnika. Takšne so torej te številke, gledane v povprečju vseh anketiranih učencev. Če pa pogledamo še dalj in primerjamo, kakšen je odnos do učencev v podjetjih in obratih iz uvodoma omenjenih središč ter v ostalih krajih, vidimo, da so ti odstotki ugodnejši v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju, neprimerno pa se od poprej omenjenih dvignejo v ostalih naših krajih — na podeželju, kjer dela pri zasebnikih celo 60% od vseh teh vajencev preko normalnega delovnega časa in da je le za polovico bolje v lokalnih podjetjih, kjer je ta odstotek še vedno razmeroma visok (29%). STRAN ★ 1. I. 1952 DELAVSKA ENOTNOST Nič bolje ni seveda stanje glede izplačevanja plač, ki so učencem zajamčene z uredbo. Kljub temu, da obstaja uredba o plačah učencev v gospodarstvu, prejema svoje prejemke v redu le 55% vseh učencev, 33% ima manjše prejemke, kakor so določeni z uredbo, 12% od njih pa sploh nima nobene plače. Najslabše se v tem pogledu godi učencem, ki delajo pri zasebnem sektorju. Tu dobiva svoje prejemke le 43% vseh v zasebnem sektorju zaposlenih učencev, nepravilni prejemki se izplačujejo 33%, skoro četrtina od njih pa je brez prejemkov, V pogledu izkoriščanja dopustov so številke iz ankete sicer nekoliko ugodnejše, nikakor pa ne zadovoljujejo. Če je v državnih, družbenih in lokalnih podjetjih izkoristilo dopust približno 92 do 98% vseh učencev, v zadružnih podjetjih in zasebnem sektorju Pomagajmo naši vajenski mladini v njenem stremljenju, da bodo postali mojstri svojega dela! Na sliki: Učenec podjetja »Plamen« iz Krope ta odstotek pade na 87 oziroma celo na 61%. Kakor v prvem pr meru glede delovnega časa, velja tudi tu ugotovitev, da so te številke ugodnejše v mestih,'"slabše pa na podeželju, k j er so od tega povprečja še znatno višje. Vzrok za takšno stanje je predvsem v tem, da je na podeželju mani množične in tudi oblastvene kontrole, kar nujno vodi do bolj pogostih kršitev obstoječih predpisov, vtem ko je v mestih kontrola bolj poostrena in je zato tudi teh prestopkov razmeroma manj. Najbolj važna pri vsem tem pa je ugotovitev, da predvsem zasebni sektor najbolj grobo krši zakonite predpise in da je le nizko število tistih mojstrov, ki učencem nudijo vse, kar jim po zakonu pripada. Zato je v bodoče dolžnost organov oblasti, da prav v to smer usmerijo svoj nadzor, s čimer pa seveda ni rečeno, da lahko zanemarjajo nadzor v državnem in zadružnem sektorju, ker je anketa pokazala, da tudi tu nekatera vodstva podjetij ne izvršujejo dosledno dolžnosti, ki jih imajo do učencev v podjetju. To je seveda le ena stran iz številk te ankete Po poglejmo sedaj, kaj so še povedali in številkam dodali učenci sami. »V DELAVNICI IMAMO SLABO DISCIPLINO!« Izjave 514 učencev čevljarske stroke s podeželja so nazorna slika razmer, v katerih žive in se uče učenci. Slika ni posebno razveseljiva, kar dokazujejo same izjave. Res je, da mnogi učenci niso odgovorili na vprašanje »Kaj želi še povedati o svojem delu v delavnici?«, pa se vendar vidi po tem, da 139 teh učencev prejema nepravilno plačo, da jih dela 46,3% čez osem ur in da 30 učencev ni imelo vsakoletnega plačanega 14-dnev-nega dopusta, ter da je učenje tem mladim ljudem zelo otežkočeno. 0 delu in razmerah v delavnici je izjavilo 62 učencev, da so zadovoljni, nadaljnjih devet pa je napisalo, da imajo mojstri in pomočniki dober odnos, da jih uvajajo v strokovno delo, da je delavnica čista, orodje dobro in novo. Mnogo večje pa je število tistih, ki niso zadovoljni, predvsem zato, ker krpajo le staro obutev, novega dela pa ne dobijo nikoli v roke. 20 izjav je bilo med njimi, ko so zapisali: »Učim se že 18, 19, 24 in celo 31 mesecev itd., pa sem do danes le krpal.« Marsikje so delavnice temne, vlažne ali pretesne. 22 učencev ugotavlja na primer, da je v delavnici premalo orodja, ali pa je izrabljeno, da so šivalni stroji slabi itd. Precejšnje je tudi število takih, ki so zapisali, da opravljajo tudi druga dela, sekajo drva, prenašajo malto, kidajo gnoj, kosijo in podobno. Drugi spet navajajo, da so mojster in pomočniki surovi in netovariški in da dopusta marsikateri učenec ni imel že dve ali tri leta. Poleg tega, da učenci ne dobivajo ustrezne plače, pa se dogajajo primeri, da d elo d a j al ci-mo js tri ne izplačujejo redno njihovih prejemkov in so nekateri s tem izplačilom v zamudi kar za več mesecev in tudi celo po dve leti. Dva učenca iz zasebnega sektorja poročata, da eden od njiju prejema na teden le 16,50 din, drugi pa, čeprav opravi tudi do osem ur čez-umega dela, ne prejema za to delo nobene plače. Glede hrane se sicer ne pritožujejo, glede stanovanj pa 24 učencev poroča, da nima svoje postelje, dva spita v delavnici, dva na skednju, eden pa celo v hlevu. Izmed nezadovoljnih pa je posebno značilna izjava učenca nekega lokalnega podjetja lesne stroke, ki poleg pogojev in odnosov v svojem podjetju ugotavlja dobesedno: »Imamo slabo disciplino v delavnici.« Ta ugotovitev je značilna toliko bolj, ker jo je zapisal učenec tega podjetja in kaže, da se s temi vprašanji doslej nista dovolj ukvarjali ali pa vsaj premalo storili tako sindikalna podružnica kot tudi uprava podjetja! VEČ STIKA Z VAJENSKO MLADINO! Anketa pa je zanimiva tudi še z druge strani, t. j. glede političnega in vzgojnega dela med delavsko mladino, kakor tudi glede njene izobrazbe in vzgoje sploh. Od vseh, ki so odgovorili na anketo, je v LMS včlanjenih le 25%, v sindikatih pa 12%! In če vemo še to, da od vseh teh redno či-ta in zasleduje naš tisk ter prebira razne knjige le 85%, ostalih 15% pa je tudi to vzgojno stran popolnoma zanemarilo, te številke nikakor ne morejo biti v ponos niti sindikalni podružnici v dotičnem podjetju ali področju, niti drugim organizacijam, ki zanemarjajo svoje delo med vajensko mladino in je ne znajo pritegniti v svoje vrste. Sindikalne in mladinske organizacije čakajo na tem področju odgovorne naloge! Čeprav je v celoti, vštevši tudi razna športna društva, kjer je vključeno pretežno največ mladine, vključenih v razne organizacije 82% vseh teh učencev, je vendar 17% še takih, ki n’so člani niti športnih društev niti sindikatov ali Ljudske mladine Slovenije, In če ne več, vsaj do teh je treba najti pot in jih vključiti v sindikalno in mladinsko organizacijo. Poglobiti pa bo treba stike tudi z ostalimi, zlasti pa prodreti do tistega dela mladine na podeželju, ki je raztresen po raznih podjetjih zasebnega ali zadružnega sektorja! Ta mladina, ki je še posebno prepuščena sama sebi in potrebna pomoči, bo morala v teh organizacijah najti svojega vodnika in usmerjevalca; treba jo bo v njenih stremljenjih podpreti in ji kar najbolj pomagati pri reševanju njenih problemov, pa bo nedvomno s takim poglobljenim delom med to mladino odpadla marsikatera krivica, prenehala pa bodo tudi izkoriščanja in slabi odnosi, ki se danes razraščajo prav na podeželju še toliko bolj, ker ni nadzora množičnih organizacij, ker je ta mladina odtrgana od njih. Vsi ti podatki, povzeti iz ankete s 1348 učenci, seveda niso neke absolutne številke, niti jim ni mogoče dati polne vere, če vse navedbe od prve do zadnje ustrezajo stvarnosti, nedvomno so pa resno opozorilo, v čem se največ greši v pogledu pravic in zaščite naše vajenske mladine ter kje so ti pojavi najbolj pogosti. Dolžnost sindikalnih in mladinskih organizacij, skupno z organi ljudske oblasti, bo zato, da svoje stike navežejo s to mladino, zaostrijo kontrolo v to smer in kršilce uredb, pa naj gre za državni, zadružni ali zasebni sektor, tudi najstrože kaznujejo, jemali, formulirano, staro delovno pravo pa je bilo v nasprotju s pridobitvami naše osvobodilne borbe ter s takratno družbeno stvarnostjo. Vse te odnose je bilo treba zato vskladiti in prilagoditi novim razmeram, prilikam in potrebam, odkloniti je treba kričeča nasprotja v delovni in socialni zakonodaji, pravice delovnih ljudi pa prilagoditi novim družbenim pogojem, razvoju in stvarnosti. Tega ogromnega dela se je lahko uspešno lotilo le ministrstvo za delo kot samostojen organ, ker bi velikega dela teh nalog v pristojnosti ministrstva za socialno skrbstvo ne bilo mogoče rešiti, vsaj ne rešiti na zadovoljiv način, saj so te naloge preraščale njegov okvir. Tako pa je novo ustanovljeno ministrstvo izoblikovalo in dalo pobudo za vrsto zakonov, predpisov in uredb ter položilo z njimi pravne temelje za naše nove delovnopravne odnose in razvoj socialističnega gospodarstva sploh. Ko smo pred dobrim letom dobili prvo delavske svete in upravne odbore, ki so vzeli upravljanje podjetij v svoje roke, se je takrat s tem že pojavila tudi težnja po decentralizaciji naše državne uprave. Eden takih ukrepov je bilo postopno ukinjanje nekaterih ministrstev, ko so posle teh začeli prevzemati Sveti, ki predstavljajo novo obliko državne uprave. To se še posebno odraža v republiških svetih, kjer se ustanavljajo posebni odbori za ustrezajoča področja družbene službe in dejavnosti. Te odbore sestavljajo izključno predstavniki družbenih ustanov in organizacij ter imajo pravico, da rešujejo vrsto vprašanj s področja prosvete, kulture, znanosti, zdravstvene zaščite ter socialne politike. Ustanovitev Svetov praktično torej pomeni, da v funkcije državne uprave, zlasti s področja gospodarskih in družbenih potreb, polagoma posegajo predstavniki neposrednih proizvajalcev in tako čedalje bolj aktivno sodelujejo tudi v državni upravi, s čimer se te funkcije čedalje bolj odmikajo neposredni kontroli samega službenega aparata. Takšen način upravljanja pa hkrati vodi tudi k odpravljanju birokracije, vodi k širši demokratizaciji in končno k podružabljenju tudi teh organov. In v tej težnji, da bi se gospodarska, socialna, kulturna in druga vprašanja v bodoče reševala ob sodelovanju predstavnikov družbenih ustanov in organizacij, je bilo sedaj ukinjeno tudi republiško ministrstvo za delo. Posli, katere je doslej reševalo samostojno, so v smislu teh načel prešli v pristojnost Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. S tem pa niti najmanj ni rečeno, da vprašanj, katere je doslej reševalo ministrstvo za delo, ni več ali da jih lahko zanemarimo. Da temu ni tako, dokazuje že sam sestav tega sveta, v katerem obstajajo: poseben odbor za zdravstvo, za zaščito matere in otroka, za splošno skrbstvo, socialno zavarovanje, invalidske zadeve in delo. In če je doslej vprašanja s področja delovne zakonodaje reševalo v glavnem le ministrstvo simo po predhodnem zaslišanju in upoštevanju mnenj predstavnikov množičnih organizacij in ustanov, bo odslej o vseh teh vprašanjih reševal za to postavljeni odbor in Svet, ki ga sestavljajo predsednik Sveta, predstavniki zdravstvenih in socialnozdravstvenih zavodov ter družbenih in strokovnih organizacij, saj se v Svete izbirajo vidni strokovnjaki in javni delavci s področja zdravstva in socialnega skrbstva. Naloga Sveta bo zato, da ob kolektivni odgovornosti odloča v določeni panogi gospodarstva oziroma na področju katere okoli družbene delavnosti o vseh zadevah iz republiške pristojnosti, in da odloča o pravilnikih, odredbah in drugih splošnih predpisih, za katere je pristojen. In če končno še vemo. da tudi posamezni odbori izdajajo odločbe na sejah o vseh zadevah področja, za katero so postavljeni, in da ie za veljavnost teh odločb potreben tudi pristanek Sveta, če pa se ta z odločbo ne strinja, pa jo ie dolžan predložiti vladi v odločitev, bomo lahko doumeli, da ie bil s to reorganizacijo napravljen velik korak naprej k demokratizaciji naše državne uprave in dl je tudi ukinitev ministrstva za delo narekoval naš gospodarski in družbenopolitični razvoj. V novo leto! (Nadaljevanje s 1. strani! s kem življenju, kjer ni »Šolskih primerovkjer ni »poizkusov brez posledic«, kjer je nasprotno že danes potrebna zrela in preudarna gospodarska odločitev. Okrog četrt milijona slovenskih delavcev vseh strok in vseh gospodarskih dejavnosti je članov delavskih sindikatov. In če je kdo moralno dolžan, da napravi vse, da delavski rod postane res dober gospodar v naših družbenih podjetjih, potem so to ravno delavski sindikati. In na noben drug način danes delavstvu ni moči uspešneje pomagati, kot če ga naučimo družbeno koristno, človeško in preudarno gospodariti. Vsa ostala vprašanja so namreč odvisna od tega, kako je rešeno to prvo, dasi jih vzporedno seveda ne gre zanemarjati. V deželi namreč, kjer delavci že sami upravljajo ogromno večino narodnega gospodarstva, kot je to pri nas, je dejansko namreč njihov razredni boj istoveten z uspešnim upravljanjem gospodarstva v okviru gospodarskih zmogljivosti narodnega gospodarstva in splošnih družbenih načrtov. Zato pa tudi ob letošnjem novem letu, ki bo zahtevalo od delavskega rodu, da bo zrelo in preudarno gospodaril, polagamo vsem sindikalnim organizacijam, posebej pa še sindikalnim odbornikom na srce. naj poskrbe za čim uspešnejšo gospodarsko izobrazbo svojih članov in naj bodo vedno nared, da pomagajo in svetujejo pri tekočih gospodarskih vprašanjih. Začnimo torej to novo leto v naših delavskih sindikatih, ki imajo v svojih vrstah preko četrt milijona slovenskih delavcev vseh strok in vseh vrst gospodarskih dejavnosti s smotrnim in skrbnim izobraževanjem članstva. In naj nam bo v bodoče le tu plodno to deloI Kako dragoceno je človeško življenje V Beogradu imamo kliniko za plastično kirurgijo, ki je v skopih sedmih letih svojega obstoja vrnila zdravje in polno delovno sposobnost 7000 bolnikom Na bolnišnico, zdravnika in zdravstvene ustanove navadno pomislimo samo tedaj, kadar se zatečemo k njim po pomoč. Redkokdaj pa se vendar povprašamo, kako, na kakšen način nas tam zdravijo, kaj ume j o in kaj morejo zdraviti. Veliko več nas je, ki bi vedeli povedati iz vseh mogočih področij družbenega dela zelo veliko, o zdravnikih in njihovem delu pa bore malo, ali pa skoraj nič. In vendar zdravniki neposredno pomagajo človeku. Koliko skrbi in nege je često potrebno za to, da rešijo zdravniki dragoceno človeško življenje. In ne samo nesebična človeška skrb, ampak tudi znanje, ogromno znanja je treba, da lahko človeku res uspešno pomagajo zdravniki. Oglejmo si danes samo en primer iz življenja in dela zdravstvenih ustanov in zdravstvenih delavcev — to je kliniko za plastično kirurgijo v Beogradu! Ta klinika je bila osnovana takoj leta 1945. Kaj zdravijo v tej kliniki? V tej kliniki s pomočjo operacije ozdravijo razne telesne poškodbe, hibe, okvare in iznakažene dele telesa. Pomen take zdravstvene ustanove razumemo v celoti, če vemo, da so nekdaj ljudje ostajali zaradi zdravstvene zanemarjenosti, nebrige ali celo nestrokovnih zdravstvenih posegov iznakaženi in tudi telesno pokvarjeni. Takih primerov je tudi še sedaj, zlasti v samotnejših krajih. Pri nas pa je pustila tudi zadnja vojna svoje sledove. Zelo pogosto so partizanski zdravniki izvršili z najpreprostejšimi sredstvi tudi najtežje operacije, samo da so rešili dragoceno življenje. Pri takih operacijah pa je bilo pogosto težko, velikokrat pa čelo nemogoče izogniti se temu, da posamezni deli bolnikovega telesa ne bi ostali iznakaženi ali delno pokvarjeni. Končno pa nam v vsakdanjem življenju, te ali one nezgode, mnogokrat resno pokvarijo ali iznakazijo posamezne dele človeškega telesa. In vse take primere zdaj zdravi omenjena klinika. Klinika je v Beogradu nameščena v novi sodobni stavbi in ima poleg bolniških sob tudi operacijske dvorane, ambulante, oddelek za fizično terapijo, rentgenski oddelek in podobno. V kliniki zdravi na desetine samih mladih zdravnikov, ki so prva povojna leta pridobili potrebnega znanja, ker so delali skupaj s skupino angleških zdrav- nikov, ki so za to zdravstveno službo posebej izurjeni. Naši zdravniki so si tedaj pridobili potrebna znanja in prve praktične izkušnje. Seveda ta klinika tudi danes ni samo bolnišnica, ampak je istočasno zdravstvena ustanova. To pove tudi že samo ime klinika. V tej ustanovi se ob zdravnikih-specialistih vzgaja določeno število zdravnikov, ki so se posvetili temu delu. Za sedaj pa je naša klinika za plastično kirurgijo edina tovrstna ustanova ne le v Jugoslaviji, ampak v vsej Evropi in je zato njena pomembna dolžnost, da nam izuri mladi rod zdravnikov-plastikov, anestetikov in stomatologov. V Evropi imata samo Anglija in Češka pri kirurških klinikah posebne odseke za plastično kirurgijo. Med operacijo leži bolnik v nezavesti. Bolnika uspavajo s posebno tako imenovano anestezijo, ki se mu daje skozi nos ali grlo. ker se opravlja operacija na glavi in licu. Po skoraj poldrugi uri operater-annstetik prične s pokrivanjem glave. S preparirano kožo, odvzeto z bedra, operater skrbno pokriva rano na glavi. Poškodovanega dela lobanje seveda ne pokrije takoj, ampak postopoma sete v nekaj dneh. ko se s protezo zapre in zaceli sama kost Lase te mlade delavke je zgrabil stroj in ji odtrgat kožo ter tkivo z več kot polovice glave... Ponekod je ostala sama gola kost. (Nadaljevanje s 4. strani) ZA BODOČE LETO NAJ BI SE SREDSTVA ZAJAMČILA ŠE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA Zn nastopno leto, to je za leto 1952 pa bi bilo vendar potrebno, da bi se sredstva za socialno zavarovanje še zajamčila iz državnega proračuna. To b'. bito potrebno zaradi tega. ker se bodo v nastopnem letu šele dokončno urejale vse pravice in dajatve iz naslova socialnega zavarovanja zavarovancem (pokojnine, otroške doklade in slično) in ker tudi prejemki zaposlenih še niso ustaljeni. (Poleg denarja obstajajo še boni). To bi bilo potrebno tudi zaradi tega, ker so se dosedaj vsakoletni proračunski viški iz uprav socialnega zavarovanja vračali v državni proračun itn bo potrebno, da bo pri prehodu na samoupravljanje gospodarstva socialno zavarovalne službe država omogočila osnovna sredstva, ker je socialno zavarovanje trenutno brez obstoječih denarnih rezerv. To je še posebej pomembno pri nas v Sloveniji, kjer imamo razmeroma visok odstotek upoko" j en cev, ki iz leta v leto raste, seveda zaradi tega, ker imamo pri nas starejša gospodarska podjetja. VIŠINA PRISPEVKA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Posebno vprašanje pa je izračunavanje višine prispevka za socialno zavarovanje, ki ga bodo plačevali delodajalci. Po novih dajatvah bo socialno zavarovanje samo v Sloveniji izdalo za otroške doklade 5 in po! milijarde dinarjev (160.000 otrok po 3000 dinarjev v 12 mesecih). Tudi uravnavanje pokojnin. denarnih prispevkov v času bolezni, zlasti pa še vračunavanje bonov v plače, vse to bo močno dvignilo izdatke socialnega zavarovanja. Razumljivo je, da bodo morali za to biti predpisani taki 'prispevki, ki bodo za- Glavna naloga te klinike je torej, zdraviti defekte onesposobljenih delov človeškega telesa, ki so nastali v vojni, ali ki so posledice nezgode v proizvodnji ali dnevnem življenju. Poleg tega klinika zdravi ljudi, ki imajo od rojstva prirojene defekte in telesne hibe in dela prastične operativne posege v svrho estetičnih rekonstrukcij predvsem na obrazu. Od ustanovitve pa do danes je bilo v kliniki izvršenih nekaj okrog sedem tisoč operacij, to je letno okrog tisoč. V prvem času so bili pacienti prddvsem tisti, ki so imeli posledice iz vojne, sedaj pa se na kliniko zatekajo tudi oni, ki se ponesrečijo v gospodarskih podjetjih in ostali. V industriji pride, zlasti kadar so delavci premalo oprezni in preslabo poučeni, kaj rado do nezgode: nekdo se opeče roke, poškoduje dlan, obraz. Kdor se zateče v kliniko, ga operirajo tako, da ohranijo poškodovani deli telesa prvotni izgled in da nimajo hib. So primeri, da so v kliniki rekonstruirali popolnoma izmaličeno dlan, da je spet sposobna za normalno delo. Odraslim in otrokom, ki so se rodili brez nosu, s tako zvano »zajčjo ustnico« ali s podobno hibo z operacijo odpravijo to hibo in jim napravijo normalen izgled. Med kliniko in ozdravljenci se običajno ohranja močna vez. Ozdravljenci prihajajo na poznejše preglede, na morebitna popravila in podobno. Verjetno je, da niti v eni panogi medicine niso pacienti tako hvaležni svo- Operacija industrijske poškodbe ali travmatični skalp, kakor se takšen primer strokovno naziva, je kompliciran prav zato, ker je tudi sama lobanja prebita in so možgani dobili neposreden stik z zrakom in okolico. Poškodbo lobanje so opazili šele med samo operacijo, zato se je sestala skupina zdravnikov k posvetu, kako naj kirurg-plastik izvrši nadaljnjo operacijo. Kirurg-plastik mora razen kirurgije dobro poznati tudi nevrologijo, urologijo, ginekologijo, čeljustno kirurgijo, splošno kirurgijo in kirurgijjo očesnih ter ustnih bolezni jim zdravnikom, kakor ravno v tej. Samo pomislite, kaj pomeni nekemu mlademu človeku, ko pride na kliniko z zdrobljeno in iznakaženo roko, odide pa od tam spet sposoben za delo z zdravo roko. Roka in vsi prsti so gibljivi. Tako je torej v tej mladi panogi medicine, kjer zdravniki in bolniško osebje vrača ljudem zdravje in delovno sposobnost. Seveda pa je to samo bežen pogled in samo na eno samo panogo zdravstvene službe. došeali za kritje vseh izdatkov socialnega zavarovanja, kar je biilo seveda tudi doslej, samo s to razliko, da so se ta sredstva zbirala posrednim potom. VOLITVE IN DELO ORGANOV SAMOUPRAVE V samoupravo socialnega zavarovanja naj bi se vršile volitve vsako tretje leto in sicer naj bi bile neposredne. Ko bi zavarovanci po podjetjih in ustanovah izvolili svoj okrajni ali tovarniški svet samouprave socialnega zavarovanja, lahko istočasno im neposredno izvolijo tudi člane za republiški svet. Na ta način bi bilo tudi zagotovljeno, da bi imeli v republiškem svetu samouprave zastopnike z vseh področij. Kandidatne liste naj bi postavljale sindikalne organizacije, konkretno sindikalni sveti. Izvoljeni sveti zavarovancev bi zasedali najmanj dvakrat letno, po potrebi pa se lahko skliče izredno zasedanje. Na čelu sveta bi moral biti upravni odbor, ki ga izvolijo člani sveta i zsvoje srede. Svet samouprave naj bi izvolil tudi direktorja, oziroma v okraju upravnika. K izvolitvi direktorja oziroma upravnika, bi billa potrebna soglasnost pristojne Ljudske skupščine. Svet naj bi razpravljal o proračunih, o letnih bilancah itd. O delu svetov socialnega zavarovanja obstajajo sicer različni predlogi, pravilno pa bi bilo, da bi zakon, ki bi v načelu urejeval to stvar, dopuščal čim več možnosti, da republiški sveti na svojem področju prilagode delovanje sveta tamkajšnjim prilikam. To je samo nekaj vprašanj. Nedvomno pa je še vrsta stvari, o katerih bi bilo pametno razpravljati, ker bi se na ta način samo temeljiteje razčistili pojmi o socialnem zavarovanju. Zato je koristno, če o njih kaj napišejo sami zavarovanci, kakor tudi ljudje, ki se poklicno bavijo s socialno zavarovalno službo. Nekaj o dopustih ob koncu leta Plačani letni dopust je pravica delavcev in nameščencev, o kateri je treba prav pred koncem leta spregovoriti nekaj besedi. Pravica na redni letni dopust je življenjsko tako pomembna za slehernega v delovnem razmerju in za družbo, da jo našo država zagotavlja (glej 20. člen ustave) in ureja s potrebnimi predpisi in tudi kazenskopravno ščiti. Smisel dopusta je, ohranjati in krepiti zdravstveno in telesno sposobnost delovnih ljudi. Zato je tudi določeno, da dobijo daljši dopust tisti delavci in uslužbenci. katerih delo ali delovni pogoji zahtevajo več počitka. Pravica na letni dopust je tudi kazenskopravno zaščitena: kdor upravičenca prikrajša za to pravico, ali mu jo omeji, stori družbi škodljivo dejanje, ki je — kaznivo dejanje. Uredba o plačanem letnem dopustu (glej 3. člen) zahteva, da se dodeljujejo dopusti po letnem razporedu. Na ta način je mogoče pravilno porazdeliti dopuste. Zaradi odprave nejasnosti o vsebini tega letnega razporeda je bila izdana leta 1949 še odredba o planiranju letnega dopusta delavcem in uslužbencem (Uradni list FLRJ št. 109/49). Po tej odredbi mora biti za vsako koledarsko leto najkasneje v decembru izdelan načrt letnih dopustov in sicer tako, da se določi čas in razporeditev letnega dopusta za vsakega posainezenega delavca in usluž- Po zakonu o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih (27. člen) razporejajo po načrtu dopust delavcev in uslužbencev podjetja upravni odbori. Seveda sestavi predlog načrta direktor oziroma poklicani uslužbenci. Letni načrt mora vsebovati razporeditev dopustov za vsakega posameznega delavca in uslužbenca, saj gro za važno zakonito pravico delovnega človeka. Navodilo za izvajanje uredbe o plačanem letnem dopustu (Uradni list FLRJ št. 10/50) vsebuje nekaj važnih napotil. Po določbah tega navodila, dobe nekateri delavci in uslužbenci daljši dopust kot 14 dni in sicer: 1. iznajditelji, novatorji, raoionalizatorji in udarniki; 2. osebe z naporno duševnim poklicem; 3. osebe, ki so zaposlene pri podzemnih ali podvodnih delih, v vročih obratih in pa druge osebe, ki delajo v posebno težkih pogojih (n. pr. jamski delavci, delavci pri visokih pe*čeh, delavci, ki delajo s kemičnimi sredstvi itd.); 4. strokovnjaki, katerih delo zahteva poseben napor; 5. vojaški in delovni invalidi; 6. osebe, katerim jo bil dopust v prejšnjem letu ustavljen, ali ’ ga sploh niso mogle dobiti; 7. starejši delavci in uslužbenci, ki imajo več let službe, predvsem tisti, ki so daljši čas v službi pri istem podjetju; 8. doječe matere in matere z več otroki. Na osnovi letnega razporeda se delavcu in uslužbencu dodeli toliko dopusta, kolikor ga je potreben, oziroma kolikor ga zasluži. O tem ga je treba obvestiti. Vsak upravičenec mora imeti možnost, da ugovarja odrejenemu času dopusta, če smatra, da mu pri odmeri dopusta niso upoštevali okolno-sti, ki govore za daljši dopust. S samo dodelitvijo dopusta se delavcu in uslužbencu odmeri njegova pravica, no glede na morebitne okolnosti, ki bi lahko tekom leta preprečile, da bi dodeljen dopust tudi dejansko v celoti izkoristil. Druga stvar pa je izraba dopusta in pogoji zanjo. Razne objektivno okolnosti v proizvodnji in delu podjetja ne morejo vplivati na čas ki delavcu pripada za dopust. Lahko pa te okolnosti vplivajo na izrabo dopusta. Kako pa je ravnati v takih, praviloma izjemnih primerih. Načelo namreč je, da mora biti delavcu in uslužbencu tudi omogočeno, da odrejeni čas dopusta dejansko izkoristi. Tekom leta pq, lahko nastopijo stvarni razlogi, ki zahtevajo spremembe v razporedu dopustov. Ce to narekujejo koristi uspešnejšega izpolnjevanja nalog, je dopustna naknadna sprememba razporeda, ki pa opravičencem no smo omejiti njihove pravice do dopusta, lahko spremeni le Čas nastopa in trajanje izrabe dopusta. Dopusten pa je tudi poseg v samo izrabo dopusta. Glede na take možnosti določa 5. člen uredbe o plačanem letnem dopustu (Uradni list FLRJ štev. 58/47), da sme direktor podjetja ustaviti letne dopuste tistim delavcem in uslužbencem, ki so zaradi svojega strokovnega znanja neogibno potrebni za pravilno opravljanje dela, če bi njihov odhod na dopust utegnil škodljivo vplivati na potek dela. O tem mora direktor izdati pismeno odločbo, predhodno pa mora o tem povedati sindikalni organ svoje mnenje. V takih primerih gre delavcem in uslužbencem, ki imajo pravico do plačanega letnega dopusta, poleg zaslužka še denarna odškodnina v znesku plače za ustrezajoči čas letnega dopusta. To se torej pravi, da je v izjemnih slučajih mogoče skrajšati opravičencem čas dopusta, ali pa celo ustaviti. Ce delavec ne more na dopust, ker mu je ta ustavljen tako, da dopusta sploh niti nastopil ni. ali pa so je moral predčasno vrniti z dopusta, mora dobiti ob koncu leta za neizrabljeni dopust denarno odškodnino. V vsaki taki ustavitvi mora izdati direktor prizadetemu — pismeno odločbo. S tem opraviči in utemelji svoj poseg v zakonito pravico delavca (uslužbenca). Delavec pa dobi s tako' odločbo listino, na osnovi katere ima pravico na pripadajočo mu odškodnino. To pravico ima sicer delavec ne glede na to, ali se mu izda listina ali ne. Pravico do te odškodnine pa ima tudi tisti delavec ali uslužbenec, ki po krivdi direktorja ali starešine ni mogel izrabiti letnega dopusta. Prizadevanja za utrditev zakonitosti v delovnih odnosih na sploh, še posebej pa skrb za delovnega človeka v delovnem razmerju, kateremu ljudska oblast pravno in gmotno zagotavlja pravico do letnega pl n čanega d-»pusta, nalagata da upravni odbori podjetja; a) ugotove v svojih podjetjih, kdo dopusta, do katerega je bil upravičen, ni izrabil in zakaj ga ni mogel izrabiti; b) odrede izdajo pismenih odločb tistim, ki dopusta niso mogli nastopiti ali izrabiti, ker tega niso dopuščale okolnosti v podjetju, in da so jim izplača ustrezna odškodnina, če bi do konca leta ne mogli izrabiti dopusta; e) proti tistim pa, ki bi vedoma kršili predpise o plačanem letnem dopustu tako, da bi bili posamezniki prikrajšani za svojo zakonito pravico do dopusta, bi bilo potrebno predlagati kazenski postopek; č) po skrbni analizi dosedanje uporabe predpisov o plačanem letnem dopustu izdelati dober razpored dopustov za leto 1952 oh vpoštevanju namena dopusta in vseh tistih okolnosti, ki upravičujejo posamezne delavce in uslužbence do daljših dopustov. To so nekatere naloge upravnih odborov podjetij v zvezi z njihovo dolžnostjo, da razporejajo po načrtu dopuste delavcem in uslužbencem in da skrb e za pravilno vpo-rabo vseh delovno pravnih predpisov v svojem podjetju. Sindikalne organizacije so neposredni organizatorji odmora in letnega oddiha. Njihova neposredna naloga je skrbeti, da se ustvarjajo taki pogoji, ki omogočajo čim boljšo izrabo dopustov. Ker pa je izraba dopustov odvisna od pravilnega dodeljevanja dopustov, zato je vezano samo dodeljevanje dopustov na predhodno mnenje sindikalnih organizacij. Sindikalna podružnica mora dati svoje mnenje k osnutku letnega razporeda do- pustov. Če naj se ta tekom leta spremeni, se sme spremeniti samo s pismeno odločbo upravnega odbora podjetja, ki si mora prej priskrbeti tozadevno mnenje sindikalne podružnice. Brez vednosti sindikalne podružnice ne more biti nobenemu delavcu in uslužbencu ustavljen ali skrajšan odrejeni mu dopust: preden izda direktor podjetja odločbo o ustavitvi dopusta, mora zahtevati o tem mnenje sindrkalne podružnice (glej 5. člen uredbe). Sindikalne podružnice torej tudi po predpisih neposredno sodelujejo pri sestavi letnega razporeda, pri njihovih spremembah in fiiorebitnih ustavitvah. Potemtakem so dolžne uporabiti ves svoj vpliv, da upravni odbori store svojo dolžnost, ki jim jo nalaga omenjena odredba o planiranju letnega dopusta. Da pa bodo upravni odbori pod jetij dobili za to svojo nalogo potrebno oporo in pomoč, naj bi sindikalne podruž niče same predhodno proučile, kako so se dosedaj dodeljevali dopusti v njihovem podjetju, same naj bi izdelale svoje osnutke letnega razporeda dopustov, o čemer naj bi predhodno razpravljale s svojim članstvom. Morda bi bilo primerno, zlasti v večjih podjetjih, da bi v ta namen sindikalne podružnice organizirale začasno komisije, ki naj prouče vse, kar se tiče dopustov v njihovem podjetju. Tako delo sindikalne podružnice bo dalo tudi upravnim odborom podjetij solidno podlago za vse ukrepe, ki naj jih sprejmejo že sedaj, da se bodo v prihodnjem letu dopusti dodeljevali in izkoriščali po delovnih zaslugah in po delovnih naporih. M. II. PREVOZNE UGODNOSTI ZA DELAVCE IN USLUŽBENCE KI SO ZAPOSLENI V DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH Predsednik Sveta za promet ln zveze vlade FLR Jugoslavije je določil, da imajo vsi delavci in uslužbenci, zaposleni v ustanovah in podjetjih Zveze sindikatov, v organizacijah LF, Ljudske tehnike, različnih fizkulturnih zvezah in planinskih društvih, Zvezi zdravniških društev in drugih družbenih organizacijah dovoljen 50 % popust za trikratno potovanje na železnici na leto, za trikrat v rečnem in trikrat v pomorskem prometu. Popust velja od 1. januarja 1952. Enkrat na leto bodo popust uživali tudi člani njihovih ožjih družin, žena in otroci izpod 18 let, če pa se redno šolajo, do 24. leta starosti. Znižane so cene mesečnim kartam za delavce in uslužbence. V rečnem prometu je določen 76 % popust, v pomorstvu 83 % in v železniškem prometu 75 % popust za 52 voženj na mesec. Na železnici je v primerjavi s pomorskim in rečnim prometom popust večji, če potuje delavec ali uslužbenec na večje razdalje. Popust bodo uživali tudi dijaki, tako da bodo za mesečne karte plačali znesek, ki je za 25 % nižji od cen za karte delavcev in uslužbencev. Kako bomo v bodoče plačevali rad jsko naročnino Doslej so radijski naročniki plačevali naročnino za vsako četrtletje naprej, t. j. plačati so jo morali najkasneje v 45 dneh za dotično četrtletje, ko je naročnina dospela v plačilo. Novi _ Take primere so včasih brez plastične kirurgije zdravili po eno do dve leti. Pa še takrat, ko se je rana zarasla, bolnik ni mogel v celoti sodelovati v družbi, ker mu je oži lij e izkazilo izgled glave in lica. Sedaj traja zdravljenje le mesec dni. Pri navadnih »skalpih« pa tudi le po 15 do 20 dni in bolnik tako ozdravljen. kakor ga prikazuje slika, odhaja s klinike. Z uporabo lasulje na ponesrečencu sploh ni mogoče opaziti kakršnih koli sledov njegove težke poškodbe pravilnik, ki ga je pripravil Svet za promet in zveze pri vladi FLRJ, pa prinaša v pogledu obveznosti in plačevanja radijske naročnine pomembne spremembe, katerih dosedanji pravilnik ni imel. Tako po tem pravilniku preneha obveznost plačevanja radijske naročnine, kadar je radijski sprejemnik v popravilu v pooblaščeni obrtni delavnici, če ga lastnik proda ali podari komu drugemu, ali če iz kakršnih koli drugih razlogov ne želi uporabljati svojega aparata. V tem primeru bo radijski sprejemnik zapečaten, ostal pa bo pri svojem lastniku. Novost, ki jo predvideva nov pravilnik o plačevanju radijske naročnine, je tudi v tem, da se bo počenši od 1. januarja dalje radijska naročnina plačevala v mesečnih zneskih vnaprej, najpozneje pa do 10. vsakega meseca. Obveznost plačevanja nastopi od prvega dne prihodnjega meseca po prijavi radijskega aparata. Prijavo je treba vložiti v 10 dneh, ko lastnik radijski aparat kupi ali ga kakor koli drugače pridobi. Službo in kontrolo nad radijskimi aparati bodo od 1. januarja dalje opravljale pošte po pismonoših, katere bo treba obveščati tudi o vseh morebitnih spremembah, kakor so spremembe naslova oziroma bivališča. Novi pravilnik pa končno vsebuje tudi nekatere oprostitve v zvezi s plačevanjem radijske naročnine. Tako so plačevanja oproščeni vsi tisti, ki so popolnoma ali trajno izgubili vid in se smatrajo kot invalidi I. ali II. skupine ter prejemajo invalidnino kot vojni ali mirnodobski vojaški invalidi.' Ta oprostitev se nanaša tudi na invalide Ljud ske milice, predvojaške vzgoje, protiletalske zaščite in na vse tiste, za katere veljajo predpisi o vojaških vojnih invalidih. DELAVSKA ENOTNOST 1. i. 1952 ★ stran Kovači naše »... in votlina v Peci se je zaprla. Brada kralja Matjaža se je že dvanajstkrat ovila okrog kamnite mize ...« Oči otrok to in onstran Pece se ob takšnem dedovem pripovedovanju za-zro v daljavo. Vidijo bajno lepo deželo. Gosti smrekovi gozdovi so tam, potoki, travniki z lepimi cvetlicami, s peskom posute steze in Peca s svojim snežno belim pokrivalom. Kaj bi otroci brez pravljic, ko si s svojo otroško domišljijo življenja še ne znajo prav dobro predstavljati. Za njih so tudi te pravljične osebe žive, polne sile in moči. In zato vsako zimo iz roda v rod otroci prav povsod poslušajo pravljico o kralju Matjažu, ki je za njih vedno nova. Ko je pripovedovanje končano, pa ugibajo, kdaj bo neki kralj Matjaž pridrvel s svojo vojsko in rešil zemljo zla in tegobe. Toda otroci odraščajo, Matjaža in njegove hrabre vojske pa ni od nikoder. Ko so odrasli in jih val življenja začne metati ob ostre čeri, se lahko zanesejo le na svojo moč. Če prej ne, takrat spoznajo, da je vse ono pripovedovanje bilo le pravljica in da se morajo sami boriti za kos kruha, če ga hočejo imeti. Naše delovno ljudstvo ne veruje pravljicam, ki jih včasih nekateri pripoveduje v modernem slogu. Ne zanašajo se na pomoč od »zunaj«, kajti vedo, da je le v njihovi lastni moči bodočnost in lepše življenje. In zato ,ie naša dežela od Skadrskega jezera do Jadrana in tja gor pod Triglavom eno samo veliko gradbišče. Vse hiti in vse dela, da bi čimprej ustvarili to, kar želimo. KOROŠKI FU2INARJI SO ZMAGALI Kakor pa je pripovedovanje o prebivalcu Pece izmišljeno, ni dežela pod Peco pravljica. Svoje posebnosti ima ta dolina, ki jo seče mežiški potok na dve polovici. Svoje posebnosti ima, tegobe in lepote in svojevrstne ljudi, kakor vsak kos naše zemlje. Ljudje pod Peco in Uršljo goro so trdni kakor kremen in vredni zlata. Neštetokrat so to doslej dokazali. Potujčevanju so se uprli in pred desetimi leti zgrabili z drugimi vred za puško. Letos se je v teh ljudeh nekaj zganilo. Deset let je minilo od takrat, ko je počila prva puška. Zvestoba in ljubezen do domovine je v njihovih srcih ob tem spominu še bolj vzplamtela. Vzplamtela je in ob zmagi ožarila lice livarjev, martinarjev, valjarjev, kovačev in drugih v guštanjski železarni. »Tole ■ zadnje tekmovanje nas je razgibalo, kakor še nikoli.« Tako je dejal Franc Mežnar, predsednik upravnega odbora podjetja. In res. Tekmovalni odbor v guštanjski železarni je dobro držal vajeti v rokah. Sestajal se je, računal, pretresal, ugotavljal, primerjal in vzpodbujal. Vse to je rodilo bogate plodove. »Delali nismo tja v tri dni, marveč premišljeno. Gledali smo na vsak košček železa, in naši izdelki so morali biti vedno dobri.« Tako obuja spomine na delo in tekmovanje delavec, ime sem mu že pozabil, tam v mehanični delavnici je. Beseda o kakovosti ni samospev Guštanjčanov. Za dobro kakovost svojih proizvodov dobivajo pohvalna pisma, kakor je bilo tisto sredi novembra. Kolektiv tovarne vžigalic »Drava« iz Osijeka jim je pisal: »Noži, ki smo jih sprejeli od vas, popolnoma ustrezajo pri rezanju lesa našim potrebam. Po- sebno noži iz zadnje dobave so tako dobri, da presegajo celo kakovost nožev, ki smo jih po osvoboditvi kupovali v inozemstvu od poznanih tvrdk. V bodoče ne bomo več uporabljali deviz za nabavo nožev v tujini...« Guštanjčane so prosili, da naj jim izdelajo prihodnje leto eno tono in pol nožev za njihove potrebe. Guštanjčani so namreč letos obogatili svojo proizvodnjo z vrsto novih izdelkov. Za reško rafinerijo so izdelali naprave iz nove vrste jekla, ki mu ne škoduje visoka vročina. Ze nekaj mesecev sem izdelujejo krom mangansko jeklo iz domačih surovin. Lažje ga obdelujejo v toplotnem stanju in manj se krha od krom nikelskega jekla, ki ga ne izdelujejo več in za katerega smo morali uvažati surovine. Industrijske nože niso izdelovali samo za tovarno vžigalic, marveč tudi še za tobačne tovarne in tovarne furnirja. Prvič so vlili pri nas ohišje za parno turbino. Zavzeli so se za izdelovanje kolesnih stavkov itd. itd. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli pokazati na vse njihove uspehe. Vsak njihov posamezen proizvod pa je omogočil nemoteno delo neštetim tovarnam, ki so izdelale predmete ali za potrošnjo, ali pa za potrebe drugih tovarn. Njihovo delavnost naj nam osvetli le tale skopi številčni podatek. — Zadnje pol leta in to predvsem v času tekmovanja, so v guštanjski železarni ob istem številu delavcev in istih prostorih ustvarili za 14,2 % več proizvodov in pod streho so že tudi spravili letni in petletni plan. sreče Z Došenom, članom upravnega odbora, sem se pogovarjal o delu in uspehih. Takole je dejal: »Če človek ve, da mora sam gospodariti s tem, kar ima, bo gledal na vsak košček železa ali druge surovine. In tega se naši delavci že zavedajo. Se bolj pa jim bo to prešlo v kri prihodnje leto. Zato tudi ne bo vseeno, koga bomo izvolili v upravni odbor in delavski svet. Res, dobro bomo morali premisliti. Ni dovolj, če je nekdo samo izvoljen in potem je vsega konec. Na takšno mesto bomo morali postaviti ljudi, ki bodo delali.« O tekmovanju je dejal tole: »Borba za prvo mesto je bila težka. Toda le težke borbe prizna zgodovina. Le te ostanejo zapisane. In zato nam ni žal za ves trud.« »Se več in boljših izdelkov bomo lahko dali naši potrošnji in industriji, ko se bomo preselili tjakaj.« Tako pravijo delavci in pokažejo na veliko poslopje jeklolivarne. Martinarji in topilci pri elektropeči računajo, da se jih bo nekaj preselilo v novo stavbo že v prvih spomladanskih mesecih. Kovači, ki jim je sedaj delo dosti lažje v novi kovačnici, vedo, kaj pomeni novo poslopje, kjer ti ne piha vedno v hrbet in kjer imaš delo kolikor toliko mehanizirano. Ko so Guštanjčani zvedeli, da so na prvem mestu v tekmovanju, so ponosno razobesili zastave. Vsaka hiša se je veselila praznika koroških fuži-narjev. STORE, TOVARNA INDUSTRIJSKIH VALJEV Kdor je pred leti obiskal štorsko železarno in je bil v njej zopet letos, se ima čemu čuditi. Tu je železarna in gradbišče hkrati. Po okrog 20 km razpredenem ozkem tiru puhajo lokomotive. Zraven zastarelih tesnih in temnih delavnic rastejo nova poslopja. Delavske hišice so se morale ponekod umakniti gradbišču. Gradbeni delavci so cel kos hriba pospravili in ga prestavili na drugo mesto. Na gričku nad železarno so novi stanovanjski bloki. Gradbeni delavci »Betona« spreminjajo zunanjost in notranjost štorske železarne. »Betonerci« so se letos zagrizli v zemljo. Pripraviti je bilo treba gradbeni prostor za livarno. To so že letos sezidali. Obenem pa so pripravljali tudi prostor, kjer bo stal elektroplavž, anglomeracija, bunkerji itd. Največ preglavic so imeli s prevozom zemlje. Kako odpeljati, in to čimprej, čez 40.000 m3 zemlje, ko pa vzpenjača potegne na dan le 80 m3. Kaj kmalu so našli rešitev. Zgradili so ozkotirno progo do izsipališča. Po 400 m3 zemlje so odslej z malo truda prevozili. Do julija je bil prostor za livarno že pripravljen. Izkopne brigade so za- menjali tesarji in betonerci. V dobrih treh mesecih so zidarji opravili svoj posel. Na streho so pritrdili okrašeno smrekico. Livarna je bila dograjena, delavci »Betona« so izpolnili letni plan. Desetine drugih del so še letos opravili delavci »Betona«. Speljali so vodo iz dveh dolin v nov odvodni kanal, da ne bo zamakala prostora, kjer bodo stala skladišča in drugi objekti. Zgradili so nove tire, kopljejo temelje za novo plamenično peč in temelje za zalagalno napravo v martinarni. Gradili so in še gradijo stanovanja, za okoliške vasi so speljali novo cesto, prepeljali so tisoče ton gradbenega materiala, vgradili mnogo kubikov betona itd. »Pri nas ni bilo letos tekmovanje prazna beseda, če smo hoteli vse to storiti.« Tako je dejal predsednik podružnice Martin Ribič, 19-kratni udarnik. »Razen rednega dela pa smo še pomagali prebivalcem požganih vasi na Kozjanskem, kakor smo obljubili.« Res, veliko so letos delavci »Betona«, ki delajo na gradbišču, darovali skupnosti. Opravili so skoraj 17.000 prostovoljnih ur dela. V zimskih mesecih ne bodo počivali. Do marca hočejo pripraviti gradbeni prostor za prvi elektroplavž. Pripravili pa bodo seveda tudi prostor za naprave, ki spadajo k njemu. Velika naprava bo to. Prva, ki jo bomo dobili pri nas in ki jo imajo le redke države v Evropi. Elektroplavž ni takšen, kakor so ostali plavži. Ne, vse naprave za pridobivanje žlahtnih vrst jekel naravnost iz rude s pomočjo elektrike, bodo v stavbi. Stavba bo visoka okrog 35 metrov. Štore se že sedaj preusmerjajo v proizvodnjo industrijskih valjev. Brez valjev ne bi mogla delati črna metalur- vzhodnem obratu v Trbovljah gija. tovarne gume, papirja, živilska, gradbena in druga industrija. Do pred kratkim smo valje še uvažali. Težje uvažamo še sedaj. V sedanjih prostorih že vlivajo valje težke do 10 ton. Spomladi, ko bo v novi livarni obratovala plamenična peč, pa jih bodo vlivali tudi do 25 ton. Za sedaj še dobivajo jeklo iz Jesenic in Siska. Ko pa bo dograjen elektroplavž, se bodo osamosvojili v pridobivanju jekla, ki ne vsebuje prav nič žvepla, kateri je največji sovražnik valjev. Najboljši delavci »Betona«, 466 udarnikov, med katerimi so Toplak, Mastnak, Ribič, Strojnik, Zezlina in še vrsta drugih dobrih delavcev, spreminjajo Štore iz zastarele v moderno tovarno industrijskih valjev. SO STVARI NA SVETU, KI SE NE DAJO TEHTATI IN MERITI — TO JE NESEBIČNA LJUBEZEN DO DOMOVINE S Francetom Marinkom se že dolgo nisva videla. Mlad zastaven trboveljski rudar je to. Poln življenja, vesel in tudi resen, kadar je treba. Dober delavec je, zato so ga rudarji izvolili v upravni odbor višjega gospodarskega združenja. Da, če bi ga videli pri delu. Kakor bi gore podiral. Za premogom rije, tam v temini ob svitu jamske svetilke, kakor da bi hodil po svetli cesti. Ker se že dolgo nisva videla, se je razen drugega najin pogovor vrtel tudi o delu pod zemljo. »Fant moj,« je dejal, »da vidiš, kako ga kopljemo. Letos so naše brigade postavile .terezijo' na noge.« Mislil je vzhodni obrat v trboveljskem rudniku, ki je doslej včasih v proizvodnji malo šepal. Kar predstavljal sem si njega in njegove tovariše pri delu. V polmraku, kolikor lahko jamske svetilke sploh razsvetljujejo dolgo odkopno fronto, se svetlikajo pol naga znojna telesa rudarjev. Zdaj ta, zdaj oni zagrabi za kramp in odkruši velike kose premoga. Drugi pa hite z lopatami premetavati premog na stresalni trak. Le za malico ali takrat, ko odstrelijo, malo postanejo in tako delajo 8 ur dan za dnem. Ko sem na obratu povprašal za najboljšimi brigadami in delavci v prejšnjem mesecu, so mi našteli vrsto številk in imen. Med njimi sta brata Marinka, Pavlin, Šentur, Petek, Šum-berger, Okorn, bratje Dorniki, Kajtna in drugi, sami stari »asi«. Po tono, dve ali tudi več premoga nakopljejo te najboljše brigade vsak dan čez mero. Takšni rudarjev je v vsakem rudniku dovolj. Zato so tudi naši rudarji letos tako uspešno izpolnili petletno plansko nalogo. Na svetu so stvari, ki se ne dajo meriti in tehtati. Ena od teh je človeško delo in ljubezen do domovine. Ljubezni do domovine imajo naši delovni ljudje toliko, da ustvarjajo čudesa. Res, le delovni ljudje s to ljubeznijo, pa naj bodo kjer koli in naj delajo kar koli, so kovači naše sreče. oooo« Zmagovalec iz prve skupine kolektivov, ki so tekmovali v počastitev 10. obletnice naše ljudske vojske, je bila guštanjska železarna. Poleg velikih naporov in prizadevanj, ki jih je ves čas tekmovanja vlagal za to ves kolektiv, pa je do teh uspehov pripomogla tudi sama organizacija dela in tekmovanja, za kar ima pomembne zasluge tudi tekmovalni odbor, ki ga vidimo na sliki Po poteh slavne XIV. tiivlzafe S tem je bilo zaključeno prvo obdobje borb Vlil. korpusa po nemški ofenzivi. Ponovno je bila osvobojena Bela krajina, Dolenjska, Kočevska in Notranjska, razen nekaterih postojank, kot so Novo mesto, Kočevje in Grosuplje, kjer je postavil sovražnik močne postojanke z namenom, da si zavaruje promet na cestah Ljubljana—Novo )nesto—Zagreb, Ljubljana—Kočevje, Delnice in Rakek, Kočevje in Novo mesto. Te prometne žile so bile sovražniku nujno potr.eb-ne, zato jih je branil z vsemi silami. Po premiku iz Kočevja v Suho krajino je XIV. divizija v glavnem počivala in se pripravljala za ponovne napadalne operacije (akcije). Med tem pa je imela stalno manjše borbe s sovražnimi enotami, ki so prodirale iz Primorske preko Kočevja proti Novemu mestu. * Po nalogu Glavnega štaba se divizija 29. decembra premakne v Belo krajino. Dobila je nalogo, da prepreči sovražne izpade preko Gorjancev iz Novega mesta, te naslednjega dne dobi divizija ukaz, da iz svojih vrst izloči vse telesno izčrpane, ranjene in bolehne borce ter funkcionarje, ki ne bi bili sposobni za dolge pohode. Divizija je nadalje dobila nalogo, da zamenja vse orožje italijanskega izvora za nemško, da odda vse topove, razen dveh protitankovskih, ter si preskrbi potrebno količino streliva za vse vrste orožja. Ta, ne preveč lahka naloga, ker se je vsakdo branil iti iz divizije, je bila izvršena do 1. januarja. V diviziji so ostali sami po stažu v partizanih stari borci, večinoma iz leta 1911/12. Številčno stanje divizije se jo s tem občutno zmanjšalo. Ob začetku ofenzive VIL korpusa je divizija štela preko 2000 borcev. V napadih na Grahovo, Velike Lašče, Kočevje in v ostalih borbah je bilo do reorganizacije izločenih iz sestava preko 500 borcev. Ob reorganizaciji divizije pa je odšlo v druge enote še okrog 350 borcev, tako da je pred odhodom na Hr- (Nadaljevanje) vatsko ostalo v diviziji vsega le okrog 1200 borcev. Vsi ti so bili v neštetih borbah že prekaljeni borci in so zato predstavljali skoro sam najboljši kader. 6. januarja 1944 se je divizija premaknila iz Suhorja na Vivodino. Z njo je šel tudi pomočnik komisarja generalnega štaba Slovenije tov. Avbelj Viktor-Rudi. 8. januarja je bil na Vivodini sestanek štaba divizijs, katerega sta se udeležila tudi komandant in komisar generalnega štaba Slovenije general Stane Rozman in Boris Kraigher. Na tem sestanku je general Stane Rozman izdal povelje in zadnja navodila za pohod XIV. divizije preko Hrvatske na Štajersko. Istočasno je divizija dobila tudi naloge, ki jih naj izvrši, ko pride na Štajersko. Hkrati je bil v glavnih obrisih prikazan tudi položaj na Hrvatskem in Štajerskem ter pogoji, pod katerimi se bo morala divizija boriti. Tako je XIV. divizija, majhna sicer po Številu, vendar pa dobro oborožena ter ob visoki borbeni morali z v neštetih borbah prekaljenimi borci 9. januarja 1944 krenila iz Vivodine preko Hrvatske na Štajersko. Direktna pot preko Save ni bila mogoča zaradi težko prehodne reke in velikih sovražnih transportov v teku VI. nemške ofenzive, ki je bila na jugu v polnem razmahu. Ostala je zato edina še možna pot preko Pokupja, Turopolja, Slavonije, Kolnika in Hrvatskega Zagorja. Sam pohod divizije preko Hrvatske sicer ni bil tako težak, čeprav je morala divizija premagati nešteto ovir ter se večkrat spoprijeti z ustaši. Najbolj resen sovražnik divizije je bilo silno blato, iz katerega so ljudje, posebno pa tovorna živina, le s težavo vlekli noge. Nešteto je bilo primerov, ho je mula obtičala s topovsko cevjo v blatu in so jo morali iz njega izvleči borci ter večkrat po 500 metrov daleč nositi cev na rokah, preden so jo spet lahko naložil). živali. Poleg tega pa so bili tudi borci preobloženi za tako dolgi in naporni pohod, saj je tehtala oprema, strelivo in puška vsakega borca po 25 do 30 kg. Hrvatski narod je spremljal divizijo z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo na vsem pohodu. Nudil ji je vso podporo in ji pomagal v vsakem pogledu. Ta pohod so borci imenovali *Pohod bratstva in enotnostih, ker so narodnoosvobodilni odbori, kakor tudi enote narodnoosvobodilne vojske dale vse za divizijo, kjer koli se je pojavila, posebno še, ko so videli, da so samo Slovenci. Povsod, kjer koli so zvedeli, uda pride slovenska divizija, so ji pripravili sprejem, posebno pa v vaseh Veleševac in Rača (ob prehodu preko Save), v Čazni in Dubravi, kakor tudi v vaseh Hrvatskega Zagorja. Borci in funkcionarji XIV. divizije zato tega sprejema na Hrvatskem ne bodo nikoli pozabili. • Na svojem pohodu v borbah preko Hrvatske je imela divizija okrog 7 mrtvih in 29 ranjenih borcev. Poleg tega je zbolelo in opešalo še 34 tovarišev. Omagalo pa je tudi 12 konj, katere je divizija pustila narodnoosvobodilnim odborom. Če prištejemo še šest borcev, ki so ostali za vezo s hrvatsjcimi enotami, in štiri, ki so ostali kot straža pri strelivu, katerega je divizija pustila v Hrvatskem Zagorju, se je številčna moč divizije zmanjšala za 80 borcev ter za 12 tovornih živali — konj in mul. Po enomesečnem pohodu preko Hrvatske se je divizija ustavila v vasi Pregrad v Hrvatskem Zagorju. Po prvotnem načrtu bi morala divizija prekoračiti hrvatsko-nemško mejo južno od Klanjca, da bi odtod prišla na Bizeljsko. S tem namenom se je divizija tudi premaknila iz Pregrada v vas Ravnice. Toda Nemci, ki so začutili prisotnost XIV. divizije, so južno od Sv. Petra ob meji postavili močne zasede z nalogo, da preprečijo diviziji prehod na Štajersko. Nemci so namreč računali, da bo divizija krenila po Že znani poti, po kateri so prihajali borci Zagorskega odreda na Bizeljsko. Zaradi tega je divizija spremenila svoj prvotni načrt in se začela ukvarjati z mislijo, da prekorači mejo severno od Klanjca in Rogatca. Ponoči od 6. na 7. februarja 1944 okrog 23. ure je divizija prekoračila Sutlo in hrvatsko-nemško mejo pri Sv. Katarini se-verozapadno od vasi Kumrovec (rojstna vas maršala Tita). Mostove preko Sutle so neopazno napravili hrvatski kmetje in politični delavci, istočasno pa so minerci divizije odstranili protipešadijske mine in tri metre široko žično oviro. Divizija je krenila skozi vas Buče, kjer jo je z bombami in brzostrelkami najprej »pozdravil* nemški patrolni avtomobil, nato pa še Kočevarji, ki so se naselili v tej vasi. Takoj za tem, ko je Tomšičev bataljon opravil s Kočevarji, pa je divizija že naletela na močnejšo nemško obmejno patrolo. Izid teh prvih borb se je končal s tem, da je divizija izgubila enega borca, pobila pa 4 Nemce, enega ujela ter zaplenila 12 pušk in 1 brzostrelko. Nato je divizija krenila dalje in se razmestila v vaseh: Krivica, Javorščica, Počival, Ravnica, Hrastje in vas Stara Glažuta. Da bi mogli pravilno oceniti važnost tega pohoda XIV. divizije na Štajersko, si zato najprej oglejmo, kakšen je bil tam položaj. Po aprilskem zlomu stare Jugoslavije so Štajersko zasedli Nemci. Kmalu po zasedbi pa je okupator priključil Štajersko k Nemčiji ter jo smatral kot svojo pokrajino. Vzporedno s priključitvijo je v celoti odpravil stari upravni aparat, postavil svojo vojaško politično upravo in ob sodelovanju stare kulturbundovske organizacije začel množično izseljevati vse napredno prebivalstvo. Zmeda, katero je med narodom ob okupaciji ustvarila peta kolona in pa prisotnost močnih vojaških in policijskih oddelkov, sta omogočila, da se je okupator sporazumel z Nezavisno državo Hrvatsko in izselil okrog 5000 Slovencev — v večini politično obremenjene inteligence — v Srbijo in Hrvatsko. Tej izselitvi je nato sledila še preselitev 60.000 kmečkega prebivalstva iz obmejnega pasu. Pozneje se vrše še manjša preseljevanja, toda ne več v Srbijo in Hrvatsko, temveč v Slezi jo. Na domove izseljenih Slovencev naseljuje okupator Kočevarje in Besarabce. Vsi H priseljenci postanejo najzvestejši čuvarji tretjega rajha ter zagrizeni sovražniki Slovencev, katere ustrahujejo s tem, da jih pobijajo in jim prepovedujejo gibanje po vasi. Ker so se med tem pojavili že tudi prvi partizani, organizira okupator iz vrst svojih simpatizerjev vaške straže poleg žje obstoječih tako imenovanih »blockfiihrerjev«, ki so bili dolžni vsak primer, če bi opazili kakšnega partizana ali tujega človeka, takoj prijaviti. Za nadzorstvo in vohunsto v podjetjih ter tovarnah organizirajo industrijsko milico (\Verlcschutz), ki so jo sestavili iz vrst tako imenovanega »lunipen-proletariata«. Počitniške domove in zdravilišča spremeni okupator v vojna okrevališča, kamor nastani ranjence z vzhodne fronte. Poleg tega preseli na Štajersko še vrsto vojaških šol in raznih tečajev (Pohorski dom — Cerkle), katere ima takoj pri rokah v primeru, če se pojavijo partizani. Vse te mere podvzema okupator z namenom, da bi v kali zatrl vsak poizkus narodnega upora ter onemogočil delovanje in sploh obstanek partizanskih enot na Štgjcr-skem. katero hoče popolnoma raznaroditi ter odpraviti tudi slovensko govorico. Ponemčenje slovenske mladine hoče doseči s tem, da poučujejo po vseh šolah nemški učitelji samo v nemškem jeziku, čeprav ga otroci ne razumejo. Po priključitvi dodeli Štajerskemu prebivalstvu celo čast, da smejo služiti v nemški vojski ter jih pošilja v klavnico vzhodne fronte, od koder se skoro nihče več ne vrne. Da pa bi z ustrahovanjem preprečil narodni upor in sabotaže, prične z množičnim streljanjem Širom vse pokrajine, spravlja ljudi v taborišča Nemčije, brezobzirno požiga njihove domove itd S tem nasiljem je hotel okupator doseči predvsem to. da bi prebivalstvo njegovim oblastem prijavljalo vsak primer, kjer koli bi se pojavili partizani. * Razumljivo je, da se zaradi takega stanja na štajerskem narodnoosvobodilno gibanje ni moglo tako uspešno razvijali, kakor v ostalih pokrajinah v Sloveniji. Vse partizanske enote, ki so se pojavile na Štajerskem, so stalno preganjali močni oddelki SS policije, žandarmerije in posebnih enot, ki so. bile posebej izvežbane za borbo s partizani. Čeprav so živele partizanske enote na Štajerskem pod najtežjimi pogoji in se niso mogle razvijati ter dosr. i' množičnosti, kot je bilo to na Dolenjskem, je vendar ostalo jedro, katerega Nemci niso mogli nikoli uničiti. Tudi novo ustanovljene brigade, kot je bila v septembru 1943 ustanovljena brigada f>Slavka Šlandra« in »XI. pohorska brigada«, ustanovljena v januarju 19N, in ki s/a izvršili nešteto uspešnih akcij nošo mogle izboljšati stanja in se množično razvili. I *ii0, da se iskrena berimo za mir, Minilo je letu 1951, ki bi ga lahko Imenovali leto razburkanega mednarodnega dogajanja. V tem preteklem letu je bil v središču pozornosti naprednega sveta boj za Ohranitev miru med narodi in prizadevanja, da se medsebojni kakor koli nastali spori med narodi urejajo na miren in dostojen način. Marsikdo bo dejal, kaj govorimo o prizadevanjih za mir, ko pa je celo leto 1951 divjal vojni požar na Koreji in ko so se se drugje pu svetu odprla boleča mesta, ki resno ogrožajo svetovni mir In požar na Koreji še ni ugasnil, lles je tako. Toda res Pa je tudi, da do sedaj korejski spopad ni prerasel v svetovno vojno. Daleč smo od tega. fla 1)1 samo pomislili, da .le bila želja tistih, ki so Koreji odprle vojne rane, da se te 'rane človeško zacelijo! Ne! To pa torej pomeni, da je vendar korejska vojna udarila ob miroljubni svet, ki ji je, če nič drugega ne, zaprl pot, da se ne razvije naprej. To pa je plod mirovnih prizadevanj. Kakor je res, da le skozi vse leto divjala neusmiljena vojna na Koreji, tako jo res, tl i so vzporedno z boji tekla tudi vse leto prizadevanja, da se tam ustavi požar. <*’e bi podrobno našteli, kaj vse so Združeni narodi napravili za to. da bi vojna prenehala, bi pravzaprav videli, koliko potrpežljivega ln človekoljubnega prizadevanja .ie bilo vloženega v to. Skoraj bi lahke rekli, da je mirovno pogajanje okrog Koreje neke vrste almanah diplomatskih načinov za ustavitev vojnega spopadu. Od komisij za posredovanje, preko številnih predlogov raznih držav za ustavitev ognja, do takih ukrepov, kot je odkrita proglasitev Kitajcev za napadalce in doguvor narodov, da prenehajo izvažati temu napadalcu, pa spet do komisije za dobre usluge, delegacije za pogajanja itd. — to jo zgodovina prizadevanj, da se spopad ua Koreji ustavi. Seveda napadalci so trmasti, kar se le da In vedno znova najdejo vzroke, da sc stvari zavlačujejo. Ko več ne morejo odkrito odklanjati mirovnih pogajanj, pristanejo na taka pogajanja Toda potem se pa začne tisto brezkončno razpravljanje o dnevnem redu, o nevtralnem prostoru za pogajanja, času za premišljevanje in ka.1 še vse ne pride na vrsto. Dnevna obvestila o tem, da pogajanja ne napredujejo, da n! sporazumov, razburi potem enkrat vest. da so pogajanja prekinjena zaradi »prekrška nevtralnega pod-dročju"., drugič nekaj drugega. Toda vše te stvari vendar ni mogoče vleči v nedogled in zato so tudi mirovna prizadevanja na Koreji delno napredovala. Seveda pri tem ne smemo prezreti tudi »prepričevalnih sredstev«, kot so vojne sile Združenih narodov, ki so ustavile pohod napadalcev. Ko pa govorimo že o korejskem spopadu, Pi bi bilo napaka prezreti nekatero stvari, ki no svoje tudi kaj povedo o spopadu. V preirkiem letu ie bil, recimo, na korejskem bojišču zamenjan poveljnik oboroženih sil Združenih narodov, ker je samovoljno šel preko pooblastil vojaškega poveljnika. Okrog n jegove odstavitve sc jc razvila živahna razprava v med narodu« m. predvsem pa ameriškem p flitiviivai življenju Osrednja misel je Pila: ali m čete Združenih narodov poklicane. t*u iz Koreje napravijo »križarsko vojno proti komunizmu«, ali pa da obranijo svetovni mir In neko določeno deželo pred na. padalcem. Napredni svet se je odločil za Srbi navesna leta i narečje drugo stvar in zato je moral Mac Arthur zapustiti svoj položaj. Korejski spopad pa je pokazal tudi ra nekatera nesoglasja v zunanji politiki ZDA na eni ln Angliji na drugi strani. Seveda bo se ta nesoglasja v teku dogodkov vedno uravnavala, toda govore o tem, da si Anglija hoče obdržati svojo samostojno mednarodno orientacijo. V drugi polovici leta pa so Kitajci začeli v svojih uradnih objavah govoriti o tem, da imaj<> slabo oborožene vojne enote, s čimer posredno zavračajo krivdo za neuspeli napada na Koreji, na Rusijo, ker jih ni bolje oborožila. To pa nekoliko osvetljuje »bratske« odnos« med Rusijo ln Kitajsko. Kakor koli že bodi, Koreja ,1e še vedno v vojnem požaru ln nihče ne bo mogel pred zgodovino oprati zločinskega ravnanja Rusije In kitajskih napadalcev za to, kar je ta dežela morala pretrpeti, ker je tako pač šlo v račun »modremu vodstvu«. Nihče ne bo mogel pred zgodovino oprati ciničnega odnosa do vzpostavitve miru na Koreji, kakršnega so pokazali tainošnji napadalci. Med drugimi spornimi vprašanji je prišlo v letu 1951 predvsem do ostrih in nevarnih odnosov za svetovni mir v perzljsko-angle-škein petrolejskem sporu in angleško.egipt-skem sporu glede Sueškega prekopa. V prvem primeru jo perzijska vlada nacionalizirala podjetja za proizvodnjo nafte, ki predstavlja eno glavnih proizvodnih panog Perzije, s čimer jc resno prizadela angleške gospodarske Interese. Angleži so si hoteli, če že zgube lastništvo, obdržati izključni monopol nad prodajo nafte, zaradi Česar je prišlo do ostrih nasprotij. Okrog tega spora se jo razvila živahna mednarodna dejavnost. Perzijci so odklonili, da Haas k«) sodišče odloča o sporu in začela so se dolgotrajna posvetovanja. Seveda je nafta zelo zadišala severnim sosedom Perzije, ki so predvsem odprli svoja tržišča tej nafti. To je moralo seveda Angleže omehčati in zato je spor zavzel vso milejše oblike. Pa tudi v perzijskem notranje-političnem življenju se je pokazala živali n a dejavnost prosovjetske politično stranko Tudeh, ki je hotel izrabljati spor za sovjetske »dobičke«. Manj pa so popustili napeti odnosi med Egiptom in Anglijo, ki so nastali z odpovedjo angloegiptovsklh pogodb s strani Egipta. Na državnem teritoriju Egipta pa sc nahajajo angleške vojne sile, ki varujejo Sueški prekop. Egipčani zahtevajo, da Angleži znpuste egiptovsko ozemlje, Angležem pa ne »diši«, da bi zapustili Suez. Angleži so zato predlagali, da se Egipt vključi v srednjeazijski obrambni blok, kar naj bi dajalo jamstva, da to področje ne bi bilo »ogroženo« v primeru, Če odlile angleška vojsk«. Egipčani o tem nočejo ničesar slišati. Zato je prišlo ne samo do ostrih diplomatskih odnosov, ampak tudi do incidentov, do demonstracij, do tega, da so egipčanski delavci zapustili delovna mesta v angleških zasedbenih predelih ln podobno. Eno Izmed vročih vprašanj v mednarodnih odnosih pa je tudi Nemčija. V preteklem letu so nekaj mesecev »modrovali« uamest- Naša kulturna tvornost v preteklem letu Star običaj je že, da se ob prehodu iz starega v novo leto zamislimo v leto, ki je pravkar minilo in da pogledamo nazaj, kaj smo vse storili v tem letu. In zato morda ne bo odveč, če pogledamo malo v delo naše slovenske kulturne tvornosti. Seveda bo to le bežen pregled in se tudi pri tem ne bomo spuščali v oceno posameznih kulturnih stvaritev. Ker je knjiga veren odraz naše dobe in pisana beseda podoba našega človeka, se bomo najprej ustavili na našem knjižnem trgu. Kaj vse so nam pripravile v letu 1951 slovenske knjižne založbe? Saj jih imamo precej: Cankarjeva založba, Državna, Kmečka in Mladinska knjiga, Slovenski knjižni zavod, Slovenska Matica in Univerzitetni tisk ter nazadnje še najnovejša knjižna založba v Mariboru in naša založba Delavske enotnosti. Vse te založbe in zavodi so bogatili naš knjižni trg skozi vse leto in skušali zadovoljiti željam bralcev in potrebam današnjega časa. Če pričnemo pri leposlovju, bomo videli lep in bogat izbor zanimivih knjig domačih in tujih pisateljev, od katerih bomo navedli le najvažnejše. Med najboljšimi in verjetno najbolj iskanimi knjigami je ljudska izdaja Cankarjevih zbranih spisov, od katerih sta do zdaj izšla že I. in II. zvezek. Za Cankarjevo 75. obletnico rojstva je Izšla tudi zbirka Cankarjevih črtic in povesti z naslovom: »Jaz, bratje, pa vem za domovino«. Nadalje knjigi slovenskega pisatelja Louisa Adamiča »Vnuki« in »Iz dveh domovin«. Iz slovenske leposlovne književnosti so med drugimi še zastopani Ingolič »Lukarji« in »Stavka«, Bratko Kreft »Iz nekdanjih dni«, Jože Pahor »Pot desetega brata«, Janez Trdina »Bajke in povesti o Gorjancih«, Bevkov »Mali upornik«, Tavčarja »Cvetje v jeseni« itd. Iz tujega leposlovja pa navajamo Ernest Hemingway »Komu zvoni«, Balzac »Sagrineva koža«, Dickens »Nicholas Nickleby«, Jack London »Vragi na Fu-atinu in druge zgodbe«, Galsworthy »Prvi in zadnji« in iz grške književnosti »Iliada«, »Življenje starih Rimljanov« in »Odiseja«. Izšlo je tudi več pesniških zbirk, kakor Mileta Klopčiča »Preproste pesmi«, Mateja Bora »Bele vode in nove pesmi«, Jožeta Šmita »Srce v besedi«, Toneta Seliškarja »Pesmi in spevi« in dr. Tudi za pionirčke in cicibančke je bilo preskrbljeno, saj je izšla vrsta lepih pravljic in pripovedk. Knjižne založbe so za gledališče preskrbele tudi 4 drame Maksima Gorkija »Malomeščani«, »Letoviščarji«, »Vaša Železnova« in »Jegor Buličov in drugi« ter scenarij za film »Prešeren«, ki ga je napisal Bratko Kreft. Za likovno umetnost pa Izidorja Cankarja »Zgodovina likovne umetnosti«. Za ljubitelje glasbe je izšlo več glasbenih izdaj zborov, klavirskih in drugih skladb, samospevov, narodnih pesmi itd. Za 400-letnico slovenske knjige pa je izšel »Zbornik«, ki ga je pripravila Slovenska matica, Žige Herbersteina »Moskovski zapiski«, Valvazorjevo berilo in Fr. Kidriča »Primož Trubar«. Iz politične literature je Cankarjeva založba izdala tretjo knjigo maršala Tita »Graditev nove Jugoslavije«, Fr. Sajeta »Belogardizem«. Iz programa literature sta še dve zelo pomembni in važni knjigi »Izbrana dela« Marxa in Engelsa (druga.knjiga) in Lenina »O nacionalnem vprašanju« in »O sindi- katih«. Nadalje Plehanova »Umetnost in literatura« ter dokumentarno delo Vladimirja Dediera »Dnevnik« in Rodoljuba Colakoviča »Zapiski iz narodnoosvobodilne borbe«. Založba »Kmečka knjiga« je predvsem skrbela za izbor kmetijskih, strokovnih in zadružnih političnih knjig. Izdala je tudi razne priročnike o razvoju kmetijstva, o tehniki uporabe umetnih gnojil in sploh knjige o vseh panogah kmetijstva. Akademija za znanost in umetnost je poskrbela za znanstvene knjige. S tega področja so izšle Antona Melika »Planine v Julijskih alpah«, Josipa Korošca »Staroslovensko grobišče na Ptujskem gradu« in Josipa Klemenca »Ptujski grad v klasni antiki« ter dva zbornika znanstvenih razprav. Poleg vseh teh izdaj pa so še Izšle razne strokovne knjige za vse panoge industrije, kakor »Pregled splošne tehnologije«, »Letalsko modelarstvo«, »Pomen omrežnega analizatorja za obratovanje ln raziskovanje električnega omrežja in celo vrsto drugih strokovnih knjig«. Ko pišemo, kaj vse smo v preteklem letu našli na našem knjižnem trgu, ne smemo mimo tega, da ne bi omenili tudi naše revije »Novi svet«, »Besedo«, »Nova obzorja« in »Razglede«, ki so skozi vse leto prispevale s krajšimi deli domačih in tujih pesnikov in pisateljev. Toliko o našem knjižnem trgu. Kakor smo že omenili je to le bežen pogled knjig, ki nam jih je nudil na izbiro V lanskem letu. Poleg teh knjig, ki smo jih navedli, je izšlo še mnogo, mnogo drugih knjig, in lahko rečemo, da je bila dejavnost naših založb v letu 1951 res bogata. Zdaj pa še nekaj o gledališču, filmu in upodabljajoči umetnosti. V Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani smo imeli priliko videti, seveda poleg drugih, naštudiranih del, tudi nova dramska dela kot so »Dom Bernarde Albe«, španskega pisatelja Garcie Lor-ce, Ibsenove »Stebre družbe«, Nikolaja Tolstoja »Moč teme«, Lope de Vega »Fuenteovejuna« in Krleža »V agoniji«. Opera pa nam je dala slovensko opero, ki jo je uglasbil Mirko Polič »Deseti brat« in na novo naštudiranega Verdijevega »Falstaffa«. Moderno galerijo prištevamo med naše najmlajše kulturne ustanove. V letu 1951 je na novo preuredila prostore, v katerih je poleg drugih zanimivih razstav prikazala tudi umetniška dela Frana Tratnika in Alojza Kregarja. Naši slikarji pa so razstavljali svoja dela tudi v Umetniški zadrugi. Omenimo naj razstavo mlade slikarice Alekse Ivanec, ki je presenetila z motivi iz življenja haloških viničarjev. Ko že govorimo o razstavah, ne smemo pozabiti na veliko razstavo za obletnico Osvobodilne fronte, ki je prikazala dokumente iz narodnoosvobodilne borbe. Tudi naš Triglav film nas je lani obogatil z novim dokumentarnim filmom »Po partizanskih poteh« in z najnovejšim in lepo uspelim filmom »Kekec«, katerega je poklonil naši mladini in jo s tem nadvse razveselil. O naši kulturni tvornosti v preteklem letu bi se dala napisati obsežna knjiga, če bi podrobno opisali delo vseh naših kulturnih umetniških ln drugih dfuštev, ustanov in posameznikov širom po naši ožji domovini. nlki zunanjih ministrov štirih velesil o tem. o čem naj bi se pogovarjali zunanji ministri F led n Nemčije. Pri teh neplodnih razgovorih Jo Imel posebne zasluge sovjetski predstav nik Gromiko, ki je tako »mojstrsko« izigraval vsak resen razgovor, kar je jasno govorilo o tem, da Kosija sploh ne želi rešitve spornih vprašanj okrog Nemčije, ampak da so ji velo dragocena stvar pri njeni zunanji politiki. I)a so končali to neplodno modrovanje, so zapadne sile predlagale Rusiji, da se se. stanejo štirje zunanji ministri in se o teh pogovore. To so tista najbolj sporna vprašanja, okrog katerih se Je razvila v preteklem letu največja mednarodna politična dejavnost In prizadevanja, da se mirno urede, dasi niso bila edina. Posebej pa bomo zapisali nekaj besed o naši mednarodnopolitični dejavnosti. Tudi letos, morda celo hujšo kot doslej, je bila naša država predmet vsestranskih napadov »modrega vodstva« ln njihovih oprod vzhodno evropskih deželah. Preko zločinskih napadov na naše graničarje, diplomate, predstavnike, našo narodno manjšino vzhodnih državah, je naša država šla hladnokrvno, ni sc pustila Izzvati, toda s srčno pripravljenostjo braniti to, kar imamo. V začetku leta je naše vodstvo Izdalo »tlelo knjigo«, o napadalnosti držav sovjetskega bloka na našo državo in jo razposlalo raznim predstavnikom teh držav ln OZN. Konec leta pa je naša delegacija na zasedanju OZN obtožila javno pred vsem svetom za radi njene napadalnosti. Vendar pa sl naša država ves čas prizadeva vzpostaviti dobre sosedske odnose z vsemi državami našimi mejaši Z državami sovjetskega bloka zn sedaj v tem nismo uspe. 11, nasprotno vzhodni mejaši so potuhnjeni ln zahrbtni. V preteklem letu pa je naša država vzpostavila boljše odnose z nekaterimi drugimi majhnimi državami, kot jo Grčija, predvsem pa Avstrija, s katero smo prekinili v preteklem letu tudi vojno stanje. Manj plodno jo bilo naše prizadevanje za izboljšanje odnosov med našo In Italijansko vlado, ker so ostvarjanju takih odnosov, nekaj Italijanski iredentisti, nekaj pa komlntormistl, delali a svojimi gonjami kaj slabo uslugo. Poseben dogodek v življenju našo države In v mednarodnem življenju sploh pa ,1o bilo mirovno zborovanje v Zagrebu, ki se je sestalo na pobudo našega Nacionalnega komiteja za mir. To zborovanje je bila dejanska svobodna tribuna tistih, ki jim je svetovni mir res pri sren in ki so pripravljeni nese ldčiio bojevati se. da se ta mir tudi ohrani. Na teni zborovanju so bila načeta mnogo pomembna vprašanja in sprejeta resolucija, ki nedvomno pomeni lep prispevek splošnim mirovnim prizadevanjem naprednega sveta. Zastopnike noše države pa vse leto srečamo kot aktivne sodelavec v vseh naprednih mednarodnih ustanovah in organih, seveda predvsem pa v organih OZN. Preteklo leto jo OZN razvila vsestransko dejavnost na vseh področjih mednarodnega sodelovanja. Naši predstavniki so po nekaj letih preteklo leto spet sodelovali v mednarodni organizaciji za delo. V vseh organih in komisijah OZN pa so tvorno sodelovali in dali svoj prispevek k čOnvečji ln bolj splošni človeški dejavnosti Jugoslavijo je preteklo letn obiskal Generalni sekretar OZN Trygvo Lic, seveda poleg drugih Številnih zastopnikov javnega In političnega življenja. Jugoslavija je sklenila več mednarodnih sporazumov, mrd katerimi ,1e bil sporazum o tehnični pomoči FLRJ, o pomoči v brani, o pomoči v orožju, o pomoči pri vzgoji strokovnih kadrov itd. Že teh nekaj skopih pogledov na medna rodno življenje v preteklem letu pa natn res govori o tem, da je bilo veliko napravljenega, da se mir človeštvu ohrani. Seveda pa jo tok dogodkov odvisen predvsem od iskrenosti In res prave dobre volje vseh, ki odločajo o toku dogodkov. Mi: lahko ponovno ugotovimo, da jc bil prispevek naše države res iskren in pošten v vsem mednarodnem delovanju. In s takim občutkom gremo novemu letu v naročje. Delavsko kulturnoumetniško društvo v Domžalah je na svojem letnem občnem zboru ugotovilo, da je v preteklem letu bila najboljša dramska sekcija, ki je tekom leta naštudirala res izbrane in težke drame, s katerimi je gostovala tudi v drugih krajih. S Cankarjevo dramo »Jakob Rudar so nastopili v spomladanskem tekmovanju ter dosegli drugo mesto v republiškem merilu. Z Miillerjevo dramo iz ameriškega življenja »Vsi moji sinovi« so gostovali v Novem mestu in jo tudi večkrat prikazali uspešno na domačem odru. Marljiva sta bila tudi tamburaški in pionirski harmonikarski zbor, ki sta na raznih nastopih pokazala vedno večje kvalitetno izvajanje naštudiranih glasbenih del. V svojem delu pa sta močno popustila pevski zbor in orkester, ki nista pokazala nobenega napredka, čemur je vzrok nedisciplina in nevestnost članov. Na pevskem večeru, ki ga je priredilo delavsko kulturnoumetniško društvo »Viktor Parma« v Krškem je zapel nekaj narodnih pesmi oktet iz Vidma, katerega smo že večkrat slišali tudi po radiu. V programu so bili tudi solospevi in pevska šaljiva enodejanka. S tem pevskim večerom je društvo otvorilo letošnjo sezono. * * * Mladinska knjiga je otrokom za novoletno jelko pripravila knjigo, v kateri so izbrane najlepše mladinske pesmi Frana Levstika. Knjiga nosi naslov »Najdihojca« in je bogato opremljena s kvalitetnimi ilustracijami. * • • V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava barvastih reprodukcij francoskih slikarskih umetnikov. Da bo slovenska javnost seznanjena s francoskim impresionizmom, ima Moderna galerija namen pripraviti še tri take razstave. Vsaka razstava bo spremljana s predavanjem o francoskem impresionizmu. • * » Naš najstarejši strokovni časopis »Elektrotehnični vestnik« je te dni obhajal 20. letnico svojega obstoja. Ta časopis, ki prinaša znanstvene razprave, strokovne in poljudne članke ter razne tehnične zanimivosti, ima veliko število naročnikov, posebno med elektrotehniki, obrtniki, vajenci in študenti. »Elektrotehnični vestnik« je edini časopis v Jugoslaviji, ki je do zdaj prejel priznanje Zvezne vlade. Leta 1049 mu je vlada za delo na področju znanstvenih izsledkov podelila diplomo in nagrado. KAKŠNI SO NAŠI DOMAČI POLITIČNI DOGODKI ZADNJEGA TEDNA? — NASA LJUDSKA ARMADA — ČUVAR SVOBODE IN NEODVISNOSTI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE — IZPOLNJEN JE PETLETNI PLAN GRADNJE ŽELEZNIC — IZ TUJINE PA NAS BO ZANIMALO — VPRAŠANJE NEMČIJE, KATERO OBRAVNAVA TUDI OZN — KAKŠNEGA POMENA JE BIL PRIHOD CHURCHILLA IN EDENA V PARIZ NASA LJUDSKA ARMADA — ČUVAR SVOBODE IN NEODVISNOSTI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE Skoraj nd pri nas Človeka, ki »e zadnje dni preteklega tedna vsaj nekoliko ne bi pomudil pri mnel.1 na 10. obletnico naše slavne jugoslovanske ljudske armade, armade, ki je tako globoko povezama z ljudstvom, da jo je ob obletnici njene ustanovitve naše vodstvo sklemiilo proglasiti za Ljudsko armado. S proslavljanjem te obletnice je bila zaposlena vsa naša javnost, saj je na desetine in stotine naših kolektivov zaključilo tekmovanje v poč hls. tlite v tega dne im izpolnilo svoje obveznosti napram petletnemu planu. Dan jugoslovanske armade, sedaj ljudske armade, je bil torej v preteklem tednu osrednja stvar vseli naših notranjepolitičnih dogodkov. Na ta praznik jo Prezidij Ljudske skupščine FLRJ podelili naj vaš j a odlikovanja — red narodnega heroja — 32 našim borcem, za breprimeir.no junaštvo in požrtvovalnost v narodnoosvobodilni vojni, borcem, ki so dali in ki dajejo vse svojo sposobnosti za uresničenje velikih idej marksizma, za srečo in napredek svojega ljudstva. Na prveon mestu je bili odlikovan Edvard Kardelj, minister za zunanje zadeve našo države. Vse njegovo Življenje je bilo eno samo veliko snovanje in neustrašeno žrtvovanje samega sebe, življenje, ki ga zmore s-amo neomajna vera in veliko junaštvo. Kdoir kola je kdaj pozami ali pozna tovariša Kardelja, je obranil o njem veliko im svetlo podobo. Red narodnega heroja so dobili tudi zvezni minister Vukmanovič — Tempo, pred. sodnik prezldija LR Hrvatsko Karlo M razo vič, predsednik prezidija Bosne In Hercegovine Vlado Segrt. iz Slovenije pa član naše vlade tovariš Viktor Avbelj ter predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš Rudolf Janko. Poleg tega je prejelo taka od likov am ja tudi več vojaških funkcionarjev, med njimi polkovnik Jože Klanjšček — Vasja. Omeniti moramo, da je Prezidij podelil to odlikovanje tudi za brezprimerno herojstvo tudi nekaterim našim padlim borcem. S tem je dal ponovno priznanje žrtvam, ki so za zmago naše revolucije darovale svoja življenja. Med slovenskimi junaki, ka.teri so med našim ljudstvom že poznani po svojih herojstvih, so bili odlikovani Ivan Salamon, Jože Lacko — kmet iz Ptujskega polja., Oskar Kovačič, Jožo Mihelčič, Dušam Kraj-gher, Ivam Turšič, Jože Moškrlč, Štefan Kovač, Maks Perc, Majda Vrhovnik, Lojze Kolman, Milan Majcen in drugi. Z redom zaslug za narod I. stopnje pa je bil odlikovan naš znani in slavni Pohorski bataljoni, ki je 7 . januarja 1943 leta v najhujšii borbi, kar smo jih doživeli pri nas, slavno padel do zadnjega moža. Z redom partizanske zvezde so zaradi pri. dobljenih zaslug za ljudstvo med narodnoosvobodilno borbo bili odlikovani tovariš Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Franc Leskošek, Miha Marinko, Boris Kmjgher, Aleš Bebler, Jožo Brilej, Martin Grajf, Matevž Hace, Albert Jakopič, Janez Vipotnik im še več drugih. Poleg teh visokih odlikovanj pa je bilo podeljenih okoli 39.000 odlikovanj tudi drugim udeležencem naše narodnoosvobodilne borbe. Ob tem. dnevu je maršal Tito sprejel v Bolepi tivoru tudi delegacijo j zvem armadne vojaške vzgoje im drugih političnih organizacij. Čestitali so mu k 10-detnici ustanovitve Jugoslovanske armade ter mu izročili nekaj lepih daril. Ko se jim je tovariš Tito v kratkem nagovoru zahvalil za pozornost in darila, jim je med drugim želel, da bi nadaljevali pot, im kateri so krenili, saj delajo za svojo prihodnost im prihodnost naše generacijo. Na ta dan je bilo z odlokom notranjega ministra pomiloščenih 137 obsojencev, kaznovanih od vojaških sodišč zaradi protina-rodnega in vohunskega delovanja pod vplivom informhirojske propagande. Pogojna izpustitev teh obsojencev jasno izraža veliko moč naše države, ki ji nobena in niti sovjetska propaganda ne more do živega, to pa za to, ker sloni vsa naša notranja ureditev na načelih spoštovanja osnovnih človečanskih pravic vsakega posameznika, ker je naše mednarodno sodelovanje tako, da no ogroža suverenosti nobene tuje države; kor se dejansko bori za mir. za stvar, od katere so Sovjetska zveza in njeni sateliti že davno odstopili. Na večer pred dnevom jugoslovanske armade so bile v vseh večjih krajih naše domovine, v vseh vojaških enotah in tudi v inozemstvu svečane proslave v počastitev te zgodovinske obletnice. V Beogradu pa je na slavnostni akademiji v prostorih Kolarčeve univerze govoril maršal Tito, njegov govor so prenašale vse naše radijske postaje. V svojem skoraj 3 urnem govoru je tovariš Tito orisal vso slavno zgodovino naše armade od njene ustanovitve pa do zmage revolucije, vse njene nadčloveške napore za rešitev naših narodov pred popolnim uničenjem in pokazal, kako velik prispevek je dala naša armada k splošni zmagi združenih narodov v boju proti naj večjemu uničevalcu človeštva — fašizmu. Iz njegovega govora posnemamo nekaj važnih misli o tem, kakšna je bila dejanska pomoč Sovjetske zveze naši državi, o kateri Sovjeti po resoluciji Informbiroja tako veliko in hvalisavo govorijo in kakšno neenako borbo je bojevalo naše vodstvo, da smo zmogli ohraniti svojo neodvisnost. Naša država jo pomenila nemškemu vojnem stroju leta 1941 nepogrešljivo oporišče za napad na Sovjetsko zvezo ter so so Nemci prav zaradi tega potegovali za priključitev Jugoslavije k trojnemu paktu. Ker pa ta poteza Hitlerju ni uspela, jo je sklenil popolnoma uničiti in razkosati, da bi zadušil vsak upor. ki bi ga utegnilo nuditi kakršnokoli protifašistično gibanje. To mu je na videz tudi uspelo. V 12 dneh se je skorumpirana in s petokolonaši podmi-nirana oblast brez posebne borbe zrušila in vsp ozemlje jo prišlo pod nemško in italijansko fašistično nadoblast. To je bil tildi vzrok, da je naš Centralni komite sklenil takoj prevzeti vodstvo nadaljnjega boja v svoje roke, organizirani upor in izvesti revolucijo, ki je bila z izgonom okupatorja njegova najvažnejša naloga. Seveda so se v tem Času pojavljale tudi drugi oboroženo sile, za katere pa se je kmalu izkazalo, da sodelujejo celo z Nemci. Takšno gibanje je organiziral po navodilih bivšega kralja iz Londona tudi četnik Draža Mihnjlovič, ki pa je že konec leta 1941 skupno z nemškimi Četami skočil v hrbet partizanskim odredom, ki so imeli takrat osvobojen že del vzhodne Srbije okoli Užica. Tuje radijske postaje so poveličevale Mihajlovičev boj, čeprav je naše vodstvo o resničnosti stanja pri nas obvestilo Sovjetsko zvezo. Še celo leta 1942 so se Sovjeti zavzemali za to, da bi skupaj z Dražo Mihajlovičem nadaljevali hoj, kljub temu. da je pri nas med četniki in partizani prišlo do popolnega razkola že leta 3941 in so četniške edinice trumoma pristopale k našim enotam, ko so spoznale kako jih je Mihailovič prevaral. Toda naš Centralni komite in naše vrhovno vodstvo je šlo mimo dejstva, da se Sovjeti s takim razvojem revolucije pri nas niso strinjali, misleč, da pač ne morejo oceniti naše borbe, ker stvari globlje ne poznajo. Šli so mirno tega, da so zahodni zavezniki do neba povzdigovali junaštva Mihailoviča, ki je takrat že vedril pod nemško in italijansko streho. Zaradi doslednega revolucionarnega programa naše Partije m Fronte smo imeli v svojih vrstah vedno več predanih mladincev, delavcev, kmetov in napredne inteligence, ki so skoraj z golimi rokami odvzemali orožje iz rok sovražnikom. V vseh predelih naše države je vzplamtela revolucija, z eno besedo, vsa Jugoslavija je postala eno samo veliko bojišče, ki je žo leta 1942 vezalo nase 21 nemških divizij in veliko število drugih kvislinških enot. Kakšno razbremenitev jo pomenilo to za vzhodno fronto, si lahko predstavljamo, če vemo, da je bilo v tem času na Sovjetski fronti okoli 160 divizij. Naša borba pa je že leta 1942 prišla v takšno fazo, da je naše vodstvo sklenilo prenesti naloge za izgradnjo ljudske oblasti, katero je doslej vršil še vrhovni štab na novo telo. Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije in so pripravili vse potrebno za prvo zasedanje v Bihaču. O tem svojem sklepu so seveda obvestili tudi Sovjetsko zvezo, ki pa jo bila mnenja, da je za ustanavljanje takega organa oblasti še prezgodaj. Kaj so Sovjeti takrat pravzaprav hoteli! Preprečiti, da bi naše gibanje postalo kaj več, kakor navadna »gverila«, preprečiti bo hoteli našo samostojnost, ker so imeli z našo državo »svoje« posebne namene, katerih pa mi takrat seveda nismo še poznali. Čudno se nam je sicer zdelo, da o našem gibanju niso hoteli dosti razpravljati, niti se niso potrudili, da bi svetovna javnost zvedela za našo narodnoosvobodilno borbo, čeprav so imeli na razpolago precejšen propagandni aparat a katerim bi nam lahko nudili vsaj moralno, če že no tudi materialne pomoči, katero smo tri leta zastonj Čakali. Danes vemo, da so Sovjeti že takrat zavestno tlačili vsako našo samostojno diplomatsko dejavnost, ker so slutili, da hi šla lahko pot v Jugoslaviji drugačno pot, kakor pa so jo nam namerili Sovjetski poglavarji. Naše vodstvo je ob teh dejstvih začelo dvomiti v iskrene namene Sovjetske zveze. Ko je bilo II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, o njegovih sklepih naše vodstvo Sovjetom ni dalo več niltakega sporočila. Oslonili smo se na lastne sile in tovariš Tito je dejal, da je pomenil ta naš korak veliko presenečenje za vse naše zaveznike. Našim voditeljem je bilo — takrat jasno, da so se spustili v veliko novo borbo, ne le za priznanje našega boja, temveč tudi za pravico, da ljudstvo naše države samo odloča o svoji usodi. Vendar dosegli smo uspeh! Po II. zasedanju AVNOJ-a so začeli v svetu nekoliko več govoriti o naši borbi. Borbenost naših narodov je bila tolikšna, da napredno človeštvo ni moglo več mimo tega dejstva in začeli so nas priznavati ter pošiljati pomoč, ki smo jo toliko časa zastonj prosili in zaradi nje dokazovali, da je naša borim del celotne borbe proti skupnemu sovražniku. Toda na naše veliko presenečenje smo dobili to pomoč najprej od — zapadnih zaveznikov in šele veliko pozneje, kolikor smo jo sploh dobili, od Sovjetske zveze. To so dejstva, ki so bila za nas takrat zelo boleča in so močno omajala naše zaupanje v iskrenost Sovjetske zveze. Dejstva, ki smo jih navedli zgoraj, torej nedvoumno zanikajp vse sovjetske trditve o njihovi pomoči nam državi in jasno kažejo, da bi brez tako odločne poti našega vodstva ne imeli samostojno in neodvisne države, ampak bi bili plen v rokah ruske oligarhije. NASA MLADINA JE DO DNEVA JA KONČALA DELO NA III. MLADINSKI PROGI Pretekli teden so se zbrale v Banja Luki vse brigade, ki so zadnji mesec delale na mladinski progi, da proslavijo svoj največji dogodek, dograditev mladinske progo z zaključkom vseh glavnih del. Na progi so graditelji opravili 1,800.000 metrov zemeljskih del, zgradili 240 propu-stov, 34 mostov v skupni dolžini 1300 m, tri predore v dolžini 3400 metrov in položili okrog 100 km tira. Vrednost opravljenih del pa znaša 1 milijardo 400 milijonov dinarjev. Pri gradbenih delih je sodelovalo 78.1)00 mladincev in od tega 7900 demobiliziranih borcev. Dograditev te proge pomeni prispevek k odpravi gospodarske, politične in kulturno zaostalosti Bosanske krajine. Ljudstvo, ki je med Dobo jem in Banja Luko živelo v bednih razmerah, in je bilo popolnoma odrezano od ostalega sveta, bo znalo najbolj ceniti napore naše mladino. Z dograditvijo te tretje mladinske proge pa je dosežena še ena velika zmaga — izpolnitev našega petletnega plana gradnje železnic. NEMŠKO VPRAŠANJE PRED OZN V Parizu so zadnje čase precej razpravljali o splošnih volitvah v Nemčiji. Kakor smo že pisali, sta bili pred posebni politični komite poklicani delegaciji obeli držav, .vzhodne in zahodne, da povesta svoje mnenje o splošnih volitvah v Nemčiji. Delegaciji. ki sta že odpotovali nazaj v Nemčijo, nista ničesar bistvenega povedali. Vsaka je zastopala stališče svojih koristi, na kakšne kompromisne predloge pa ni bilo misliti. Krivdo za nesoglasje pa sta valili druga na drugo. Končno so v političnem odboru sprejeli predlog, ki priporoča naj Glavna skupščina imenuje komisijo, ki bo ugotovila ali sedanji pogoji v Nemčiji dovoljujejo izvedbo svobodnih volitev v obeh conah. Naša delegacija se je glasovanja za določitev anketne komisije vzdržala, ker dvomi v koristnost ankete. Vse mnam je znano, da. za sedaj v zahodni coni ni takšnih pogojev, da bi bila anketa uspešna. Vzhodna Nemčija jo postala tisti del vzhodne Evrope, ki jo Sovjetska zveza popolnoma nadzoruje in je to pravzaprav glavna ovira za miren in demokratičen razvoj Nemčije kot celoto. KAKŠNEGA POMENA JE BIL OBISK CHURCHILLA IN EDENA V PARIZU Pred kratkim sta prišla na službeni obisk v Francijo angleški ministrski predsednik Churchill in zunanji minister Eden, da bi se sestala z najodgovornejšimi francoskimi diplomati, da bi vskladili angleške in francoske poglede na vse sedanjo svetovne politične probleme, zlasti pa še pred odhodom Churchilla v Ameriko, kjer se bo o istih vprašanjih razgovarjal s predsednikom Trumanom. Kakor se je zvedelo so v Parizu največ pretresali vprašanje evropske vojske, o atlantskem paktu in o Srednjem vzhodu. DELAVSKA ENOTNOST 1. i. 1952 * stran 7 Iz razni/t Lrajev itai-tt Telesna vzgoja zasluži vso pozornost IZ MEŽICE SO SE OGLASILI Pred Sasom so nam napisali iz delovnega kolektiva rudnika in topilnice v Mežici pismo, v katerem so nam pisali, da so razpravljali o razporeditvi delovnih mest in da so člani kolektiva dopolnili s pametnimi predlogi osnutke komisije, ki je ocenila delovna mesta. Mi simo jim napisali, naj bi o teh predlogih kaj več povedali; no im spet so se oglasili. Sedaj so več povedali in napisali so, o čem so razpravljali. Pa si oglejmo, kaj pravijo 1 Najbolj živahno, kot izgileda iz pisma, so razpravljali o tem, katera delovna mesta naj hi ocenili kot posebej nevarna za življenje. Delavci se, recimo niso strinjali s tem, dia komisija ni pripisala take ocenitve delovnim mestom pri vožnji z jamskimi lokomotivami in pritezačem pri vpadnikih (šahtih) na jamskem obratu »Bargeta«. Na obratu »Neuburger« pa so bili mnenja, da je delovno mesto na 15 obzorju prav taiko posebej nevarno za življenje, ker se tam vedno ruši; predlagali pa so, da se enako ocenijo delovna mesta v vodnem nadkopu. V topilnici so bili mnenja, da je tako treba oceniti delovna mesta strojnikov, v kamnolomu pa tudi za kopače, ki so istočasno minerji. Obravnavali pa so tudi mnoga druga vprašanja. Na obratu »Neuburger« so delavci mislili, da je čuvanje kompresorja na kretnici prenizko ocenjeno; tam je po njihovem mnenju potreben samostojen in ne priučen strojnik. Opozorili so tudi na akordne postavke, ki doslej ne računajo TOČIJO VINO, KOT BI GA V ODPRTIH SODIH PO DEŽJU VOZILI V Šmartnem pri Litiji je samo ena menza, ki je v upravi KLO. V tej menzi pa je prece j n ered nos ti: obroki se dele neredno, prehodnim gostom postrežejo po »simpatijah« in delavci trdijo, da je hrana v menzi mnogo predraga. V menzi točijo tudi tako vino, kot bi ga v odprtih sodih po dežju vozili. O teh stvareh bi morali tamošnji einitelji malo resneje razmišljati in napraviti v menzi red. S. K. OBISKALI SO MLADINSKO PROGO z izredno mehkimi plastmi in so zato pogosto nestvarne. Na obratu »Helena« so delavci predvsem spraševali, zakaj delajo delavci z višjimi kvalifikacijami na delovnih mestih, kjer delo zahteva nižje kvalifikacije. Na jamskem obratu »Neuburger« so delavci predlagali tudi to, naj bi podjetje vsak mesec redno izplačevalo tudi razliko med dejanskim zaslužkom in prejemki, ki bi jih delavec dobival, če ne bi bil iz zdravstvenih vzrokov prestavljen. Doslej se to izplačuje z velikimi zamudami, ker mora stalna zdravniška komisija vsakokrat posebej izdelati predloge in jih poslati v odobritev upravi za O vseh športnih klubih in tovarniških aktivih, ki tekmujejo za počastitev naše armade, čitamo v našem časopisju, samo o odbojkašiih tovarne emajlirane posode v Celju, nismo še ničesar slišali. Zato poglejmo danes, kakšne uspehe so imeli v tem tekmovanju. V okviru tekmovan ja so odigrali več tekem z odbojkaiši JA v vojašnici v svojo korist V mesecu novembru, ko je bil organiziran turnir, katerega so se udeležili tovarniški aktivi Hlačevine v Celju »Tine Kos«, JA in odbojkaši emajlirane, so prav tako zmagali in bili zato nagrajeni. Prav živahna pa je bila borba, ki se je odigrala v Gaberju za pokalno odbojkaško prvenstvo mesta Celja in kraja, v kateri je sodelovalo šest ekip. Tudi tukaj so naši odbojkaši odnesli prvenstvo in osvojili pokal. Moštvo te odbojka iške ekipe, ki pri vseh svojih nastopih dosega velike zmage, je sestavljeno iz vnetih športnikov, kakor so Alojz Zagorec, ki re-prezentira FLRJ na atletski zvezi, Vili Čaiter, znan nogometaš in izvrsten odbojka!, Ivo Stajbe, ki je tudi dober organizator, Danci Maner, kd je dober nogometaš, odbojka! in vnet smučar, Vlado Skok in šesti v ekipi Soršek, ki je zelo dober labkoatiet in odbojkaš. Odbojkaška ekipa zasluži za svoje socialno zavarovanje. Delavci predlagajo naj bi podjetje sproti izplačevalo to razliko in ono prejemalo naknadno povračilo od uprave za socialno zavarovanja V topilnici so delavci opozorili na to, da mora biti delovno mesto za dežurnega električarja, ki ga komisija ni predvidela, Podobnih pripomb in nasvetov so imeli v vseh obratih. Komisije so ponovno vzele v pretres vse te pripombe ih sedaj še enkrat ovrednotile posamezna delovna mesta in dopolnile osnutke pravilnikov o plačah. Tako so torej res poskrbeli v Mežici za to, da so o razporeditvi delovnih mest soodločali vsi delavci. In tako je tudi pravi Dobili pa so tudi precej opozoril in nasvetov. L. Š. uspehe na področju telesne vzgoje vse priznanje, za kar ji želimo še vnaprej veliko uspehov. Ko pričenjamo novo leto, olimpijsko leto 1952, želimo vsem športnikom najboljših uspehov! Olimpizem ne pomeni samo tekmovanja najboljših na svetu, olimpizem pomeni prizadevanje, stremljenje. Saj je na olimpijskih kolajnah, ki jih dobe najboljši športniki vseh narodov, vtisnjeno nad vse pomembno vzgojno načelo: »Hitreje, više, močneje! Bodimo hitrejši v stvareh napredka, postavljajmo si vse višje cilje, bodimo močnejši v stremljenju, da jih dosežemo. Seveda pri tem ne gre samo za športne uspehe, temveč za osebno rast kakor v telesnem, tako tudi v moralnem ozira. Športni uspehi so izraz TELESNE POLNOVREDNOSTI Od česa pa so uspehi v smučanju, atletiki, plavanju, nogometu in drugih športih odvisni? Odvisni so zlasti od zdravja, od higieničnega načina življenja in seveda tudi od vadbe. Športniki grešijo, ker mislijo samo na razvedrilo S telovadbo je treba začeti ža v mladosti. Pritegnimo mladino v telovadnice in ji vzbudimo smisel za telesno kulturo. Kjer telovadnic ni, pa izkoristimo prve sončne in tople dni, od zgodnje spomladi do pozne jeseni kjerkoli na prostem! Tudi to je način in pot, ko lahko smotrno gojimo telesno vzgojo in utrjujemo naš mladi rod! ODBOJKAŠI TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU SE OGLAŠAJO Ati že imaš Sindikalni koledarček? V okviru tekmovanja za počastitev obletnice Jugoslovanske ljudske armade in na poziv glavnega štaba mladinske proge Doboj-Banja Luka, da naj razna kulturno-umetniška društva in skupine obiščejo mlade graditelje na progi, je 15. decembra odpotoval na progo pevski zbor in folklorna skupina sindikalne podružnice obrtnih de- i lavcev št. 3 iz Maribora. Pevci in ple- | salci so skozi ves teden z izbranim programom razveseljevali mladince in jim nudili nekoliko časa prijetno razvedrilo. S tem so pa mladincem dali tudi priznanje za njihovo požrtvovalno in veliko delo. IZ LITOSTROJA SO ODPOSLALI TURBINO ZA HIDROCENTRALO Pred dnevi so predstavniki hidro-centrale Seljačnice pri Prijedoru prevzeli v Litostroju izdelane turbinske naprave za novo hidrocentralo. Kolektiv Litostroja je izdelal razen dveh Feltonovih turbin s skupno močjo 1300 konjskih sil tudi vso ostalo turbinsko opremo. V montažni dvorani Litostroja sestavljajo sedaj večjo turbino za hidro-eentrali v Medvodah in Zvorniku na Drini. V obdelovalnim pa obdelujejo prve dele spirale za turbino hidrocen-trale v Jablanici. •••eeeeeeeeeeeeeeee»eeeeeeeee#eeeeeeeeeeeeeeeeeee»ee. Opozorilo našim čitateljem! SPOROČAMO VAM, DA IZIDE NASLEDNJA ŠTEVILKA 11. JANUARJA 1952. LETA. OSMRTNICA Sindikalna podružnica pri Okrajnem ljudskem odboru Celje okolica sporoča žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni član tov. OCVIRK IVAN. Sind. podružn. pri OLO Celje okolica. Ohranimo ga v trajnem spominu! Izdaja RepnbllSkl »vet »veze »Indikator za Slovenijo. Predstavnik Jože JuraS. Odgovorni urednik Roman Albreht. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani Naslov uredništva ln uprave: Masarykova cesta 14/11 v Ljubljani, telefon 45-38 ln 19-7(1 Poštni predal 381. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani it. 604-9921-4 List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din, četrtletna 75 din, polletna 150 din ln celoletna 390 din. Vsebuje zanimivo ln koristno čtivo o socialnem zavarovanju, o strokovnem šolstvu, zdravstvu, slovenskem jeziku, športu, o gospodarskem napredku itd. Koledarček Ima priročno žepno ob- liko, je vezan v platno ln Ima tudi prostor za beležke. PODRUŽNICE NAROČITE SINDIKALNI KOLEDARČEK! Pošljite člmprej naročilo. Koledarček stane 70 din in obsega 160 strani. in na uspehe čez noč, pozabljajo pa, da vodi do visokih športnih rezultatov samo ena pot — in ta pot vodi skozi telovadnice. Telesna vzgoja, kakršno gojijo v naših telovadnicah, pomeni načrtno in vsestransko utrjevanje vseh organov. Da bomo razumeli, kako potrebna je redna telovadba, kako dragoceno je redno obiskovanje telovadnih ur, si bomo v naslednjem nekoliko podrobneje ogledali modeme metode telovadnega dela. Krepitev notranjih organov. Vedeti je treba, da telesna storilnost ni toliko odvisna od krepkega mišičevja, kolikor od zdravih notranjih organov. Organi za presnavljanje, zlasti za krvni obtok in dihanje (srce in pljuča) so v športu odločilnega pomena. Zato gojijo v telovadnicah vse tiste vaje, ki stopnjujejo zmogljivost srca in pljuč; zato ne trenirajo samo vaj na orodju, zato vključujejo v vadbeni program tudi hojo, Našim naročnikom! Današnji številki smo priložili položnice in prosimo vse naročnike, da nam nakažejo naročnino vsaj za prvo tromesečje 1952. Naročnina znaša 25 din mesečno, 75 din za tromesečje, 150 din za polletje in 300 din za celoletno naročnino. Kdor dolguje na naročnini, naj nam istočasno nakaže tudi dolžni znesek, kar mora točno navesti na hrbtni strani položnice. Kdor ne bo poravnal zaostale naročnine in plačal vsaj za mesec januar, ga bomo izločili iz seznama naročnikov. Ponovno opozarjamo vse naročnike, delavce in nameščence, da naše glasilo lahko naročajo in plačajo na sedežih poverjeništev »Delavske enotnosti« in sicer: V Mariboru v Delavski knjižnici, v popoldanskem času. V Celju v podružnici »Slovenskega poročevalca«. V Trbovljah na Sindikalnem svetu v popoldanskem času. V Kranju v Delavski knjižnici, v popoldanskem času. Na Jesenicah na Sindikalnem svetu, tudi v popoldanskem času. Uprava »Delavske enotnosti.« Podjetje »KROJ« LJUBLJANA, Poljanska c. 15 Izdelovanje gornje konfekcije, perila, športnih oblačil — masovno In po meri Tel. št. 33-29 Poslovalnice i »KROJff, Ljubljana, Miklošičeva 10 Izdelovanje vseh moških in ženskih oblačil po meri Tel. št. 26-92 »KROJ«, Ljubljana, Poljanska c. 7 Izdelovanje vseh moških in ženskih oblačil po meri Tel. št. 20-31 »KROJ«, Ljubljana, Šelenburgova 4 Izdelovanje mošk, in ženskega perila po meri »KROJ«, Ljubljana, Resljeva 1 Izdelovanje ženskih oblačil po meri Tel. št. 32-24 Izdelava kvalitetna, postrežba solidna, cene nizke! Vsem cenjenim strankam ielimo v NOVEM LETU mnogo sreče in zadovoljstva!. tek in razne športe v naravi. Redna vadba teka je sestavni del moderne telesne vzgoje! Krepitev mišičja. Mišičje naj bo sposobno za hitre akcije, za dolgotrajne napore, pa tudi za težaške naloge. Vse je treba vaditi posebej in premišljeno. Zaradi takega gledanja se v telovadnici ne omejujejo samo na plezanje ali samo na skakanje; urijo se tudi v prenašanju bremen, v borjenju in vajah na orodju, kar vse prispeva k harmoničnemu (vsestranskemu) razvoju gibalnega aparata. Telesna nega in utrjevanje. Povsem razumljivo, da spada k .telesni vzgoji tudi negovanje telesa: umivanje, čiščenje zob, lasišča, nohtov itd. Osebna higiena pomeni dragoceno dopolnilo telovadbi. Zlasti pa je važno, da ne pozabljamo na utrjevanje. Utrjujemo se proti mrazu, proti vročini, vlagi, mokroti, vetru itd. Metode utrjevanja so znane: vadba na prostem (tudi v mrazu!), knajpanje, poleti sončenje in podobno. Športnik ne sme biti mehkužen, nasprotno, mora biti vsestransko utrjen! Sola gibanja. Ljudje, ki hodijo v telovadnice in na igrišča, se učijo različnih spretnosti, učijo se smotrnega (ekonomičnega) načina gibanja. S časom si privzgojijo tako tehniko skakanja, plezanja in vaj na orodju, da dosežejo odlične storitve ob najmanjši potrošnji moči. Gre torej za nekakšno izpopolnjevanje v gibalnih funkcijah telesa. Telesno izobražen je tisti, ki je uglajen v gibanju, ki ne omaga tako zlepa in se z lahkoto navadi najvažnejših spretnosti: skakanja, ravnanja z žogo, borjenja, smučanja, kolesarjenja, plavanja itd. Kdor je neroden, lahko rečemo o njem, da je telesno neizobražen. 2e na podlagi teh kratkih Izvajanj bomo spoznali, da pomeni telesna vzgoja pogoj za odlične športne uspehe. Kdor Ima povsem zdrave notranje organe in izurjeno mišičje, kdor je resnično utrjen in obvlada vsaj v osnovah najvažnejše spretnosti, bo tudi na tekmah bolje uspel. Prav tako razumljivo pa je tudi nasprotno: nič na pomagajo najboljši trenerji, če imajo opravka s slabotnimi, mehkužnimi in nerodnimi učenci! VEČ ŽIVLJENJA V TELOVADNICE! Naša skupnost je močno zainteresirana na tem, da bi bili vsi državljani, zlasti pa mladina in delovni ljudje klenega zdravja in vsestransko sposobni. Zato gledamo s simpatijami na vse tiste (čeprav redke!), ki redno zahajajo k utrjevanju v telovadnih društvih »Partizan«. Mislimo, da bi tudi šnort- Sonja Rozmanova na bradlji niki storili dobro, če bi se pridružili obiskovalcem telovadnih večerov. Če so ponekod telovadnice slabo zasedene, so temu vzrok tudi krajevni činitelji: mlačni vodniki, nezakurjene telovadnice in podobno. Spričo velikega pomena telesne vzgoje za ljudsko zdravje, za delovno zmogljivost in obrambno moč ne smemo čakati, da bi se razmere same izboljšale, odpraviti je treba napake: poiskati navdušenih vodnikov, urediti telovadnico in jo opremiti vsaj z najpotrebnejšim orodjem. Vse je odvisno od razumevanja za stvar in od stopnje navdušenja. »Več življenja v telovadnice!« ne velja samo za odbornike telovadnega društva, temveč za vse, ki lahko kakor koli vplivajo na izvenšolsko in izven-s'užbeno udejstvovanje mladine in delovnih ljudi. D. U. Industrija kovinskih izdelkov MARIBOR, Cesta zmage št. 13 Izdelujemo s železne blagajne, omare, kasete, poštne nabiralnike, ključavnice. Vse pisarniške kovinske potrebščine, nože vseh vrst, kuhinjske sekire, jedilni pribor, škarje za dom, obrt in poljedelstvo, tehtnice vseh vrst za dom in trg. Kolektiv podjetja želi vsem delovnim kolektivom, članom sindikata in delovnim ljudem pri borbi za izgradnjo socialistične Jugoslavije OBILO USPEHA PRI NJIHOVEM DELU V NOVEM LETU I m Rudniški odbor sindikata ¥ Mežici izreka ob zaključku gospodarskega leta 1951 vse priznanje za dosežene uspehe pri graditvi socializma kolektivu rudnika Mežica kakor tudi vsem kolektivom in sindikalnim organizacijam metalurgije Slovenije delavska enotnost, i. januarja 1952 S 8 J 8 S j e 8 n g g g S s ■ S m | I ■ ■ ■ ■ 8 g g g g g I g g g g g g g g g Naj 1)0 leto 1952. leto novih delovnih zmag! Vsem delovnim kolektivom, vzornim delavcem in nameščencem, delavskim svetom, članom in odbornikom delavskih sindikatov iskreno čestitamo k lepim uspehom, ki so jih dosegli v preteklem letu. Vsem skupaj želimo, da bi tudi v novem letu zvesto in nesebično delali pri graditvi kremenitih socialističnih temeljev naše domovine. člani in odborniki sindikatov, bodimo tudi v novem letu vzor dobrih in požrtvovalnih delavcev! Delajmo vestno in skrbno, kot se spodobi dobrim delavcem, ki delajo zase, za svoje družine in za rodno deželo! Gospodarimo v naših gospodarskih podjetjih trezno in preudarno, da se okrepi in poveča naše narodno bogastvo! Negujmo in razvijajmo plemenito medsebojno tekmovanje tako srčno, kot smo ga razvili v čast naše ljudske vojske! Varujmo vse dobrine naše socialistične družbene ureditve! Srečno, zadovoljno in uspehov polno novo leto 1952 žele vsem delovnim kolektivom; članom in odbornikom sindikatov: Republiški svet ZVEZE SINDIKATOV za Slovenijo Republiški odbor sindikata RUDARSKIH DELAVCEV Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV TEKSTILNE INDUSTRIJE Slovenije Republiški odbor sindikata OBRTNIH DELAVCEV Slovenije Republiški odbor sindikata KMETIJSKIH IN GOZDNIH DELAVCEV Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV METALURŠKE INDUSTRIJE Slovenije Republiški odbor sindikata LESNIH DELAVCEV Slovenije ............... Republiški odbor sindikata DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV KULTURNOUMETNIŠKIH USTANOV Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV KOMUNALNIH PODJETIJ IN USTANOV Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV GRAFIČNE INDUSTRIJE Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV GRADBENE INDUSTRIJE IN STAVBARSTVA Slovenije Republiški odbor sindikata USLUŽBENCEV DRŽAVNIH USTANOV Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE Slovenije Republiški odbor sindikata UČITELJEV IN PROFESORJEV Slovenije in UREDNIŠKI ODBOR »Prosvetnega delavca« Republiški odbor sindikata DELAVCEV TRGOVSKIH PODJETIJ Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV CESTNEGA, ZRAČNEGA IN REČNEGA PROMETA Slovenije Republiški odbor sindikata DELAVCEV GOSTINSKO TURISTIČNIH PODJETIJ Slovenije Republiški odbor sindikata ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE ■ H ■ ■ S 3 ■ ■ ■ DELAVSKA ENOTNOST, 1. JANUARJA 1952 ■ ■■■■■■■■■■■■■ ■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB,,BB,,,BB,BBBBBBBBB,,,,IBBBBBBB BBBBBB"BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBeSBil • S ■ ■ ■ s Delavski svet In upravni odbrt podjetja za razdeljevanje Himne £R$ v fjubfjaai - želita vsem delovnim ljudem, da bi naši programi nudili zdravo razvedrilo ob velikih delovnih nalogah v novem letu 1952 ■ ■ ■ ■ ■ ■ J ■ S ■ I ■ S ■ s ■ s * 3 ■ 's ■ I ■ H E ■ ■ R E | U S n 3 d R E ■ 3 « S a 3 -i ■ n M n "" ■ J ■ 5 ■ a 3 E m ■ a s a a n E e E Uprava podjetja tensilia tovarna tekstilnih potrebščin in sindikalna podružnica želita vsem poslovnim prijateljem obilo uspeha in zadovoljstva v letu 1952 Delovnemu ljudstvu želi obilo zdravja in uspeha d letu 1952 tovarna zdravil LJUBLJANA, Celovška 135 TITOVI ZAVODI »LITOSTROJ« LJUBLJANA Delovni kolektiv Titovih zavodov Litostroj želi vsem delovnim ljudem naše domovine mnogo sreče, napredka in uspeha pri izgradnji socialističnega gospodarstva v nastopajočem letu 1952 eBB»BeeeeBi$eBie*eee«Eeeiie»eieBe»eieeBeiiieeineBBBBieeBeniiiaBaiBeiEE»iaiiHiSBeEeeEe aBBaaEasBsaaBBBaBaaaaaaaaBaBEaaEaBcaBBaaaaEBBBaaaEaaBaaaBaaBaaBBBBaaaaaBaaaaaaBaaaaaaaaaBaaBBBaaaBaaaaaaEB Delavska enotnost, i. januarja 1952 11 j> g ■ E g 5 ■ ■ 5 g 5 g g g g E g 5 " E 5 g E 5 .E g 2 s g M E g s g ■ 5 g E E. 5 5 ■ g g 0 g g E g 5 n 3 g g E_ 1 g E e z E E E E g g g DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ZA ELEKTROTEHNIKO IN FINO MEHANIKO Iskra pp Kranj čestita vsem delovnim kolektivom, preko njih pa vsemu ljudstvu naše domovine, k doseženim uspehom v borbi za socializacijo in demokratizacijo naše domovine. V leto 1952 stopamo še odločnejši za zmago prve Titove petletke, za še večjo obrambno usposobljenost naših narodov v borbi za mir v svetu. Izdel 11 jem o: male rotacijske stroje, merilne transformatorje, merilne instrumente, avtoelektrični pribor, telekomunikacijske naprave, kinoprojektorje itd. 5 5 K E S E 5 * ■ g r g E ■ g E 3 ig S g g — g E s ■ g E 1 ■ m E g ■ ■ ,E M g E * 5 M 5 5 g E g I R E Dobrnske toplice, ki so odprte vse leto, nudijo z obsežnimi modernimi pre-uredih .mi v bodočem letu prijeten letni oddih Dobrnske toplice «■■■■■■■■■■■■■■»■■■ ■aet.sc^uaaeBaNBakakiaaiiaaaaiBiaiinB ■■■■BHeaiHHieiaeauiu.iaifiaeaaaeaeeoBeH floarzaztceti laemncani bbbbbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbibbbbibibiii ■BBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBM Mestna kiavnica MARIBOR želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem uspehov polno Novo leto 1952 ter se še nadalje priporočal BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBe DELOVNI KOLEKTIV MARIBOR 5 S a ■ 3 U S s i s a 3 3 ■ : a j I želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem srečno Novo leto ter se tudi še nadalje priporočal PREDILNICE IN TKALNICE MARIBOR čestita k doseženim delovnim zmagam v preteklem letu in želi vsem delovnim ljudem Jugoslavije novih uspehov v izgradnji socializma! Delovni kolektiv TOVARNE VOLNENIH IN VIGOGNE IZDELKOV MARIBOR želi v letu 1952 vsem delovnim ljudem Jugoslavije mnogo delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva! Združene Tovarne Svile MARIBOR-POBREŽJE čestitajo vsem svojim odjemalcem in delovnemu kolektivu srečno Novo leto 1952 ter jim žele mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi nase domovine — socialistične Jugoslavije! fv/ a««BBBBBI Vsem delovnim ljudem naše domovine želi Zitofontl LJUBLJANA podjetje za nakup in prodajo žita in mlevskih izdelkov, s svojimi poslovalnicami in izposiavo da bi veliki usnehi, ki jih ie doseglo naše ljudstvo pri gradnji socializma v preteklem letu omogočili v novem letu 1952 nove delovne zmage, ki bodo še povečale vlogo naše domovine pri gradnji svetovnega miru in demokracije. Kolektiv K artonažne tovarne Ljubljana želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspešno novo leto! Delovni kolektiv podjetja LJUBLJANA želi svojim odjemalcem v novem letu 1952 polno uspeha Obvezujemo se, da bomo v novem letu nudili potrošnikom blago še boljše kakovosti in v še večji izbiri Svojim dragim odjemalcem želi delovni kolektiv HARODMI MAGAZIN Na-Ma LJUBLJANA mnogo zadovoljstva in uspehov v novem letu 1952 Ob nastopu novega leta iskreno čestitamo vsem dobaviteljem in odjemalcem in si želimo tesnejšega sodelovanja Trgovsko podjetje SLOVENIJASPORT LJUBLJANA S podružnicami v Mariboru ,Celju, Jesenicah, Novem mestu, Solkanu m Kopru Vsem lizkulturnim in športnim organizacijam kakor vsem tizkulturnikom pa želimo v novem letu 1952 kar največ uspehov E E 5 5 S 2 « ■ ■ J 5 H E s E 5 2 F ju H E I | | E S BBBBBBBE.iB.SEaEiafl.IlBEB.lBEBBBEflBflBBflBBBBBBflflBEB.BBBBBBBBBBBBBIlEflESBBBBBBEBBBEflflflBBBBBBBBBB EBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBa *-of DELAVSKA ENOTNOST, 1. JANUARJA 1952 .............*....ii«n«.iii.lill„Hnmllillli„mlllm„IlllllI1II1„llIHlilllIll„111,e;,i,i,11III„,II1,1,1I,1I1111|11111111|1|111111IllIlll|lllliliil|iiiimiiii|iiiimi(f(itiiiiiiHi|| j* « a E s M a a a l si 5 5 E i a a »■ H a S n E' : a 3 a i a g m 4 5 a a 9 \ 1 3 1 5 j 4 1 l j i \ i \ j a i n a 4 5 1 1 j 1 <4 I J 5 : 3 W DELOVNI KOLEKTIV JATURNU) I0VARHA KOVIHSKt EHBA* A ŽE LJUBLJANA Telefon: 25-26, 53-53 želi vsem delovnim kolektivom v novem letu 1952 mnogo uspeha! IZDELUJEMO: litografirano embalažo za iz- litografirane, ponikljane in po-delke prehrambene industrije, kromane pladnje v raznih oblikah, vso ostalo okroglo in oglato embalažo iz bele, črne in alu- otroške igrače: vedra, škropil-minijaste pločevine, nike, bobne, lopatice, hranil- nike, okrogle in štirioglate turist- doze, električne prenosne peči, likal- nike in kuhalnike, okovje za kožno galanterijo, gospodinjski pribor, posame- kolesarske zgoščevalke in zne doze in garniture, zvonce, aluminijaste kozice, lonce, avtomobilske zgoščevalke, ža-krožnike, skodelice, romete, stop in zadnje svetilke, svinčene in pokositrene tube, aluminijaste pivle, moške in lakirane, tiskane, za farmaci- ženske glavnike vseh vrst iz jo in razne potrebe, troliturne mase, eluksirane napisne tablice. Vsem svojim odjemalcem čestita k novemu letu ter jim želi mnogo uspehov UNION LJUBLJANA OBRAT SISKA, VIČ Sladarna, tovarna špirita in kvasa ter ledu Delovni kolektiv Zeli vsem bratskim kolektivom in poslovnim prijateljem mnogo uspehov v novem letu 1952 ovarne kleja Ljubljana a S s H ■ s m m m ■ DIREKCIJA PODJETJA ELEKTRO - LJUBLJANA kakor tudi njeni obrati Ljubljana mesto, Grupa za dopolnilno elektrifikacijo Montažni obrat, Kranj, Žirovnica, Vrhnika, Grosuplje, Novo mesto Črnomelj, Domžale, Krško, Transformatorska postaja Črnuče voščijo vsem delovnim ljudem srečno novo leto z željo, da se naša država čimprej socializira in izpolni prva petletka. jjjjj ■ a a E n k K E E i E a E !■■■! REPUBLIŠKO MONTAŽNO PODJETJE TOPLOVOD LJUBLJANA Podružnice: Maribor, Kovinske delavnice Kranj, Trata Brzojav: Toplovod, Ljubljana - Telefon: 29-11 in 21-10 Iek. rač. NB Ljubljana štev. 602-26161-0 Izvršujemo vsa montažna dela, mrzle, tople in vroče vode, vročevodne nizko- in visokotlačne parne kurjave, sesalne in prezračevalne naprave ter toplozračne kurjave v vseh industrijskih objektih in objektih družbenega standarda. Poleg tega izvršujemo v vseh navedenih objektih vsa elektroinstalacijska dela Vsem investitorjem želimo srečno in uspešno Novo leto UPRAVNI ODBOR 6 j ez ! g 5 g g | 5 1 g ■ 5 S g E g B S g g g g ■ g g * g B 8 g g F g g B KOLEKTIV TOVARNE IZOLIRKA LJUBLJANA-MOSTE vam želi srečno Novo leto ter se priporoča s svojimi bitumenskimi, katranskimi in toplotnoizolacijskimi izdelki Delovni kolektiv Tobačne tovarne v Ljubljani želi vsem kadilcem srečno in uspešno N0V0 leto 1952 Vsem delovnim kolektivom želimo n nogo uspehov v Novem letu 1952 Delovni kolektiv >ALKO< DEST1LERIJA IN TOVARNA LIKERJEV LJUBLJANA 'iOfin » mu utio Republiško projektantsko podjetje ZAVOD ZA URBANIZEM IN KOMUNALNO TEHNIKO LJUBLJANA TVRSEVA CESTA la/IH želi v letu 1952 vsem ljudskim odborom in ostalim naročnikom projektov obilo uspehov pri izvajanju ureditvenih in drugih komunalnih del >ANGORA< TOVARNA VRHNJIH PLETENIN Ljubljana, Emonska cesta 2 Tekoči račun Komunalne banke štev. 6-1-43-200-8 Izdeluje: jopice, puloverje, brezrokavnike, otroške in športne garniture itd. iz volnenih, polvolnenih in bombažnih prediv Elastična pletiva — novi pletilni vzorci — ustrezni kroji — skladni barvni deseni Delovni kolektiv želi vsem odjemalcem in poslovnim tovarišem srečno Novo leto Srečno Novo leto 1952 želi vsem svojim naročnikom in poslovnim tovarišem Republiško tesarsko podjetje >TESAR< Ljubljana, Parmova 45 in se še dalje priporoča za cenj. naročila vseh v tesarsko in mizarsko stroko spadajočih de UPRAVNI ODBOR g g g ■ i s i g E B B g B B B : B B g E ■ I | B E : B E ■ E B B g 5 B S B B B ■ ■■■■ PODJETJE DIREKCIJA PTT LJUBLJANA čestita vsem svojim delavcem in uslužbencem k Novemu letu 1952 z željo, da bi delo PTT kolektivov doprineslo časten delež k ustvaritvi boljše bodočnosti naše socialistične domovine KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA >SLON< želi vsem svojim gostom in drugim sorodnim kolektivom Slovenije obilo sreče in uspeha v letu 1952 Krajevni sindikalni svet MARIBOR čestita vsem sindikalnim organizacijam in delovnim kolektivom mesta Maribor k doseženim uspehom v letu 1951 z željo, da tudi v letu 1952 vložimo vse napore in obrambne sposobnosti domovine, kar bo najboljši doprinos k skupni borbi za mir na svetu Srečno novo loto želimo vsem prifateljem slovenske knjige Najcenejše knjige na letošnjem novoletnem trgu so knjige PREŠERNOVE KNJIŽNICE 5 knjig za 200 din Oglejte si tudi bogato zalogo slovenskih in srbohrvatskih knjižnih novosti SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI Centralna knjigarna, Pred Škofijo 5 Podružnica Tržaška cesta 75 Podružnica Wolfova ulica 5 Podružnica Št. Vid 87 Podružnica Celovška cesta 63 Podružnica Zaloška cesta 33 Srečno in uspeha polno Novo leto želi vsem trgovskim, proizvodnim in ostalim delovnim kolektivom KOLEKTIV Grosističnega trgovskega podjetja z živili LJUBLJANA, TVRŠEVA CESTA 31 Vedno na zalogi vsi živilski predmeti, kolonialno blago in velezaloga soli UPRAVNI ODBOR PODJETJA SLOVENIJACESTE gradnja cest in mostov LJUBLJANA, TVRŠEVA 38 želi vsem gradbenim kolektivom, investitorjem ter sodelavcem srečno ter uspešno Novo leto 1952 Kovinarski pozdrav in srečno novo leto Železarna Guštanj ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a DELOVNI KOLEKTIV tl II1MW' lit filiali & Eiimi čestita svojim dobaviteljem in odjemalcem k Novemu letu ter jim želi mnogo uspehov Ob prehodu na novo plansko in finančno gospodarstvo želimo vsem delovnim kolektivom in vsem našim odjemalcem srečno novo leto 1952 v prepričanju, da bomo v nastopajočem letu dosegli pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita še vse večje delovne zmageI Proizvajamo: Avtomobilske plašče in zračnice. Kolesne plašče in zračnice. Tehnične gumaste izdelke za industrijo, rudarstvo, promet in kmetijstvo. Podplatne plošče, podplate in pod-petnike. Gumaste izdelke za potrošnjo, kakor gospodinjske predpasnike, rokavice, predpražnike, plošče za tla itd. Sanitetne in kirurške izdelke, kakor termoforje, vrečice za led, bolniške blazine, rentgenske rokavice in predpasnike, irigator-ske cevi itd. Gumaste predmete za otroško higieno, kakor plenice in slinčnike. Gumirane tkanine za dežne plašče, za jamske obleke in posteljno platno. Potapljaške obleke. Prevleke valjev in koles ter lepila. Zaslužni kolektiv Tovarne gumijastih izdelkov „S AVA“ Kranj Telefon št. 274 ln 275 Brzojav: »Sava« Kranj Poštni predal št. 56 Tek. račun NB podr. Kranj št. 611-45106-0 ZDRUŽENJE GRAFIČNIH PODJETIJ LR SLOVENIJE IN PODJETJA: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana Tiskarna Slovenskega poročevalca, Ljubljana Blasnikova tiskarna, Ljubljana Tiskarna »Jože Moškrič*, Ljubljana Tiskarna »Toneta Tomšiča*, Ljubljana Triglavska tiskarna, Ljubljana Umetniški zavod za litografijo, Ljubljana Tiskarna Narodne banke, Ljubljana Grafična učna delavnica gluhonemih, Ljubljana Mariborska tiskarna, Maribor Celjska tiskarna, Celje Gorenjska tiskarna, Kranj želiio svojim delavcem m nameščencem, ter cen/enim strankam srečno in uspehov polno Novo leto Vsem kolektivom, delavskim svetom in upravnim odborom posameznih podjetij čestitamo k dosedanjim uspehom in želimo, da se dokončna borba za petletni plan zmagovito konča TOVARNA KIOBUKOV ŠKOFJA LOKA Vsem delovnim kolektivom in podjetjem želimo SREČNO NOVO LETO! odjetie za globinsko vrtanje v Liubliani TRGOVSKO PODJETJE Snd|e-ZBlmiuua ^iibliana bo storilo vse, da vas bo v Novem letu 1952 postreglo s kvalitetnim blagom po nizkih cenah Vsem podjetjem, delavskim svetom, upravnim odborom in odjemalcem želijo uspeha polno NOVO LETO MESTNA PODJETJA MIO ŠKOFJA LOKA Odeja, industrija prešitih odej Mestni magazin s poslovalnicami Mestno gostinstvo z obrati Mesarija Pekarna in slaščičarna Šivalnica Kroj Krojaštvo Stara Loka Čevljarstvo Kleparstvo in vodovodna inštalacija Pleskarstvo in slikarstvo Vrtnarstvo Urarstvo Splošno remontno gradbeno podjetje Avtoprevozništvo Testenine Vodovod Kino Komunalno podjetje drž. zgradb Klavnica Ekonomija gosp. podjetij DELAVSKI SVET sLESNO INDUSTRIJSKE® PODJETJA C E L J E želi vsem delovnim kolektivom in delovnemu ljudstvu srečno Novo leto 1952 želeč jim veliko uspehov pri nadaljnji graditvi socializma S s E s m ■ ■ » m ■ S ■ s S E 5 M m "E 5 E R S ■ 5 I ! I S m ■ E n E __ B a B S : ■ 5 n E jg E ■ B S ,E B B S i H B B E E E S I m E s i 5 ■BBBBBBBBBBBBB1BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ■■■■■■■■Mii—WW ■■■■■■■■■■■■■■■■■B *M*#e i vo m a obratov na tl o t u Viru želi vsem ostalim delovnim kolektivom ter svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno Novo tetoJ DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA, POGONSKIH JERMENOV IN TEKSTILNIH U TE N Z i L 1 J INDUS LJUBLJANA čestita ob zaključku leta vsem kolektivom k njihovim uspehom želeč, da bi bilo leto 1952 še uspešnejše. Mnogo uspehov v letu 1952 želi ■■■■BBBbbbi DELOVNI KOLEKTIV DRŽ. GOSPODARSKEGA PODJEDA ZA PROMET S FARMACEVTSKIM MATERIALOM KEMOFARMACIJA LJUBLJANA, METELKOVA 7, TELEFON 25-59, 43-32, POST. PREDA! 143. E E z e n E M S S E S s ■3 H E ■ M ■ P P E E H E c E M in m E "••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■B BflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBflBBBB ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■■HBBBBBBBBBBBBnBOBBBBBailBBBBBBBBBBBBBBB V novem letu 1952 želimo vsem članom kolektiva obilo sreče in mnogo uspeha! ŽELEZARNA JESENICE Isto želimo tudi vsem delovnim ljudem Jugoslavije, ki se skupno z nami bore za zgraditev socializma v naši domovini! ★ ::§! 1. SBBlBHBBBBaBBlBBlBBCBBaBBiaBlBSBBBBSBBBBBBBBBBBSBSBlBB*lBBBSeBeeBBeBBBBBBBBlBSllB*EB ■llBBSBBlBBBBBlBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB*aaaaaaiaaiaaaaaEaiaEaBBBBBBBBBBBBBSBBBPBBeBBBBBBSBBBBBBBIIBBBlBBBBlSBBBBBaB*aBBBBBeE