GOSPODARSKI VESTNIK 2®ooooooocxxx>ocx30fX}oooooc>oooooooooooooooooooooo>xx)ooooooooooooooooooooooooooooooooooQOQ S St. 3. V Gorici, dne 1. marca 192S. Leto VI. | OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Izhaja enkrat na mesec. Stane letno §8 Uredništvo v Gorici, Via S. Oiovannl. 8 ©, 1. nadstr - Uprava v Trstu, Via S b IMfcolči 9, II. nadstropje. 8 lO Ur. — Posamezna številka 1 Uro. Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. COOOOOOOOOOOOOOO DOOOOOOt. 000000000000000000000000 30000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOpOOOOOOOO O PRIDELOVANJU KROMPIRJA. Krompir je naš najvažnejši poljski pridelek. Ni kmefije, ki bi ne pr;dellovala krompirja in skoraj bi rekel, da ni ognjišča, na katerem bi se ne kuhal • dan na dan krompir. Krompir je »vsakdanji kruh« našega ljudstva im kar ga pridelajo odveč, ga porabijo pa kol krmo za Prašiče. Gorje kmetu, če krompir odpove, ker v tistem leiu ni jela im ne zabele. V nekaterih krajih ga pridelujejo tudi za prodajo im to zlasti v goriški okolici in na Banjški planoti. Zgodnji krompir go-riške okolice se izvaža v tujino; banjški je pa odličen semenski krompir, ki ga Prodajajo spomladi na goriiškem trgu za razsad. Velike ga prodajo zlasti za sejem sv. Jelerja (Hiterija) v Goriči. V rastlinstvu prištevamo krompir k razhudnikom. Te vrste rastline so skoraj vse strupene in so si zelo podobne, lako je tudi krompir nekoliko skupen, ali samo grm in plod, ne pa gomolji. Največ strupa vsebuje bledlo kavlje. Zato naj ne pride živini v jed. Kakor je znano, se krompir pomnoi-žuje z gomolji, ki imajo kaljiva očesa. Vendar je mopoče pomnoževaiti krompir tudi s semenom iz jagod. To se tudi dela, ko se umetno vzgajajo nove vrste krompirja. Iz semena vzgojen krompir ie prvo leto droben in šele, ko se v drugem letu krompir posadi, postane debel. Krompir uspeva v vsakem podneb-ju in pridelujejo ga celo v hribih do višine 1400 m nad morjem. Seveda se lahko v goralih krajih pridelujejo le zgod- nje vrste krompirja. Mraz krompirju ne škodi; samo spomladanske slane ga rade ožgo; vendar pa ponovno požene. Krompir uspeva v vsaki'zemlji, vendar mu najbolj ugaja peščeno-ilovnata zemlja. V jako peščenih zemljiščih im v zelo težkih tleh krompir ne uspeva dobro. Iz prvih vsebuje krompir mnogo škroba tn malo beljakovin, iz drugih pa rad gnije in se ne drži dolgo. Krompir zahteva močno in gnojno žemljo. Izmed redilnih snovi pa največ potrebuje kalija in fosforja. Zato se pa tudi najbolj izplača, gnojiti mu s takimi umetnimi gnojili ki vsebujejo imenovani dve snovi. Taka gnojiila so kaljeva sol, ki vsebuje kalij im superfosfat ali pa Thomasova žlindra, ki vsebuje fosforno kisljnoi Za 1000 m2 površine je potreba 20 kg kalijeve soli in 30 kg super fosfata alfi 40 kg Thomasove žlindre. Poleg imenovanih dveh redilnih snovi, potrebuje krompir tudi dušika. Tega je navadno v dobrem gnoju dovolj, ker če ga je v zemlji preveč, raste bolj krompirjevica kakor gomolj. Glede zemljišča ima krompir še eno dobro lastnost, k: je za našega malega posestnika neprecenljive vrednosti im sicer to, da uspeva več let leto za letom na enem in istem zemljišču, kar le malo rastlin zamore. Za krompir je zemljo dobro pripraviti. Najbolje je njivo že v jeseni! globoko preorati, da zemlja čez zimo premirje. Nato se spomladi pred saditvijo na novo pre-orje in v podolžne brazde posadi krompir. Gnoj je najbolje spomladi po celi njivi raztrositi in ga podbrafi. Lahko se pa tudi gnoj neposredno pred saditvi- jo raztrosi v jamice ali jarke in se potem polaga krompir na gnoj, toda z umetnimi gnojMi se pa tako nikakor ne sme ravnati. Thomasovo žlindro ie potrositi že predhodne jeseni, superfosfat :n kalijevo sol pa zgodaj spomladi itn sicer na široko čez celo njivo. Glede izbere semena pa bi bilo pripomni tii sledeče: Pazite pri izberi semena na vrsto krompirja, na zdrave in kaljive gomolje in menjajte večkrat semenski krompir, ki se rad izpridi. Zlasti je to potrebno, če je bila leto za letom slaba letina za krompir, ker tak krompir je potem tudi v prihodnosti trajno Slab. Za naše kraje so najboljši siednje-zgodnje vrste krompirja in sicer v goratih krajih le le vrste krompirja dobro dozorijo, v brdovitlh in toplih pa zgodnji krompir uide po,letni suši in zgodaj izpaznj njivo za druge pridelke. Zgodnji krompir se pa v toplejših krajih zelo rad prilagodil razmeram in se žeto rad »presorta« in zato je priporočljivo kupovali semenski krompir vsakih 3—5 le iz goratih in mrzleijšjh krajev, kar se pri nas tudi deta. O raznih vrstah krompirja omenim samo icliko', da jih je več sto vrst. Ene so zgodnje, druge pozne* im ene so za jelo, druge za krmo in zoipet druge za teh,laično uporabo. Nas najbolj zanimajo za jelo. Od teh so zgodnje: Rožnik, Juli, Kresnik, Krona, Budam, Kamnik in Stela in pozne: domači rumeni in modri krompir, ki rad gnije, hrastavec, ki je premalo rodoviten in tudi rad gnije, onejidovec ati pri nas Ida imenovan, ki je zelo rodoviten, okusen jih ne gnije rad. Tak krompir je lahko spoznati po ploščati in podolgasti obliki gomolja, je bde im gladke kože im ima nekoliko udrta im rdečkasta očesa. Kolnemo omenim še gorenjski krompir, ki je proti bdlezmim zelo trden. Semenski krompir bodi srednje debel in odbran od takih grmov, ki so obrodili veliko gomoljev. To je zelo važno im zato bi bilo zetol koristno, ko hi kmetje odbirali že ma njivi seme. Po- sebno je pa gledati na to, da so gomolji zdravi jn da niso od gnilobe okuženi. Najmanjše črne pege, ki jih s prostim očesom na gomolju komaj opazimo, se gnjišča raznih bolezni zlasti gnilobe. Nadalje je gledali tudii, da so eče-sa lepo razvita, še speča in da gomolji še niso pognali kavlja, ali pa da ni že morda bilo odlomljeno. Izjkustva učijo, da taki gomolji, katerim je bito enkrat, ati tudi večkrat polomljemlol kavlje, zopet poženejo, ati da dajo le malo pridelka. Tak kromplir ima sicer mnogo gomoljev, a ti so zelo drobni. Ako je krompir za saditev predebel in ako primanjkuje semenskega krompirja, je rezanje gomoljev na dva ali več kosov upravičeno, Drugače je pa priporočlivot polagati v zemljo cele gomolje srednje debelosti, ker se na ta način dioseže večji pridelek. V največji sili se lahko tudi delajo laki koščeki, ki) imajo le po eno zdravo oko. Seveda bo pridelek manjši. Tudi s polaganjem samih odlomljenih kavljev se lahko sadi krompir, toda uspeh je žeto negotov. Na splošno pa velja pravilo, da se krompir reže podolgič, da bodo poedimli kosi imeli, približno enako število dobrih in zdravih oči, ker največ dobrih očes se nahaja na zgornji strani gomolja im ne na ploskvi. Če je pomlad vlažna, je zeio dobro, da se krompir kakih pet do sedem dni prej nareže |n na prostem pusti nekolikjo oveneti. Na ta način pripravljeno seme ne gnitje tako rado in dobro izkaili, četudi nekoliko bolj kasno. Pri odbeni semena se mora tudi gledati, da krompir ni napa,vil že v shrambi malih gomoljčkov, kakor grah debelih, ker tako seme je podvrženo raščivestj. Tak krompir napravi pod zemljo mnogo kavlja in drobnih gomoljčkov, grma pa ne napravi. Edina pomjoč proti tej škodljivi lastnosti je menjava semena. Krompir se lahko sadi na razne načine. V gor iški okolici ga sade v brazde, ki jih podlolgič potegnejo z osipai-nikom, nekod ga sade v jarke napočez, drugod pod motiko ali sapo n, drugod zopet v male jamice, v katere denejo po malo gnoja. Od vseh načinov je prvi najpravilnejši, ker dopušča obdelovanje z osipalmikom. Zlasti je io važno za večje posestnike, ki razpolagajo z vprego. Drugače so pa vsi načini dobri, . le krompir se pri nas preblizu sadi. Grm od grma bi moral biti oddaljen naimanj 35 cm in jarek od jarka pa 70 cm. Izkušnja uči, da redko zasajen, krompir da mnogo lepši in bolj zdrav pridelek nego gosto zasajen, ker piolstanejo gomolji debelejši in se betežen tako lahko ne širi'. Glede polaganja gomolja v zemljo je pripomniti, da se mora v težkih in vlažnih zemljah krompir sadiiti plitvo, v peščenih jn lahkih pa globlje. V težkih tleh ga je polagati samo 5—7 cm globoko, v srednjih iteh, če so vlažna, 7 do 8 cm, ako pa suha, 8—10 cm, v pesku Pa 10—15 cm globoko. Ako se krompir bolj globoko posadi, bo zagnal malo Poganjkov in v težki zemlji mu bode Primanjkovalo kisika. Gomolje je polagati pri plitvi sadiihvii na ploščnatio stran, Pri globoki pa narobe z obrezano pio-skvo navzgor. Čas saditve se ravna pa podnebju. V glavnem pa velja načelo, da mora biti zemlja bolj suha, tla gorka in da se ni bati več poznih slan. Prezgodaj saditi ni dobro, ker krompir ostane predolgo v zemlji in lahko segnije in njiva se zapleveli, preden krompir izide. Ko je krompir vsajen, ne potebuje druge oskrbe kakor dvakratno okopavanje, osipanje in ona opravila, ki so Potrebna za zatiranje raznih bolezni in škodljivcev. Prvo okopavanje je izvršiti, ko je krompir eno dlan visok, in drugo pa, ko doseže eno ped visokosti. Pri drugem pkopavanju pa naj se krompir tudi osute. Osipanje, ki ga je izvršiti vsekakor brej, negp grm prekorači čevelj visokosti, ni vedno potrebno. Če je zemlja Ježka in ako je krompir globoko vsajen, je psipanje naravnost škodljivo. Osipati se mora plitvo zasajen krompir 'n v slučaju, če zemlja rada dela škorjo. To radi tega, ker se taka tla težko pre- zračijo. V nekaterih krajih imajo to slabo navado, da požanjejo nekaj tednov pred kopanjem grmičevje (krompirje-vicio), kar je pa škodljivo. Le v slučaju, če je grmičevje od plesni segnjlo, ga je čimprej požeti in odstraniti z njive. Krompir je podvržen raznim boleznim in mnogim škodljivcem. Izmed bolezni je najhujša gniloba. Ta bolezen se pojavi na polju in pozneje tudi v shrambi. Ta bolezen napade grm, ki počrni, segnije, gomolj pa postane voden in gnil, ali pa črn in suh. Prvo gnilobo imenujemo mokro, drugo suho. Gnili gomolji jn krompirjevica smrdijo, krompir-jevica zlasti zvečer. Klice glivic te bolezni živijo na krompirjevici jn raznaša jih veter, dež jih potem spere globoko v zemljo, kjer potem okužijo tudi gomolje. Oboleli gomolji prikazujejo rjave madeže in sicer v začetku bolj na površju, pozneje pa tudi v sredini gomolja. Ta bolezen preide pod zemljo iz enega gomolja na drugega, iz grma na grm, kakor doma v shrambi. Zato se ne sme sadiiti, kakor sem že omenil, krompir pre-gosto in v shrambi, kj mora biti suha, ga je pa večkrat prebrati in bolnega odstraniti. Tudi ne smemo saditi bolnega krompirja in če opazimo na gomolju najmanjšo pego, odrežimo ga in ne rabimo ga za seme. Zelo dobro je tudi poškropiti krompir ob suhem vremenu in to najbolje tik pred cvetenjem z dva odstotno razstopino modre galice, ki se pripravi kakor za trte. Zelo škodljiva je tudi posebna vrsta gnilobe, ki napada le podzemeljsko kavlje in gomolj. Grmičevje obolelega krompirja ostane ob vlažnem vremenu lepo zeleno, ali ko pritisne malo suša, se posuši. Če potegnemo tak obolel grm iz zemlje, najdemo podzemska stebla črna in gnila. Proti tej bolezni škropljenje ne pomaga. Živalski škodljivci so: ličinke majskega hrošča, bramor in strune. Najhujši škodljivec, ki ga pa hvala Bogu v Evropi ni, je koloradski hrošč (krompirje-vec). Ta hrošč se strašno hitro množi in popolnoma uniči ves pridelek, ker pokonča in požre vse grmičevje. V Ameriki je v mnogih državah onemogočil pridelovanje krompirja. Ta holšč se je bil lela 1877. pokazal tudi v Nemčiji, ah skrajna sredstva, ki jih je uporabila takrat nemška vlada, so hrošča popolnoma zatrla in rešila s tem celo! Evropo velike nadloge. Tudi je uvažanje ame-rikanskega krompirja strogo zabra-njeno. Italijanska vlada sploh ne dovoljuje uvoza kolmpirja iz inozemstva brez posebnega dovoljenja. Glede spravljanja pridelka je pa omeniti, da je krompir takrat zrel, ko se ga kožica dobrOi drži in se ne da tako lahko odtrgati itn kadar se gomolj lahko da odtrgati od kavlja [n kadar se krom-pirjevfca začne sušili. Krompir je kopati ob lepem in suhem vremenu, ker drugače v shrambi rad gnije. Vsekakor je pa krompir pred pospravo Osušiti in zato se pusti tudi preko dneva ležati na vrhu njive. Če to ni mogoče, ga moramo sušiti doma na skednju in le suhega smemo spraviti v klet. Da se krompir ohrani suh in zdrav, je dobro, potrosili ga s pepelom. Tako ne bo gnili. Pri tem je potrebno, da se loči debel krompir od drobnega in bolan in ranjen od zdravega. Debeli krompir rabiiimoi za jed in seme, droben pa za prašiče. Klet, v katero spravimo krompir, ne sme biti niti pretopla in niti prehladna in zlasti ne sme biti taka, da bil krompir v nji lahko pozebel, ali od vlage segnil. Tudi kupi ne smejo biti previsokii, ker se krompir v njih rad ugreje in pokvari. Tudi v shrambi se mora krompir večkrat prebrati. Gnilega treba odstraniti, da ne okuži drugih. Op. ured.: Ker je zdaj najprimernejši čas za sajenje krompirja, in ker prihajajo v uredništvo mnoga vprašanja o zadevi pridelovanja krompirja, smo sklenili ta članek ponatisniti iz koledarja »Goriške Matijce» za leto 1924. GLAVNA NAČELA ZA PRAVILNO SESTAVO TRAVNIH MEŠANIC. (Predelano po Wenzierlovi knjigi «0 sestavljanju in setvi travnih mešanic«.) V zadnjih letih so naši kmetovalci prišli do spoznanja^ da je za napredek in procvit živinoreje v naših krajih ne-obhodno potrebno izboljšati in modernizirati pridelovanje potrebne piče v prvi vrsti dobrega sena in detelje, in zato so se mnogi naši kmetovalci začelj zanimati za umetno zasejanje travnikov in deteljišč. Zato upam, da bodo mnogi čitaitelji ta članek z zanimanjem črtali in se ravnali po njem. Izbera posameznih krmskih rastlin in razmerje, ki naj bo|do v njem zastopane v rušiy zaVisila pred vsem od nameravanega namena porabe. Potemtakem je razdelitev za mešanice nastopna: 1) č/sla deleljišča. Te zasejemo s samo deteljo bodisi z lucerno* črno ali domačo deteljo, esparzeto (pinelo) ali z inkarnatko. Z oziroim na trajnost detc-Ijišča, so deleljišča zasajena z lucerno ali esparzeto 5—7 letna, ona z črno deteljo triletna, dočim traja inkarnatka samo eno) leto. Za čisto setev se rabijo na vsakih 1000 m2 površine sledeče količine dobrega, zdravega, čistega in ka-Ijivega semena prvovrstne kakovosti: lucerne kg 3 in domače ali črne detelje 2 in 14, esparzete (luščeno seme) kg 12—15, ihkamatke pa 3—4 kg. Navada je posejati med deteljo malo ovsa. Za boljše ali stabše uspevanje setve pa to nima pomena. Če se pa poseje kaj ovsa med deteiljo, se mora vsekakor prej požeti, nego dozori. 2. Travne deieljine (v nadomestilo za samo deteljo). Te so dve do tri letne in, čg se rabijo trpežnejše detelje, štiri do šestletne. Množina semena se odmeri tako, da zavzamejo detelje 4/5 jn trave 1/5 posejane ploskve, oziroma čiste setve. ... « Tako n. pr. se poseje na 1000 m2 Površime količina semena od detelje, ki je potrebna za 800 m2, in količina semena od trav pa ona, ki je potrebna za 200 m2 površine. Dolgotrajne posku- . šnje so pa pokazale, da je pri mešanicah potrebna doklada in sicer čim več raznih irav in detelj se meša, tem večja mora biti doklada. Za travne deteljine je zadostna 20% doklada. Naj sledi torej nekaj praktičnih primerov: a) posejati želimo! 1500 m2 površine z lucerno in pasjo travo. Vzeli moramo toraj lucerne za 1200 m2 in semena od 1 pasje trave pa za 300 m2. Račun je v tem slučaju ta-lle: za deteljo 3.25 X 1-2 == 3.9 + (0.8 (približno 20%) = 4.7 kg semena oid lucerne. Pasje trave pa gre brez doklade na vsakih 100 m2 površine 35 dkg. Torej za 300 m2 nekaj več kakor en kg in z doklado pa 1 kg in 14; b) posejati želimo 3600 m2 lucerno in francosko pahovko. V tem slučaju rabimo delelje za 2700 m2 in trave pa Za 800 m2 površine. Račun je tak-le: 3.25 X 2.7 =8.8 + 1.7 za doklado, kar znaša skupaj 91/2 kg lucerne in 8 X 70 dkg semena od francoske pahovke 4-Približno 1 kg in !4 za doklado, torej 5.6 kg + 1.25 = 6.85 kg francoske pahovke. c) posejati želimo 1000 m2 površine Z domačo ali črnoi deteljo in primešati ii želimo predpisano količino angleške Huljke. V tem slučaju rabimo torej za 800 m2 deteljnega in za 200 m2 pa travnega semena. Brez doklade je v to svrho Potrebno 0.8X2.25=2 kg detelje in 2X14 kg semena od angleške ljuljke. Z doklado torej približno1 2 in Vz kg detelje in 1 kg in % semena od angleške ljuljke. Dobro je tudi vedeti, katere so naj-Prikladnejše trave, da se pomešajo med Poedine detelje. V tem oziru je omeniti, da je za lucerno najprikladnejša pasja trava in tudli francoska pahotvka, do-čim je za mešanje med domačo aili črno deteljo najprimernejša laška in angleška ljuljka in tudi francoska pahovka. 3. Menjalni ali začasni iravniki (orni- ce). To so štiri do šestletni travniki na njivah. V njih zavzamejo detelje največ ’/«in irav pa 2/;, celokupne površine. Pri menjalnih travnikih se morajo upoštevati bolj trpežne trave kakor francoska pahovka, pasja trava, travniška bilnica itd. Vendar pa se morejo rabiti s haskom tudi prej omenjene kratkodobne trave in sicer zaradi obilnih pridelkov, ki jtih dajejo v prvih letih. Tu podajem nekaj že izračunjenih primerov za 1000 m2 površine: a) za vlažno zemij/o: 700 g orne detelje, y2 kg mačjega repa, 1 in y2 kg laške ljuljke in 2 kg francoske pahovke, b) za bolj sušna tla: 6 kg esparzete (luščeno seme), 90 dkg travniške latov-ke, 2 kg francoske pahovke in 60 dkg ovčje bit niče. 4. Sfalni Iravniki in slalni pašnliki. Tj se uživajo dalje kakor šest let. Trave zavzamejo tu V, jn detelje pa samo % celokupne površine. Za stalne travnike naj se izberejo načeloma le najlrpežnejše trave, kakor pasja trava, travniška blnilca, zlata pa-pahovka, lisičji rep, travniška latovka itd. in sicer v primernem razmerju visokih in nizkih trav. Od detelj se prilega za stalne travnike najbolj nokota ter švedska lin bella detelja. Tudi tu podajem že par izračunjenih primerov za mešanice in sičer za 1000 m2 površine. a) navadne nokote 30 dkg, mačjega repa 72 dkg, latovke 1 kg, pasjega repa 2 kg, šoipulje V2 kg, angleške ljuljke 33 dkg, travniške bilnice 34 dkg, rdeče bil-nice 14 dkg. Ta mešanica je pripravna zlasti za pašnike v brdovih in bolj vlažnih legah. 14 kg navadne nokote, 15 dkg bele detelje, 3 dkg lisičjega repa, 65 dkg francoske pahovke, 80 dkg pasje trave, 80 dkg travniške bilnilce, 80 dkg laške ljuljke, 92 dkg mačjega repa, 40 dkg šo-pulje, 25 dkg zlate pahovke, 15 dkg pasjega repa, 1 kg angleške ljuljke, 56 dkg travniške latovke, 14 dkg navadne iafoVke. T)o, bi bila mešanica prikladna za travnik v ravnih srednjih tleh. O posetvi. Najugodnejši čas za po-setev mešanic je od začetka aprila do srede meseca maja. Posetev se izvrši po posetvi zaščitnega sadeža (ovsa) v dveh ali treh deležih. Na težkih zemljah se posejejo naj-poprej detelje, potem trave s finim in drobnim semenom in nazadnje pa trave \ z bolj debelim semenom. Na lahkih zemljah se pa najpoprej posejejo semena od detdlj in mačji rep iob enem. I Potem se setev povleče s šibjem Ciz suhega dračja napravljena brana). Nato i, se šele sejejo drobne travne vrste iin f končno se zemljišče povalja. OOOOOOOOOOOnnoneoOOOOC>OOOOOOOOOOCXXXXX)CX}OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCOOOO ■00000000000000000000000cxxx3000000cxxxxx>0 OOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOO W T ~W r ■'* A w^v ^ # a » -r- y- X 0'XXXXXXX50000 ">0000000oooooo- XXXXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOnoOOOCOOOO OOOOODOOOOOOOOOO KLETARSTVO I OOOOOCXXX)OOOOOOOO0OOOCXXXXXXX)0 ' ' ■ ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOjJ booooooooooocxx>cxxxx>oooooooocx>oooooooooooooooooooocxjooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc>ooooooooc>ooooooooocooooooocoooobooo KAKO JE RAVNATI Z VINOM, KI NI POPOLNOMA POKIPELO. Letos je mnogo vin ostalo še sladkih, ker je kipenje v jeseni prezgodaj ponehalo. Močno sladka vina se pa v tem času le težko prodajo in tudi se bojijo mnogi vinogradniki, da bodo ta vina ostala tudi čez polletje sladka. Ta strah je tudi opravičen, ker sladka vina se poleti kaj rada pokvarijo, zlasti pa skisajo. Zato morajo zdaj vsi oni vinogradniki, ki imajo še sladka vina v kleti, poskrbeti vse potrebno, da bodo ta vina zdaj na spomlad pokipella. Da pa bodo lahko to nalogo, ki ni vselej prav lahko izvršljiva, pravilno rešili in izvršili, moramo v prvi vrsti spoznati vzroke, zakaj ni vino povrelo in vedeti moramo tudi, katere okoliščine pospešujejo alkoholno kipenje. V prvi vrsti je delovanje kipelnih glivic v kipečem mladem vinu ali moštu odvisno od toplote mošta ali viha. V tem pogledu so pokazale mnogovrstne praktične poizkušnje, da je najnižja toplota, pri kateri je kipenje spošno še mogoče, toplota do 6 sto. C. Pri tej toploti je pa kipenje silno šibko in počasno. Čim višja je potem toplota, tem živahnejše je kitpenje. To pa velja samo do gotove meje. Toplota od 28 stop. C. se smatra za najbolj ugodno za kipenje. Od te stopnje toplote naprej pa kipenje zopet ponehuje in če kipeči mošt doseže 40 stop., pa kipenje popolnoma preneha, ker pri tej toploti glivice ne morejo več delovati. Toplota od 60 i stop. pa popolnoma zamori glivice. V pogledu nepravilne toplote pri kipenju se pri mas veliko greši. Največkrat se klet v jeseni prehitro ohladi im s tem se ustavi kipenje. Zato skrbite, da boste imeli v kasni jeseni in tudi pozimi kolikor mogoče toplo klet. To dosežete s zapiiranjem kletnih vrat, oken in če potrebno tudi s zakurjemjem kleti. Greši se pa tudi v nasprotnem smislu im sicer s tem, da vlada za časa glavnega in burnega kipenja v kleti previsoka toplota1. Pri takem kipenju se vino pokvari in postane zavrelica. Takih slučajev sem letos v svoji praksi dosti ugotovil. Ker smo tolrej doznali, da ugodna in primerna toplota pospešuje kipenie mošta oziroma mladega vina, svetujem vsem vinogradnikom, ki imajo sladka vina v kleti, da poskrbijo za toplo klet, če le mogoče s zakurjenjem. Ugodno vpliva na razvoj glivic tudi sveži zrak. Zato je priporočljivo, taka vina, ki niso še popolnoma prevrela, dobro prezračiti. To se stori najlaže s pretakanjem. Pri tem mi potrebno ravno, da se vino v drug sod pretaka, ampak se vino lahko kar v isti sod pri vehi nazaj zliva. Pri zračenju je gledati na to, da se vino čimbolj speni im ubije. S takim ravnanjem pride vino pomešano z znakom in ob enem izhlapi iz njega ogljikov plin, ki nepovoljmof vpliva na glivice. Močno zadržuje kipenje tudi žvepleni dim. Zato ni priporočljivo dimiti vina ž žveplom, ki niso še pokipela. Velik sirup za glivice je tudli alkohol. Cim več ga je v kipečem vinu, tem težje ga glivice prenašajo. Ko doseže alkohol v kipečem vinu množino od , 12 — 13 litrov v eneml hi, kipenje navadno preneha. Če so prav močne glivice, doseže lahko včasih vino tudi 14 stop. alkohola, več pa nikdar ne. Vina, ki imajo nad 14 — 15 alkohola, so bia prav gotovo umetno z dodatkom alkohola pojačena. Letos, ko je bilo grozdje sladko, so vina močna (vipavska navadna vina merijo letos 914 do 10 im y2 stop. in briška pa od 10y2 do H in y2 stop. alkohola) in zato ni čudno, da so mnoga vina prezgodaj prenehala kipeti in ostala sladka. Da pa bodo ta vina kljub temu še nadalje in popolnoma povrela, moramo nuditi glivicam! v mladem vinu vse ugodnosti, katere jim zamoremo dati Pa ne samo alkoholi ampak tudi velika sladkost mošta zadržuje kipenje. Tako se je dognalo s poizkusi sledeče: Mošt, ki je vseboval 21% sladkorja, je povre! do 13 im y2 stop., 3314 sladkorja, 12 stop., 38% sladkorja, 9 im 7a stop., 46 % pa le do 7 in }/2 stop. Iz tega sledi, da najlepše im najlaže povrejo oni mošti, ki imajo nižjo stopinjo sladkorja. Tako povrejo mošti, ki imajo ob trgatvi 22 stop., le v ugodnih slučajih popolnoma, v največ slučajih Pa ostanejo vina iz tako sladkih moštov za vedno več ali manj sladka. Mošt pa, ki ima recimo 25 stop. sladkorja, pa ne more nikdar popolnoma pokjpeti. Preteklo jesen je pa kipenje po naših kleteh nenavadno zgodaj ponehalo, tako da so vina, kj so bila napravljena iz moštov, ki so imeli kojmaj 18 stop. sladkorja, še danes močno sladka. Največ je temu kriva nizka toplota v kleteh v pozni jeseni in v Brdih tudi v tem listu že večkrat obsojena navada, da puščajo, da kipeči mošt pene iz soda ven bljuje. Poleg tega pa sumim, da mora biti pleme naših kipelnih glivic le malo vredno in zato bi bilo nujno potrebnol, pokipeli ob trgatvi vse mošte z umetnimi glivicami. Mnogo ovira delovanje kipdtnih glivic tudi octova kislina, ki se nahaja v skisanih moštih in v skisanih mladih vinih. Če ima kdo v kleti tako sladko-kislo vino, ga zamoire popraviti le s pokipe-vanjem z dodatkom umetnih glivic. Kako je torej pomoči vinu, ki je še sladko? Iz gornjih razmoitrivanj sledijo sledeči zaključki: 1. Pretoči vino iln ga dobro prezrači! 2. Drži klet kolikor moopče toplo in če le mogoče zakuri v nji! 3. Ne rabi pri pretakanju zdaj niti bisulfita niti žvepla! 4. Dodaj vinu na vsak hi 20—30 g amonijevega fosfata, pa ne žveplenega amonijum fosfata, ki se rabi ob trgatv !) Amonijev fosfat je prah, ki ne da vinu nobenega okusa, ker ne vsebuje žvepla. (Op. ured. Ta prah dobiš pri tvrdki «Vi-noagraria» v Gorici). 5. Če vse to ne pomaga, potem si kupi dobrih umetnih kiipelnih glivic. (Op. ured. Te glivice naročiš tam, kjer amonijev fosfat, im tam dobiš tudi natančno navodilo, kako se rabijo). ). Ušaj. gOOOOOOCOOOO XXXXXXXj^OOOOOOOOOOOOOOO0000^0OOOOOOO^ fcd f—| VINOGRADNIŠTVO. \ f °ooooooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOO OOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOO JOOOOOOOOOO CK JOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOO KAJ NI PRAV. Misliti, da ni več trtne uši in saditi necepljene trte. Saditi riparijo v zemljišča, ki vsebujejo mnogo apnenca. Rabiti v osojnih legah rupestris (montikola) Za podlago. Širiti trte, ki rodijo mnogo, in ne ozirati se na kakovost pridelka. Rezati cepiče na mltadlih trtah, ki niso še rodile. Gnojiti vinograde nezadostno. Voziti hlevski gnoj v visoiko ležeče vinograde in ne nadomestiti hlevskega gnoja z zelenim gnojenjem im z umetnimi gnojili. Gnojiti vimogradojm eno- slranski i. j. ali samo z hlevskim gnojem ali pa samo z umetnimi gnojili. Saditi med trte sadno drevje in druge pndelke. Opustiti zgodnje spomladanska mazanje trt z železno galico, če trte bolehajo od črnega paleža. Ne impregnirati trtnega kolja z galico al katramom. Odlašati s škropljenjem toliko časa, 'da trte obole od peronospore. Opustiti škropljenje trt med cvetenjem in po cvetenju s svinčenim arzenatom. Zlivati apneni belež v raztopino modre galice mesto obratno. Rabit več kakor 2 kg galiice na 100 tirov vode. Trositi žveplo preveč na debelo pot trtah. Puščati zavitke od Irtjona na trtah, mesto da se poberejo in sežgejo. Obrezovati trte in ne ozirati se na sortol lin moč trte. Pustiti, da se vinograd obraste s plevelom. Napravljati vinograde v nižinah in v takih legah in zemljiščih, ki bi bile bolj sposobne za druge namene kakor za zasajenje s trtami. Saditi trte pregosto. Puščati v strmih vinogardih, da deroča deževnica odnaša zemljo in ne skrbeti za odtok deževnice po jarkih. Trgati grozdje prezgodaj, ko ni še popolnoma dozorelo. Ne ločiti pri trgatvi zdravega grozdja od bolnega in gnilega. Saditi vse trte v mešanem nasadu. Puščati ščitaste uši na trtah, mesto jih zatirati in pokončevati. Rabili neolupljeno kolje. Opustiti skrajšanje od toče poškodovanih mladic. Ured. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOor OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO* OOOOOOOO j^j s*eX9X9 jIIj MLEKARSTVO, f®f eMaSs JB| ooooooooooooooocooocooooooooooooooooooooooor cx>ooooocooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooc ooooooocooooooooooooooooooooooocooofv»ooo O PODELAV1 MASLA. S pinjenjem moramo prenehati, čim se napravijo v mleku maslena zrnca, ki smejo doseči kvečjemu velikost zrna od graha. Če se tedaj s pinjenjem ne preneha, vključi maslo vase mnogo mleka. To mleko se potem v maslu pokvari in napravi maslo grenkega in žaltavega okusa. Vendar pa ni pravilno jz masla prav vse mlekol i zgnesti tim iztisniti ter nadomestiti ga z vodo. Tako maslo postane potem plehko in praznega okusa, ker je preveč izprano. M-olčno se izpira ih gnete le ono maslo, ki je bilo napravljeno iz preveč kisle tih morebiti tudi že žaltave smetane. Tako maslo se pusti tudi pred gnetenjem nekaj časa v vodi, da voda vzame iz njega duh in slab okus. Pri tem izgubi maslo tudi nekaj izsirjene skute, ker maslo, napravljeno iz stare smetane in pri preveč veliki toploti, često vsebuje precej teh snovi. Maslo vsebuje razven maščobe tudi druge mlečne sestavine, katere pri gnetenju več ali manj izginejo iz masla. Maslo se toliko dolgo časa gnete, dokler ne preneha cediti se iz njega mleko ih dokler ne postane maslo enakomer- no. Če se pa maslo predolgo gnete ali če je maslo preveč mehko, postane maslo pri gnetenju s polzi o im sluzasto. Preveč mrzlo maslo pa se zdrobi pri gnJo|enju. Pri gnetenju ne sme prilil maslo nikdar v dotiko z roko, še manj pa ga! smemo gnesti z rokami. Vse priprave, bodisi gmetiilnik, valjar ali desko moramo pred gnetenjem najpoprej z vročo vodo oprati in potem z mrzlo oplakniti, ker drugače se maslo prav sprejemlije. Gnetilnik. Za gnetenje masla se rabijo rame sprave. Največ so v rabi gnetillraki. Ti so razne oblike. Najpriipravnejšl za upo- Posncmalnik in Rothov kombinirani stroj na električni obrat. rabo v mlekarnah je gnetiriik, ki ga kaže slika štev. 1. Tal gnetillmik je izdelek tovarne Roth v Stuttgartu. Ista tovarna izdeluje tudi lake pilnje, ki po piinjenju tudi maslo iz gnetejo. Na sliki štev. 2. vidimo tak stroj na električni pogon. Dobijo se pa tudi na ročni pogon. Gb enem! vidimo na sliki tudi posnemalinSk sistema Roth. Tudi posnematnik goni elek-tračni motor. V nekaterih krajih je v navadi soliti maslo. Množina soli, ki pa mora biti fino zdrobljena, ne sme presegati 2—3% od teže masla. Torej največ 20—30 gramov na kg. mašila. Maslo se soli po gnetenju, a po izvršenem solen ju se maslo še enkrat izgnete Po gnetenju se da maslu s pomočjo lesenega modela lepa in okusna oblika. Ured. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOflOOOOOOOf OOOO^^HJOOOOOOOOO ■ j I I lOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoaOOOOO Franc Mavrič: SADJARSTVO £'• S E V K A. I. Ko sem pred par (leti čijtal poročilo trgovske in obrtne zbornice v Gorici o izboru sadnih vrst, katere naj bi se gojile in razšii jevale v naših krajih, me ie neprijetno dimilo dejstvo, da naše domače jabolko sevka ni našlo tam prostora, dastravno smelo trdim, da prekaša radi vsestranskih vrlin daleč od gotovih strani toliko hvaljeno in priporočano zlato parmieno. Zato pišem ta članek z namenjom, da zainteresiramo naše sadjarje za to pleme jabolk ter da si pridobi v sadjarstvu ono mesto, ki mu po vsej pravici prillče. Svoječasno sem se obrnil na razne naše sadjarje in veščake za informacije o izvoru sevke, a nihče mi ni znal povedati kaj natančnega o tem vprašanju. Raziskovanje sem nato nadaljeval med ljudstvom v krajih, kjer je sevka razširjena, in končno se mi je tudi posre- čilo dognati vse podrobnosti o izviru tega jabdlka. Prva sevka je zrasita sama od sebe pred kakimi 80 leti v prijazni vasi Sevce nad Klodiči v senožetmi parceli »runa« (ravna) imenovani, ki je last g. Valentina Vogriča, po domače «Šten-gar«-ja. Ker je drevesce bujno rasflo ter kazalo že v zgodnji mladosti znake žlahtnosti, ga je pustil takratni gospodar necepljenega,'pričakujoč sadu. !n mož se ni zmotil. Drevesce je za rodilo tepe in prikupi ji ve sadeže, ki so vzbudili pri vaščanih občno pozornost ter začeli od kraja razmnoževati to novo sorto jabolk. Prvotno slo jo imenovali vaščan; »Šiengarca« po gospodarju izvirnega drevesa, pozneje je pa dobila splošno ime po rojstni vasi Sevce — sevka. Sevka je v kratkem času pridobila sadni trg v Čedadu, kjer je splošno znana pod imenom »senkiš«. Tudi furlanski sadjarji starih pokrajin so se zgodaj začeti zanimali za sevko ter hoditi po ce- pice v Sevce in tudi večkrat fotografirali izvorno drevo te jablane. Danes je sevka zelo razširjena po Benečiji, od kjer je prišla tudi k nam. Pri nas je še najbolj znana in razširjena v krajih ob stori državni meji, to je v kanalskih hribih na desnem bregu Soče ter v Gorenjih Brdih. Izvirnega drevesa sevke ni več, usahnilo je pred kakimi 15 leti in še do pred nekaj leti je bil ohranjen štor. Danes še istega ni več, a smo mogli le ugotoviti in videti prostor, kjer je zra-sllo ter končalo to: zgodovinsko drevo. Ob zaključku prvega dela tega spisa si štejem v prijetno dolžnost izreči svojo toplo zahvalo g. Jožefu Bukovacu iz Seve za njegovo vsestransko pomoč, ki mi jo je nudil povodom mojega raziskovanja na licu mesta o tem predmetu. Konec pride. CEPLJENJE KORENIN. Cepljenje sadnega drevja je razmnoževanje fetih sadnih vrst, ki nam najbolj ugajajo. To je glavni jn skoraj edini namen tega dela. V drevesnicah posejejo peške jabolk ali lesnik. Mlade divjake presadijo in jih navadno precepijo na speče oko, ko postanejo dovolj močnik Ta način razmnoževanja je nam vsem znan, ne bom ga radi tega opisoval. Povsem nov način (vsaj zame) s^m pa izvedel pred dobrim letom iiz neke ameriške knjige. Naj ga v naslednjem opišem. V gornjem delu Miississ‘ppske dr line so kmetje silimo izbirčni, ko kupujejo sadna drevesca. Zahtevajo namreč samo taka, ki so bila cepljena n,a korenino. Mnenja so, da so na ta način cepljena drevesca trpežnejša, bolj odporna proti raznim vremenskim ali bolje kli-matičnim neprilikam. Drevesce, ki je bilo cepljeno na korenino, napravi korenine tudi nad cepljenim in tako ima-mio tu žlahtno vrsto z lastni mi koreninami. Cepljenje je namreč za drevo več ali manj nesreča In če bj mogli pridelovati žlahtne vrste brez cepljenja, bi bito še najbolje. Razna ameriška preizkuševailišča pa pravijo, da je silcer drevesce, ki je bilo cepljeno na korenino, za spozna- • nje na boljšem od onih, ki so bila cepljena zunaj (nad zemljo), da pa la pred-noist nj iako visoka, da bi moralla vzbujati vseobčo pozornost sadjarjev. Mene je lani stvar zanimala in sklenil sem poskusiti. Nekje sem izkopal jablano, ki )c radi zmrzBnskih plošč začela hirati. Ker je poganjata krepke vodne poganjke, sem vedel, da ima dobre korenine. Izkopanemu drevesu sem porezal drobnejše korenine. Izbral sem samo nepoškodovane im take, ki so imele mmiogo lasnih (najdrobnejših) koreninic. Izbire vsekakor nisem imel mnogo — izbrane kdrenilne so bile nekoliko predrobne (okoili pet milimetrov na debelejšem koncu; morale bi pa biti okob en centimeter). Do časa cepljenja sem jih imel na vrtu zakopane v zemlji. Sredi marca meseca sem jih izkopal in cepil v roki »na sedlo«, povezal z rafijo in zamazal s cepilno smolo. Tako je vsaka korenina imela en cepič; vsak cepič je imel terminalni (končni) popek. To sicer ni bistveno, menil sem pa, da bo tako bollje. Tako cepljenih korenin je bilo šest — za poskušnjo povsem dovolj. Posadil sem jih nemudoma po cepljenju v svojo malo drevesnico na vrhi tako globoko, da je bilo cepljeno mesto v zemlji in da je le polovica cepiča gledala iz nje. ' j Cepiči so se srečnlo prijeli in ozeleneli, ni pa bilo v njih tolika moči, da bi močno pognali. Tekom vsega poletja so zrastli komaj od deset do dvajset centimetrov. Sicer pa nisem pričakoval mnogo več. Eksperiment še ni končan; to leta bom videl, če bo ta način cepljenja ali prav za prav razmnoževanja sadnih drevesc dober in priporočljiv. Med tem želim, da bi še drugi sadjarji poskusili to stvar in poročali uspehe, ki bi jih bili dosegli. Vsako leto skoraj se zgodi, da vržemo iz svojih sadovnjakov kako jablano ali hruško-, ki ima drugače zdrave kore-niine z mnogimi lasnimi- koreninicami. Ako bi mogli iz kidrenijn lakih jablan vzgojili PO-l ducata ali več novih drevesc, bi ne bilo slabo, zlasti še, če bi bila taka drevesca v kakem -oziru boljša od onih, ki jih kupimo od drevesničar-jev. Mene bi zelo veselilo, če bi se stvar sponesla in se izkazala priporočljiva. France Magajna. oooooooo Lj XXXXXXXJ OOOOOOOO 0CXXy>3OOOOOCXXX3OXXXXXvv'0O00 OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OCXXXKXX)OOOOC>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOC)CKXXXXX)OOOOOOCX> ŽIVINOREJA OOOOOOOO XXX30000ooooooooooooooooooooooooooooooooOOOOOOOO00OOOOOO0000000( OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO >>OOOQOOOOOOOOOOO Živinozdravnik Josip Gerbic. PRAŠIČJEREJA IN LETOŠNJA ZIMA. V lanskem letniku lista smo poročali, kako blagodejno je vplivalo minuto iz-vanredno toplo poletje v boju proti rdečici ščetina-rjev. Žgoči solnčnj žarki im poletna suhota so učinkovali kot razkužilo okuženih dvorišč, katera so na naših kmetijah na žalost prepogosto-krat polna gnojnice im druge vlage. Mlake so se osušile in z njo so izginile tudi glivice prašičje rdečice, katere se drže, kot je znano, silno dolgo v Vlažnih tleh. Za vročim poletjem je sledila izredno ostra zima. Občutili je niso samo ljudje, nego občutile so jo tudi vse naše domače živali. Posebno ščetim'arj!-, katere smatra naš živinorejec za precej neobčutljiva bitja, so imeli minulo zimo hude dneve im noči v slabo zaprtih hlevih. Pojdite sedaj skozi naše vasi, ko kak dan opoldne že lepo greje soln-ce, pa bodete opazili sliko, kot menda že dolgo let ne. Naše gospodinje spuščajo vse v skrbeh na solmčne žarke prašiče nebogljence, katerim je letošnja zima precej polomala ude ter jih obdarila z revmatizmom. Ako bi potovali skozi Jiaš-e vasi, bi videti stotine ščeti-marjev-maroderjev ležali za časa opoldanskih ur na solneu, ter bi opazili, kako jim gospodinje drgnejo trpeče ude. Veljko brejih, premraženih svinj pa je poginilo na porodu. Letošnja ostra zima je jasno govorila našim praš-ičj-ercjcem, da tudi šče-tinarji pozimi trpe mraza v slabih hle- vih. Ne pokaže vsaka zima tako vidnih posledic, kot je pokazala to leto, vendar je jasno, da tudi navaden mraz ne pusti, da bi se mladi pujski razvijali, kot bi se morali. Marsikak prašičjere-jec naj bi se v lem letu odločil napraviti si pošteno slajioi tudi za prašiče, če drugega ne, naj se odloči, popraviti si vsaj tla v hlevu. Napako, katero delajo skoraj bi rekel vsi naši prašičjerejci, j c ta, da imajo v že lako in tako slabih hlevih neznansko nehig-ijenična, zdravju škodjiva tla. Hočem popisati, kako so navadno narejena tla po naših hlevih: Cementna tla najdemo že skoraj bi rekel v vsakem boljšem hlevu, o slabih niti ne govorim; vrhu leh cementnih tal kakih 5 do 10 centimetrov in tudi še več, so še druga Ha iz lesa. Ta druga tla so naši prašičjerejci naredili zato nekam privzdignjena od cementnih tal, da bi se voda odtekala in hi bil prašič vedno na suhem. Tako pravijo. Silno napačna je takale naprava. PomislTi mora ro, da se v praznem prostoru med cementom im lesom nabere ogromna množiina blata in vode, katera tvori pod leglom prašiča neko ostudno« barje. Iz lega «barja» se dvigajo zadušljivi, smrdeči plini, kateri kužijo zrak in v lem močvirju so legla prašičje rdečice im drugih bolezni. Mrzel zrak, kaileri se zbira nad cementom in vlago, tvori ve-den prepih sxozi špranje desk, na katerih leži prašič, lako, da je množina naših hlevov za prašiče okužena s slabim zrakom, polna bolezenskih kalii in v večnem prepihu za prašiča. Kako naj takale hlevska tila popravijo naši živinorejci brez stroškov? Ne bode to težko, vsak bi to lahko opravil sam. Podlaga naj bode tudi tam, kjer še ni, iz cementa, ker se da cement lepo razkužiti v slučaju nalezljive bolezni. Seveda morajo tla nekoiHko viseti, da se voda odteka. Na takale cementna tla položimo pod iz desk, tako da bodo deske ležale lik na cementu. Spodaj pod deskami naj ne bode nobene voil ne; ker pa morajo biti deske zabite skupaj ena k drugi, s tem da denemo počrez dvoje ožjih desk, sicer bi nam prašiči premikali deske r. rilcem, zabijte te počrez-ne deske vrhu in ne spodaj ob koncu poda. Taka tla zamorete v poletnem času dvigniti, ter jih nesti na soince, da se posušijo, cementna tla pa lahko opc-' rete in morebiti še razkužite z apneno vodo. V slučaju malezliivih bolezni so taka tla prava dobrota za praši čj ere | o. Ne imejte brejih svinj pozimi brez poprej opisanih lesenih tal v hlevu! In še enkrat: Ne puščajte pod lesenim podom votlin, da se tam nabira 'Ostudna zmes, ki dopušča, da pride do prašiča prepih tfn se kazi zrak. Letošnja huda zima je dalla našim prašiičjerejcem dovolj nauka, napravita je za rast prašičev dovolj škode, dia so sedaj ščehmarji polni revmatizmov ne ne mloTejo razvijati. Upamo, da bodo topili pomladanski žarki priklicali tudi v odrevenele ude bolnih pujskov zdravje in moč. Živinozdravnik Josip Gerbic; METLJAJI V JETRIH GOVEDA IN OVCE. Zelo pogostokrat opažamo pri zakotju goveda na jetrih neke spremembe in skoraj bi rekel v dveh tretjinah slučajev ne najdemo ob priliki zakotja goveda popolnoma zdravih jeter. Posebno živina, katera živi v dolini in na bolj močvirnatih krajih, ali pa živina, katera se napaja v kalu, majhni ostudni grapi, kot je to navada po Krasu in deloma tudi v Gorah, oboli na jetrnih metljajih. Ti zajedavci so med našim ljudstvom še skoraj neznane prikazni, zato; jih hočemo tu malo popisaMi: Jetrni metljaji so ko noht na mezincu roke velike, ploščnaie žilvalioe [n tudi debelost tieh zajedavcev ni večja, nego je noht na mezincu. Ti meitjaji žive v jetrih goveda in ovce, ter so naseljeni po žolčnih kanalčkih. Tako žive torej H zajedavci v notranjosti jeter in kot posledica tega je vnetje žolčnih cevk, katere dovajajo žolč do žolčnega mehurja, kateri leži kot je znano na površini jeter. Te žolčne cevke tudi nekam okamenijo, tako da opažamo na strani jeter, kjer se te dotikajo ždiodca, bele proge. Ako te proge otipamo, občutimo, da niso tja nič drugega nego oka-menele žile. Napravimo zarezo v takele bolna jetra in pričet se nam bo cediti iz teh žil zastali žolč in zraven se nam bodo prikazali poprej opisani metljaji. Kako se ta bolezen prenaša od goveda, do goveda? To se zgodii takole: Jajčka teh metljajev odhajajo od goveda in ovce potom blato. Na vlažnih pašnikih se razviejo iz teh jajčk poleti na solnčni gon kotlii tenki ogrcu kateri se nase! e nato v majčkenih polžih (Limnaeus minutus). V teh polžih se ti mali zajedavci še nekoliko spremene, dokler ne oddajo od sebe tisoče in tisoče malih živih bitij,, cerkarje imenovanih, katera potem plavajo po vodi, dokler se ne spla-zijo na bližnjo travo, ter se tam zabubijo. Ako krave in ovce požro takole okuženo travo iz rnočviiinatih tali, alli pa ako govedo napajamo z okuženo vodo, pa tudi ako goveja živina in ovce požro že poprej opisane male polže, se potem v govedu in ovcah zaplodle metljaji v jetrih. Tudi z že posušenim senom se za morejo goveda in ovce okužiti. Tako se torej potom mokriote prenašajo n.et-Ijaji od živali do živali, s tem da žro travo z močvirnatih travnikov, ali pa da pijejo okuženo vodo. Čas okuženja je spomladi in poleti; do zime se ti zajedavoi zapilode v jetrih in od takrat bi zamogiti opažalti znake oboleliostiii posebno pri ovcah. Kakšni so znaki metljavosti? Goveda pona j večkrat miti ne spoznaš, da je okuženo in mu ti metljaji v jetrih na znotraj skoraj nič ne škodujejo. Govedo je vkljub temu lepo rejeno in ako bi tako govedo zaklali, bi se kar čudili, kako to, da tako povečana metulj če va jetra govedu skoraj nič ne škodujejo. Edini znak pri govedu je včasih kašelj, ako so jetra močno povečana iin se tako dotikajo prepone, to je mrene, s katere pomočjo govedo diha. Povečana jetra povzročajo dregljaje na to prepono, ter neposredno tudi na pljuča, kar povzroča govedu kašelj in težko dihanje. Pisec teh vrst je opazoval v klavnicah lepo rejene junice, katere so izvirale iz krajev, kjer je metuljčavost doma. Imele so vse povečana jetra, torej bolne radi metljajev. Tudi je opažati v dohičnem kraju, da je jalovost junic v izredno vfsokem odstotku. In kot vzrok jalovosti teh junic ie bila opažali vodenica jajčnjekov. Koko tehko je priiti do misli, da motenje v funkciji jeter zamore povzročili tudi motenje v delovanju jajčnjekov in kot posledica tega neplodnost ali jallavosl junic. Tako bi za-mogti škoditi ti meiljaji naši živinoreji tudi radi tega, ker provzročajo notranja motenja na spolovilih, to je jalovost goveje živine iz z njo zduženo ogromno gospodarsko škodo. Obramba proti tej bolezni bi bila la, da močvirnate pašnike kolikor mogoče izsušimo, ter ne gonimo! goveda na pašo na okužene pašnike. Tudi seno iz okuženih močvirnatih tal je vedno sumljiVo. Kol smo že omenil govedo na zunaj skoraj ne kaže vidnih znakov obolelosti na metljajih, pač pa je- prj ovcah okuženje z metljaji vedjio združeno z ogromno vidno škodo za čredo. V pozni jeseni pričnemo opazovati pri o-kuženih ovcah prve znake obolelosti*, to je blediičnosl, kar seveda zamoremof določiti le, ako pogledamo vidne sluznice, to je očesne, ter sluznice v gobcu. Pozimi se nam začnejo ovce nekam sušiti, prebava ni v redu, živali so zelo pobite in klaverne, okoli očes se pričnejo kazali neke otekline, nakar postane večina ovac vodeničnih. Močno napadene živali poginejo navadno v januarju, pa tudi ppizneje zahteva ta parasit v jetrih ovce svoje obilic žrtve. Nekaj jih tudi ozdravi. Kaj naj naredimo, ako opazimo pri poginuli ovci, dia je midljajeva. Se ostale žive ovce je treba dobro krmiti, dajati jim je soli za lizanje. Dobro je, politi z apneno vodo okužene in sumljive pašnike, treba jih je tudi dobro pocnoj ti toda ine z. okuženim gnojem. Ločili je bolne ovce. od zdravih, bolna jetra naj se globoko zakopljejo. Zdravilla, katera so se v zadnjem času posebno spo,nesla, zamore predpisati edino živino-zdravnjk. ooooxxxx>ooooooooooooooc)c>oooooooooooooooooc>oooooooooooooooooooooocoaooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooroooooooo NEKA) ZABELEŽENJA VREDNIH ZAPISKOV IZ MOJEGA POTOVANJA V NEMČIJO. Sredi januarja tekočega leta sem moral po trgovskih opravilih potovati v Nemčijo. Med potovanjem sem se zanimal tudi za gospodarsko stanje in za tehnične napredke tamkajšnjih kmeto- valcev. Opazil oziroma izvedel sem sledeče, kar bo gotovo zanimalo tudi naše kmetovalce. Sedanje gospodarsko stanje nemških kmetovalcev je zelo slabo. Kljub temu, da se tamkajšnji kmetovaiei trudijo na vse načine, da z moderniziranjem kmetovanja izboljšajo svoje pridelke in pocenijo njihovo pridelovanje. je njihov gospodarski položaj težji, ka-Jcor pojožaj tukajšnjega kmetijstva. V prvi vrsti otežujejo gospodarsko stanje nemškega kmeta iznedno visoki davki in izredno visoke obresti od izposojenega kapitala. Znano je, da poljedelstvo ne daje visokega dobička in zato tudi prav težko prenaša visoke •/obresti, kar se prj industr.iii toliko ne občuti, ker industrija dela z večjim dobičkom kakor poljedelec. Dolgovi nemškega kmeta so po vojni dosegli skoraj visokost predvojnega dolga: Pred vojno je celokupni hipotekarni dolg na posestva znašal 16 milijard mark; zdaj pa 13. Velik razloček je pa v obrestih, ker je današnja obrestna mera mnogo višja od predvojne. Pred vojno so kmetovalci plačevali od celokupnega dolga od 16 milijard samo 800 milijonov obresti, zdaj pa morajo od samo 13 milijard plačati 1500 milijonov mark. Za časa inflacije nemške marke, ko je papirnata marka hitro izgubljal svojo vrednost, so se nemški kmetovalci okorislili te prilke in poplačali so dolgove. V 1. 1923. je pa papirnata nemška marka izgubila vsako vrednost in s tem so bili nemški kmetje prizadeti, ker so svoje pridelke že prodali, a za nje izkupljeni denar je izgubil vsako vrednost, tako da so morali eno leto živeti od kredita aliii pa prodajati grunt in premakljivi inventar. Tako so kmalu ponovno zabredli v dolgove, ki še vedno rastejo in rastejo. Ivlncgo trpi nemško kmeiijsivo tudi na pomanjkanju delavnih moči, ker se delavne moči naseljujejo v mesto, kjer najdejo večji zaslužek kakor na kmetih. Danes živi v Nemčiji komaj 35% celokupnega prebivalstva na deželi, velika večina je torej v mestih naseljena. Zelo so prizadeti kmetovalci tudi z velikim znižanjem cen pšenici, rži in mesu. Tako so padle iudi cene ostalim kmetijskim pridelkom, na splošno se računa za 5 točk,, dočim so se cene industrijskim izdelkom zvišale za celih 14 točk. Torej, povedano na kratko, kar kmet kupuje, mora drago plačati, a kar prodaja, •je zelo po ceni. Kljub vsem tem težko-čam, so pa nemški kmetovalci prepričani, da bodo z napredkom in pridnostjo premagate to krizo ter da bodo izšli zmagoviH iz nje. Kolikor sem mogel skozi dkno ugo-lovitj* je ia njihova samozavest upravičena. Videl sem veliko šlev;lo kmetovalcev, ki so trosili umetna gnojila po njivah in travnikih. Opazil sem, da so na mnogih zemljiščih kopali jarke za odtok vode. Ugotovil sem, da je najma-nje 90% vsega sadnega drevja, kar sem ga med potjo videl, bilo opremljenega z lepivim pasom. (Pri nas niti eno drevo od tisočih Na trgih sem opazil, da prodajajo samo lepo izbrane in sortirane pridelke. Slabo blago niti na trg ne pride, ker ne bi našlo kupca. Kohko smo pri nas v tem pogledu nazaj! Torej veliko dela in napredka naš čaka. Zato ne jadikujmo, ampak napnimo rajši vse svoje moči, da premagamo trenutne težave in težke čase. J. Ušaj. oooooooo 'ooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooo(xxxxxxxdoooooc)ooc*sooooooooooooooc>oo oooooooooooooooo oooooooooooooooc oooooooo jgšliif GOSPODARSKI KOLEDAR f idil OOOOOOOO XXXXX)000000000000000<^30 OOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO oooooooo00(XXX)00:XXXXXXXjOOOOQOOOOOQOQ(>00 MAREC. Poljedelslvo; Pripravi zemljo za posetev raznih pridelkov. Glavni pogoji za uspevanje setev je rahla, primerno pognojena in primerno vlažna zemlja', nadalje dobro seme, ki ga pravočasno in pravilno posejemo. Zemlje, posebno težke zemlje, ne smemo spomladi orati in sploh obdelovati, ko je premokro, ker potem jo bolj zatemio ih zapremo, nego pa zrahljamo in odpremo zraku im gorkotL Le v dobro zrahljani zemlji se more vlaga enakomerno pjorazdejiti i,n prhneti hlevski gnoj. Torej je pri pomladnem obdelovanju prva naša naloga. da spravimo zemljo v takšno rahlost, ki najbolj prija uspevanju posameznih semen. Najbolj zgodaj sejemo ona semena, ki potrebujejo mnogo vlage (grah, leča, bob, detelje). Potem se emo zgodaj takšna semena, katere rabijo za svojo raščo daljšid dobo in so manj občutljiva za pozno Slano (jara rz, jan ječmen, jara pšenica, oves, zgodnji krompir, korenje, zgodnji lan). — Kjer je srež privzdignil ati izriil rastlinice ozi-min, jih je treba z valjarjem ali drugim primernim orodjem pritisni! k zemlji, da se korenine zopet sprimejo z zemljo. Isio je napraviti tudi na detelj išči n, ki so trpela radi sreža. Živinorejo: Vprežno živino je treba ob času obilega in težkega dela posebno dobro krmiti. Razen radi večjega napora pri delu so vzprežne živali tudi radi menjave dlake biol) občuitllive in hitreje utrudljive. Zato jih tudi snaži bolj skrbno •in pazi, da se ne prehladijo. — V marcu in sploh v pomladnih mesecih se skoti največ pujskov. Oskrbuj in krmi dobroi doječo svinjo, da dosežeš s pujski čim 1 večji uspeh. Marec je eden glavnih mesecev za poklladanje jajec ilm val tev pi-ščei. Gospodinja, ki ni še poskrbela za valitev, naj to čimprej stori, oko hoče priti do pišk, kil jii začnejo nesti že jeseni. Upoštevati je, da postanejo piške dobre kokoši-jajčariice takrat, ako podložimo jajca le od onih kokoši, ki nam najbolje nesejo. Paziti je, da se jajca med valitvijo ne onesnažijo in z blatom zamašijo iuknjilce v jajšji lupini, radi česar bi se mladiči v jajcu lahko zadušili. - Travnišivo: Nadaljuj z deli, ki jih ni-> si opravil februarja. Sedaj je čas pomla-janja travnikov, na katerih ni dovolj primernih in pravih krmskih rastlin. Najprej posej dobro pobranane in ako mogoče s' kompostom pognojene travnike s primerno mešanico trav in detelj. Na bolj vlažnih trevnikih in posebno po kopi-ščih se že začne prikazovati podleskovo listje, ki oddaja razvijajloče se semenske glavice ali stroke. Podlesek zatiramo s pokošenjem, z izruvanjem čebu- lic in z zabijanjem ostro ospičenih ko-ličev v srce ali sredno rastline 40 do 5® cm globoko. Čebelarstvo: Začne se čebelarska leltio. Lepega dne preglej svoje panje in preštej njih vrste. Pazi, alfi je povsod' matica. Brez nje ni uspeha. Posnaži panje z grebljico. S tem prihraniš čebelam mnogo dela in časa, ki ga morejo z uspehom porabili za druge posle, ki ti bodo v korist. Odpadkov me metaj kar na slepo proč. Pregllej jih natančno; iz njih oblike lahko ugotoviš, kakšno je stanje čebelne družine v panju. N. pr. ako najdeš med njimi drobne kristaife medu, trpijo čebele žejo, alko je pod zamazan, je v panju griža, ild. — Panje,, ki se že od zunaj poznajo, da so dobri„ pusti na miru. Druge pa preglej z ozirom na zalogo medu. Vznemirjenje čebelam nikoli ne koristi. Družinam, ki imajo pičle zaloge hrane, moraš pomagati. Pri tem ne bodi skop, ker bi se ir skopost znala bridko maščevati ob paši. Ako nimajo čebele marca in aprila dovolj hrane, se ne morejo pravilno razvijati. Ob pašiii imaš potem slabiče, ki te ndč ne dajo. In veš, da je žalost velika,, ako bol tvoj sosed-čebelar, ki je preu-darnejši od tebe, po akacijevi paši toč i’ obšito sladke strdi, ti pa boš ob strani; stal in gledal svojo revščiinoi. Pa še nekaj. Slabičev ne irpi v svojem čebelnjaku. Ti so gotovo izguba. Veselja ti ne bodo nikdar delali, pač pa obilo skrbi. Vinogradnišivo: Glavna opravila, k{ se morajo izvršiti v vinogradu smo že večkrat opisali v posebnih člankih. Zapomni si, da je ta mesec najboljšii čas za sajenje trt. Nove nasade moraš dobro pognojiti, najbolje s kompostom alf mešancem. Sedaj je čas, da trte okopaš, iim pristaviš kolje, popraviš škar-pe 'itd. Sadjarstvo: Čas cepljenja je tu. Pa meten sadjar si je cepičev že nabral januarja in februarja, in jih ima marca lepo pri rokah, kadar jih rabi. A vsi niso taki. Saj vemo, da je prav pri nas sad- j ar sivo še nebogljena siinoffilca, ki, naj bi 'le dejala, a njjtoesar dobla. Cepin morajo bilfj le od krepkih, zdraviih in ‘dobro rodečih direves, ki so že nekoililko starejša. Tudi na ekopamje in gnojenje sadnega drevja naj se ne žabi. Sedaj je zadnji čas za la opravek. Sedaj se po~ irudiii, da bo jeseni kašča polna tudi sadja. Kletarstvo: V kleti je zdaj bolj čas miru. Saj vina morajo billi že vsa pretočena. Kdor je pretakali zgodaj decembra, a se mu ni še doldolbra učistito, na) ga še enkrat pretoči in čisti s kakim čistilom. Vrtnarstvo: Vse deta, ki je zaostalo februarja, se mora izvršiti v marcu. Glavni čas za setev in sajenje je tukaj. Seje se solata, špinača, redič, grah, beli in črni koren, redkvica, korenje, bela repa, rdeča pesa in peteršilj. Sadi se krompir, čebulček im česen. Za okopa- vanje in pognojenje špargiljev je zadnji čas. Presajajo se v zimskih gredicah vzgojene želj me sadike, sala ta, karfijol, koleraba itd. na prosto. V zimske gredice pridejo lončki jz kravjega blata in peska, v katere se sejejo kumare ati murke. Ako se ni bati več mraza, presadi jii)h proti koncu tega meseca kar z lončki vred na prosto. Pripravljal novih hrenovih nasadov. Cvetličarstvo: Ob vrtnih lopah, ob stenah in drugod rastoče vzpenjalke osnažimo, obrežemo in pognojimo ter jih lepo razcepiliemo iln pnilvežemo. — V marcu delimo im presajamioi razne lepo-tične grme im kasno cvetoče trajnice. — V hladnih prostorih in kleteh prezimljene presadimo im jiiih postavimo ob ugodnem vremenu na prolsto. Vse sobne cvetlice postavimo kolikor mogoče ma solnce in jih po potrebi vedno bolj zalivajmo. — * OOOOOOOC :>0000000OOOOOOOO OOOOOOCX) OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOO-' OOOOOOOO OOOOOOOO OOC. OOOOG OOOOOOOO OOOO OOOOOOOO OOOOOOOf |a»| VPRAŠANJA IN ODGOVORI. | aij OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO oooocx>oooooooooooooooooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO 24. — D. R. v P. vpraša: Pri nas gojimo precejšnje število belih vrtnic. Te vrtnice pa trpijo takoj spomladi od nekih črvov, ki se takoj, ko, vrtnica ozeleni, zajedo v mladike ter jih tako poškodujejo. Odgovor: Poškropite takoj zdaj ■spomladi, čim vrtnice poženejo, vse vrtnice z 1 odstotno razstopino svinčenega arzenata v vodi. Arzemat dobite pri tvrdki »Vinoagrarila« v Gorici. — 25. — V. K. v B.: V zadnji štev tki tega lista so bile opisane nekatere vrste jablan. Jaz bi si nad nabavil od vsake imenovanih vrst po par drevesc. Kam naj se obrnem, da jih dobim? Odgovor: Obmlijte se na naslov Am-ministrazione forestalle v Gorici, Via Salcano, ki ima drevesnico v Gorici »Pri ■Rdeči hiši« ali pa na Amrmimstrazione delte Aziende Provinciali v Gorici, Via Triesle, kjer gotovo dobite te vrste jablan. - ' 1 26. — G. S. v K. vpraša: Ker rabim vsako leto precejšnjo kojTičimo cepitnega voska, bi si potreben cepjltni vosek rad sam napravil. Svetujte mi, kako se naredi im katere snovi so za napravo dobrega cepitnega voska potrebne. Odgovor: Dober cepini vosek se napravi tako-te: Vzemite % kg precejene smrekove smlole in raztopite jo v železni posodi pri zmernem ognju. Čim se bo smola raztopila, vzemite 4 dkg ovčjega loja in pomešajte to med raztopljeno smolo. Cepiinii vosek je s tem gotov, le pred uporabo ga je treba toliko segreti, da postane tekoč. Če pa hočete imeti vosek vedno tekoč, mu dodajte, čim se nekolliko ohladi, 4 dkg vinskega (ne gorilnega tol je denaturiranegal vinskega cveta (špirita). Tak vosek se pa mora hraniiti le v zaprtih škatljah, ker drugače izhlapi iz njega špirit in vosek postane trd. 27. — I. Z. v F. vpraša: Ob trgalvi sem dal malo bolj slabejšega vina na siran, češ, da bi se mi skisallo iin postalo kis. To vino je pa vedno enako, le kan se je na njem napravil. Kaj naj storim, da se bo to vliino skisallo in postalo kis? Odgovor: Posta vlite sodček na toplo mesto in v vino pomešajte par litrov dobrega in pristnega vinskega krsn, m videli boste, da se bo kmalu skisalo. 28. — F. R. v F. vpraša: V jeseni sem zamudil sejati pečke od jabolk ;n /.ato bi rad vedel, če jih lahko sejem zdaj na spomlad. Odgovor: Pečke od jabolk lahko sejete tudi zdaj na pomlad. Seveda morate pečke, preden jih vsejete, nekoliko predkaliti. V to svrho vzemite zabojček in vsujte vanj nekaj dobropresejane in zmerno vlažne črne vrtne zemlje. Nato nasujte vrh te zemlje plast pečk. To plast pečk pokrijte z plastjo zemlje. Na to plast zemlje nasujte zopet plaši pečk itd. Ta zabojček postavite potem na toplo mesto. Ko bodo semena pognala kal, jih vsejite na vrtno gredo. 29. — V. V. v Suhorju. Pri, nas se je pred par teti pojavila na sadnem drevju, zlasti na češpljah neka čudna bolezen. Stara in mlada drevesa izgledajo, kakor bi bila po edem drevesu okajena od dima in tudi listje in sadje je mestoma počrnjeno in (okajeno. Sad',e od teh dreves ni tako okusno kot od zdravih, ampak je bolj kislo. Bolezen napada do zdaj drevje samo v nižinah, dočim je drevje na gričih bolj zdravo. Bolezen se pa vedno širi navzgor in bojimo se, da nam uniči sadjarstvo, od katerega imamo naš naj večji dohodek. Prosim, da nam odgovorite in sporočite, kaj nam je storiti prdli tej bolezni. Odgovor: Ta bolezen nastane takole: Na drevesih so se naselile prav majhne uši. Te uši imajo lastnost, da izločajo nek sladek sok, ki mu pravima «medena rosa». Na ta sladki sok se potem naselijo glivice, ki so črne barve. Zato pa potem izgledajo sadna drevesa, kakor da bi bila okajena. Te glivice škodijo drevju le radi lega, ker o (rajo dihanje listju in lubadu. Druge škode ne delajo, ker ne srkajo soka iz drevesa, ampak se živijo le od «medere rose». Radi oviranga dihanja drevje hira in sad ne dozori, ampak ostane kisel. Kaj storiti proti tej bolezni? V prvi vrsti, morate skrbeti, da bo zamogel zrak in svetloba neovirano ih v diovofjni meri v krone dreves. To dolsežete s lem, da posečete pregosto zasajena drevesa in da vsaj vsako tretje leto izčistite krone, da ne bodo veje pregoste! S tem boste gotovo mnogo storiti proti tej bolezni. Koristilo pa bi gotovo tudi, oko bi se držali naših navodil, in škropili redko sadno drevje z modro galico, kakor smo to večkrat v našem listu priporočili. GOSPODARSKI DROBIŽ OOOOOOOOOC)OOOOOOTOOOOOOO^XVXMy?OQ'?OOOOQOOOOOOOQQOQOC>OOOOOOOOOoOOOCOOOOOOO >00000^3OOOOOOOO XXXXXXX)0000000000000000000000000000 >0000000 m | 30000000 PREFEKTOV ODLOK O OBVEZNOSTI VPOSTAVITVE GNOJNIH JAM. Dne 4. februarja t. 1. je izdal gori-ški preteki prefekturni odlok št. 1953. v zadevi obveznosti sezidave gnojnih jam. Dekret, ki je bil izdan na pobudo lokalnega kmetijskega urada in pokrajinske komisije za žitno propagando ter se naslanja na okrožnico ministrstva za nacijonalno gospodarstvo z dne 12. julija 1927. št. 1155., katera govori o obveznih gnojnih jamah, ima veljavno moč za celo goriško pokrajino in vsebuje šest členov, ki jih tukaj podajamo v prostem prevodu: Oler 1. Tekom treh let od objave tega odloka morajo biti vsi kmečki konjski in goveji hlevi, ki so napravljeni za več ko dvoje odraslih živinskih gliav, opremljeni z jamami za gnoj z nepropustnim dnom, sezidani bodisi navadno ali pa s cementom — ter z jamio za gnojnico. Člen 2. pravi, da mora bili površina gnojišča za vsako glavo v hlevu velika najmanj 3 m2, jama za gnojnico pa mora za vsako živimo držati 7 hektolitrov gnojnice. Člen 3. V hribih in v gorah, kjer se živina pase na prostem precejšnji del leta, se površina gnojišča zmanjša lahko do dveh m2 za vsako žival, ostane pa vzdržna velikost jame za gnojnico. Člen 4. pravi, da v šlučaju če so gnojišča zaprta, se obseg gnojiščne jame lahko zmanjša na polovico. Člen 5. Vsi gospodarji hlevov morajo uporabljati svojo gnojno jamo za shranjevanje gnoja in držati temu jamo za gnojnico v popolnem redu. Člen 6. Po zgoraj omenjenem zakonu se oni, ki ne bodo postavili gnojnih jam v skladu z. navedenimi predpisi tekom določenega roka, kaznujejo s kaznijo 200 do 500 liir. Kdor se pa ne bo držal predpisov čl. 5. (da ne bo držal jame v redul, se bo kaznoval z globo 50 lir za vsako glavo živine, ki jo drži v hlevu. Kkratu poživlja prefekt vse pote-štatc in prefektur ne komisarje kot tudi ravnatelja kmetijskega urada, naj pazijo, da se bodo te nove odredbe izvajale. POUČNI TEČAJI ZA CEPLJENJE IN PODLAGANJE TRT V GORICI. Pod vodstvom vinogradniške ter sad-jerejske sekcije kmetijskega urada v Gorici se bodo vršili 20. marca in naslednje dni v prostorih zgoraj omenjenega rrada v ulici Trieste št. 43. teo-retično-praktični tečaji za cepljenje in podlaganje trt pri mizi. Da pa se ne bi radi prevelikega števila obiskovalcev hkratu motil pouk, se je sklenilo, da se sme vsakega tečaja udeležiti samo 25 učencev. Zato se morajo vsi oni poljedelci, ki imajo namen obiskovati tečaj, vpisati najkasneje do 15. marca pri zgoraj (omenjenem kme-tiskem uradu (Cattedra Ambulante di AgricOltura — Gorica). Ta bo vsakega posameznika potem pismenim potom obvestila, kateri dan ) naj se udeleži tečaja. DOLŽNOST ZIDANJA GNOJNIH JAM. Z odlokom Prefekture v Gorici z dne 4. februarja 1928. štev. 1593. je bilo ukazano vsem posestnikom hlevov, v katerih se nahajati več kolt dve glavi odrasle goveje živine, ali konjev, zidanje greznic za gnojišča. Te greznice morajo biti neprodorne, torej zgrajene tako, da se iz njih ne odteka gnojnica. Omenjeni odlok predvideva tudi kazen od 200 do 500 tir za liste posestnike hlevov, ki bi zgornjemu ukazu ne zadostili. Zvezin kreditni zavod za obnovo Benečij v Gorici, — (Istiluto Federale dl Cred/to per il Risorgimenlo delle Ve-nezie) Via Carducdi štev. 2. I. nadstropje daje posojila za zidanje takih greznic pod sledečimi pogoji: 1. ) Obresti za ta posojila ne smejo presegati 4y2 odstotke. 2. ) Rok za vračilo posojila je največ pet let. Prošnjam za posojila ma obrazcu, ki ga da zavod, mora biti priložen proračun za gradnjo gnojišča, ki ga namerava napraviti prosilec. Omenjeni obrazci za prošnje se dobijo tudi pri Zadružni zvezi v Gorici. KOLIKO ŽVEPLA, OZIROMA KOLIKO KALIJUMMETABISULFITA SE RABI ZA ZADIMLJENJE VINA? A) pri uporabi azbestnih žveplenih trakcev, ki ne kapljajo: za šibko zadimiljenje 1 trska na 3 hi prostornine; za srednje močno zadimi jem j e 1 trska za 2 hi prostornine; za močno zadimiljenje 1 trska za 1 lil proslorniine. B) pri uporabi navadnih debelih kapljajočih žveplenih trsk: za šibko zadimllljenje I trska na 10 hi prostorniine; za srednje močne zadimi j en j e i trska na 7Ve hi proisltorniine; za močno zadimiljenje 1 trska na 5 hi prostornine. C) pri uporabi metdlbiisulfita: za šibko za dimi j en je 5 g na hi vena; za srednje močno zadimiljenje 7Ve g na hi vina; za močno zadiimljenje 10—15 g na hi vina. -«*** Kdaj se trosi superfosfat? Na osnovi mnogih poiskusov se je dognalo, da ie najbolje trositi superfosfat na njive pred oranjem in satviljo. S Thomasovo žlindro ne smemo trositi hkralu super-fosfata. Superfosfat se trosi v količini 30-50 kg na 1000 m2. POSOJILA ZA ZIDANJE KMETSKIH POSLOPIJ. Zvezin kreditni zavod za obnovo Benečilj — Istiltuto Eederale di Crediiilo per il Risorglmento delile Veneziie — oddelek za agrarne kredite — je pooblaščen dovoljevati posojila za zidanje kmetskih poslopij pod sledečimi pogoji: 1. Obrestna mera za ta posojila — na breme posoijildjemalea — znaša 4 % letno. 2. Posojilo se mora amortizirati najdalje v 15 letih. 3. Posojilo nh enega in istega pok sojilojemalca ne sme presegati vsote L. 100.000. 4. Posojilo se vknjiži na prvo mesto na zemljišče i)n stavbo, kj se je na njem sezidala. 5. Posojilo se iizpllačuje v razmerju izgotovljenega deta do štirih petin, zadnja pelina se izplača, ko je delo končano. Potrdilo o končanem delu mora napraviti « G eni o civile». Prošnje za to posojilo morajo bifi napisane na kolk ovni poiti za 2 liri. Prošnjam naj se priloži: a) Naris (skica) iz zemljiške mape z označbo lege poslopja, ki se namerava sezidati, b) načrt stavbe izdelan im podpisan po tehniku z merilom in proračunom, c) kratko poročiillo, Iz katerega sledi, da je stavba namenjena kmetijstvu, in da je nje gradnja potrebna v svrho boljšega izkoriščanja zemljišča, na katerem se nahaja, d) zemiljeknjižni izpisek in katastral-na pola dotičnega zemljišča. Vsi spisi, navedeni pod a, b, c, morajo bilti pravilno kolkovani in pregledani po inženirju-predstojniiku deželnega tehničnega urada (Genio oivile). Pogodbe ia najetem posojilu in zemljeknjifžnem zavarovanju istega morajo biti izvršene do 31. decembra 1928.; stavbe pa morajo bili izvršene im kolavdirane do 31. decembra 1929. Prošnje je nasloviti na deželno tajništvo zvezinegia kreditnega zavoda za obnovo Benečiji — Segrelaniio. Provm-ciale detristituto Eederale di C redilo per it Risorgiment/o delle Venezle — Gorica, Via Carducci N. 2, L nadstropje. OBVESTILA UPRAVNIŠTVA. 1. Druga štev. naslovljena na Bole Giovannii, Žeje 7, Prestranek je bita vrnjena, akoravno je naročnina za 1 1928. poravnana. 2. Prejeli smo sledeče zneske, a ne vemo zakaj. Zato prosimo, da nam do-tičniki, ki niso naročniki sporočijo, zakaj so te zneske poslali im sicer so nam poslali: po 10 lir: Andrej pl. Reva, Kozama; Josip Godina, Skedenj 408; Štefan Bregant, Poldgora 26; Ivan Slavec, Knežak. — Po 22 lir so poslali: Fran Beltram, VogerSko 99; Josip Milhelj, Pe-drovo. — Od preč. župnika L Budina smo pa prejeli lir 85.50. V ci b i 1 o REDNEMU OBČNEMU ZBORU »OKRAJNE POSOJILNICE" v Kanalu vpisane zadruge z neomejenim jamstvom s sedežem Kanalu, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. aprila 1928. ob 3. uri popoldan v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: I. Poročilo predsednika. 2 pitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. OPOMBA. Ako bi ob zgoraj določeni uri zbor ne bil sblepčen, se bo vršil eno uro kazneje drugi občni zbor, ki bo sklepal pravoveljavno z vseh zadevah, ki so na dnevnem redu, brez ozira na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi ODBOR. V Kanalu, 1. marca 1928. OKRAJNA POSOJILNICA V IDRIJI registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena leta 1894. Uraduje v lastnem poslopju vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. OBRESTUJE hranilne vloge na knjižice po 4 0/0 čisto 3 vloge o a tekoči račun „ 4*/*% „ Večje in stalne vloge po dogovoru. DAVEK OD VLOG PLAČUJE ZAVOD SAM I Izvršuje denarna nakazila v lu-in inozemstvo. — Izdaja brezplačna cirkul. nakazila in čeke. — Inkaso faklur in cesije terjatev. Posojila na vknjižbo, menično poroštvo in zastave. Trgovcem in obrinikom olvarja pasivne tekoče račune. — Poštni tek. raiun štev. 11/1591 — Položnice komitentom na razpolago. Najpopolnejše jamstvo asa vlocje. pri tvrdki v Gorici - Piazza deli a Vittoria štev. 4 DOBITE: P0SNEMALN1KE IN MLEKARSKE STROJE tovarne ROTH, ki so izvrstni in veliko cenejši od vseh drugih. Zahtevajte cenik da se prepričate ! Just Ušaj, zastopnik za ozemlje tostran Tagliamenla tovarne mlekarskih strojev ROTH v Stuttgartu. Odlik. tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Izdaja tclj in odgovorni urednik: Ravnatelj V. Dominko.