Kakor Uršule dan je, bode tudi pozimi spanje. Murska Sobota, 19. oktobra 2000, leto Lil, št. 42, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit N E P R ES (IZ)BRANO, str. 9 LOKALNA SCENA, str. 5 JOŽE GRAJ O učinkih obratov z glavo nazaj v šolstvu Apaški otroci ne smejo piti vode iz pip Parlamentarne volitve 2000 Učiti se vse življenje Volitve so končno za nami,, začela pa se je kampanja za teden vseživljenjskega učenja. Tako je poimenovana skupna prireditev oz. akcija, s katero naj bi kar najbolj promovirali potrebo za učenje, in to vse življenje. Vsi ljudje, ne glede na starost, družbeni status, življenjske in. druge okoliščine, naj bi si z neprestanim učenjem pridobivali ali ohranjali svoja znanja za dela in vloge, kijih prevzemamo - v družini, vrtcih, šolah, na delovnih mestih ... Učenju pripisujejo velik pomen še zlasti za gospodarski razvoj. Gre torej za vlaganje v človeški kapital. Vsekakor pa ni mogoče prezreti poudarka, da si z učenjem krepimo kakovost življenja in svoj osebnostni razvoj. Dokaj pester program za teden vseživljenjskega učenja je pripravila tudi Ljudska univerza M. Sobota v sodelovanju z nekaterimi društvi. Tako so se lahko v Ižakovcih obiskovalci učili, kakšna je pot od moke do domačega peciva, Univerza za tretje življenjsko obdobje je pripravila v hotelu Diana predavanje o pomenu gibanja v tretjem življenjskem obdobju, na ploščadi pred trgovino Shoping v M. Soboti so organizirali 2. senje za učenje, v prostorih ljudske univerze pa ure pravljic v nemškem jeziku in »tea time za odrasle«. Teden vseživljenjskega učenja nas torej vabi, da postanemo ozaveščeni člani učeče se družbe, družbe znanja. Samo tako bomo lahko uspevali v napetem boju za napredek - na poti v razvit svet. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročniku, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN MARIJA CIGAN Ribiška 8 9233 ODRANCI 1+1=3 Ali več. Volitve v Pomurju so potekale, tako kot po vsej Sloveniji, predvsem v znamenju ene stranke. Verjetno sta oba kandidata liberalne demokracije v tem trenutku že vedela za neuradne rezultate volitev, vendar ju je kljub vsemu zanimal vsak odstotek, kije stranki prinesel dragocene glasove za delitev poslanskih mest. - Foto: J. Z. svetovnem dnevu zdrave prehrane Ob petnajstem oktobru, svetovnem dnevu zdrave prehrane so postavili Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, območna organizacija Rdečega križa, Pomursko društvo za boj proti raku in program za zdravo življenje CINDI na Trejzinem sejmu stojnico zdrave prehrane, ki je s piramido živil, njihovim okušanjem in razdeljevanjem receptov ter zloženk pri obiskovalcih sejma zbujala veliko zanimanje. Spreminjanje prehranjevalnih PRVA POKOJNINSKA DRUŽBA 819 teiiŽO GOSPODARSTVO, str. 6 navad je dolgotrajni proces, je ob tem povedala dr. Branislava Belovič, ki je ljudem, ki so se ustavljali ob stojnici, pomagala z nasveti ter jih s pravo mero opominjala na bogastvo tradicionalne prekmurske kuhinje. - MH, foto: JZ Pomurski tisk se prodaja NAROČNIK---- AKTUALNO OKOLI NAS 19. oktober 2000, IMS Dunaj ■ Ljutomer Državnozborske volitve v Sloveniji končane Debatiranje spoznavanje Slovenija gre naprej Ljutomerska gimnazija je izbrana za osnovni projektni člen na relaciji Nizozemska-Slovenija ijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so bili prvi med srednješolci v Sloveniji, ki so se uspešno vključili v aktivnosti Modela evropskega parlamenta, zato sedaj zastopajo našo državo v tej nevladni instituciji Evropske unije. Njena generalna sekretarka je Anna Van Sminia Meijerink, ki je bila z možem Leopoldom ta torek na obisku v Ljutomeru. Pogovor je najprej tekel o sodelovanju treh dijakov ljutomerske gimnazije (Igor Prosič, Dušan Markovič, Maja Slana) in enega iz gimnazije v Ormožu (Polona Korpar) na zasedanju Modela evropskega parlamenta, ki jih je vodila prof. Mojca Rižnar Nedeljko, potekalo pa je od 7. do 15. oktobra na Dunaju. Srednješolci iz Slovenije so sodelovali v razpravah na komitejih za šolstvo, šport, mladino in medije, za zunanje zadeve, varnost in obrambno politiko, za človekove pravice, svoboščine in notranje zadeve ter za zaposlovanje. Tokrat so lahko prvič tudi glasovali, vendar njihovih glasov zaenkrat še niso upoštevali pri uradnih rezultatih glasovanja, ker pač Slovenija še ni članica Evropske unije. Glede vpr^anja, ali naj bi nove članice sprejeli takoj ali pa čim kasneje, so se mladi parlamentarci zavzeli za rešitev, ki bi bila odvisna od pripravljenosti posameznih članic. Niso bili torej za takojšnje sprejemanje, hkrati pa so bili proti predolgemu odlašanju. Skupaj na Dunaju in ponovno skupaj na ljutomerski gimnaziji. (Foto: JG> Osnovna dejavnost Modela evropskega parlamenta je debatiranje mladih, predvsem dijakov gimnazij iz Evropske unije in pridruženih članic o aktualnih temah, ob tem pa medsebojno spoznavanje ter i spoznavanje Evrope in evropskih ustanov. Ali Evropski parlament kaj upošteva takšna stališča mladih parlamentarcev, smo med drugim povprašali Anno Van Sminiio Meijerink. Dejala je. da svoja stališča oz. resolucije vedno pošljejo v Bruselj ter na naslove parlamentov posameznih držav in da večkrat kdo od članov parlamenta omenja njihove dobre ideje. Italijanski parlament pa je v enem primeru celo izglasoval rešitev, kot so jo predlagali. Meijerinkova in njen'mož sta predstavila tudi nov projekt Modela evropskega parlamenta, v okviru katerega bodo šole oz. mladi iz dvanajstih nizozemskih provinc navezali stike (telefon, internet idr.) najprej z vrstniki v Sloveniji (ljutomerska gimnazija bo izhodiščna točka), nato pa* še z mladimi v drugih vzhodnoevropskih državah, da bi se kar najbolje spoznali in premagali negativne predsodke, ki jih ima Zahod do Vzhoda. vestnik IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Riluper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601 -_ 53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. elo sem vesel očitno prepričljive zmage,« je po objavi prvih neuradnih izidov slovenskih državnozborskih volitev poudaril predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Drnovšek. Od 1.111.013 volilnih upravičencev, ki so v nedeljo oddali svoj glas, je prav za njegovo stranko glasovalo 36,28 odstotka volivcev. Stranka LDS, ki je na volitvah nastopila z geslom Slovenija gre naprej, bo imela v parlamentu 34 mandatov oziroma sedežev, o morebitni koaliciji pa je Janez Drnovšek pripomnil: »Pogovarjali se bomo predvsem s tistimi političnimi strankami, ki so že doslej kazale večji interes za dogovor z LDS.« Pri tem je dodal, da mednje spadata Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS). Na letošnjih volitvah je sodelovalo deset parlamentarnih in šest neparlamentarnih strank ter šest neodvisnih kandidatov. Po podatkih republiške volilne komisije (RVK) seje od 1.586.828 volilnih upravičencev državnozborskih volitev udeležilo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, od tega 36.822 neveljavnih. Po številu dobljenih glasov sledijo stranki LDS Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) s 169.626 oziroma 15,79 odstotka glasov (14 mandatov), Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) s 129.890 oziroma 12,09 odstotka glasov (11 mandatov), SLS+SKD Slovenska ljudska stranka s 102.501 oziroma 9,54 odstotka glasov (9 mandatov), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) s 55.586 glasov oziroma 5,17 odstotka (4 mandate) in Slovenska nacionalna stranka (SNS) s 47.131 oziroma 4,39 odstotka volilnih glasov. Volivci so izglasovali sedeže v parlamentu tudi dvema novima strankama. Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi), ki jo vodi dosedanji premier Andrej Bajuk, je prejela 92.835 oziroma 8,64 odstotka glasov (8 mandatov), Stranka mladih Slovenije (SMS) pa 46.561 oziroma 4,33 odstotka glasov (4 mandate). Poimenska sestava parlamenta bo uradno določena šele prihodnji teden, kljub temu pa naj bi imeli po nekaterih izračunih v prihodnjem državnem zboru več kot 40 poslancev, ki so v državnem parlamentu sedeli že v prejšnji sestavi. Dva mandata v 90-članskem državnem zboru sta namenjena poslancema italijanske in madžarske narodnostne manjšine. Pri vsem tem naj za primerjavo napišemo še podatke iz leta 1996. Po takratnih volitvah je imela LDS 25 sedežev, SLS 19, SDS 16, SKD 10, ZLSD 9, DeSUS 5 in SNS 4 sedeže. Čakajo še na glasove po pošti Republiška volilna komisija je tudi sporočila, da so zapisani uradni podatki samo delni. Končne bodo sporočili v petek, ko bodo prišteli glasove vseh tistih, ki so glasovali po pošti, vendar večjih sprememb ne bo. Tudi predsednik Slovenije Milan Kučan po 24. oktobru, ko bo RVK razdelila poslanske mandate, ne vidi nobene ovire za sklic novega državnega zbora. Zadnji rok za sklic je 4. november. Do izvolitve predsednika državnega zbora bo vodil prvo sejo najstarejši poslanec, zbor pa se bo konstituiral na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov. Potem ko se bo po volitvah sestal novi državni zbor, bo v skladu z ustavo prenehala funkcija predsednika vlade Andreju Bajuku in ministrom v njegovi vladi, ki pa bodo morali opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov. Koga za mandatarja? V skladu s slovensko ustavo se bo moral predsednik države Milan Kučan pri odločanju o tem, koga bo predlagal za mandatarja, posvetovati z vodji poslanskih skupin. Pri tem je nor- J. GRAJ ■ Za LDS je glasovalo 36,28 odstotka volivcev. Med njimi tudi predsednik stranke Janez Drnovšek. malno, da bi mandatarja dobila stranka, ki je na volitvah dobila največ glasov volivcev, vendar je po besedah predsednika Kučana slednje »odvisno od tega, katera stranka bo sposobna oblikovati takšno koalicijo, ki bo lahko najbolj odgovorno upravljala državo ne le po svojih političnih konceptih, temveč tista, ki bo , imela zadostno podporo, ifi bo pomenila stabilnost vlade in usmeritev v tiste naloge, ki so ta hip za državo in za življenje najpomembnejše«. D. F. ,FOTO: REUTERS ■ Tabletka za zgodnji splav A meriški mediji so dobili novo kost za glodanje, ki grozi, da se bo zataknila v grlu političnih kandidatov na volitvah 7. novembra, predvsem pa predsedniškima kandidatoma Georgu Bushu in Alu Goru. Ameriška zvezna uprava za zdravila (FDA) je po 12 letih mečkanja odobrila prodajo tabletke za umetno prekinitev nosečnosti RU-486, ki se ji bo v Ameriki po novem reklo Mifeprex. Ameriški nasprotniki pravice do splava so številni in medtem ko se večji del omejuje na javne kritike, demonstracije in druge vrste nenasilnega aktivizma, pa je manjši del še kako agresiven, o čemer pričajo odmevni napadi na klinike, kjer opravljajo posege. Prav zaradi tega bo proizvajalec tablet v ZDA ostal tajen. Tabletka predstavlja veliko nevarnost za nasprotnike pravice do splava, saj omogoča, da se splav opravi kjerkoli na varnem za zidovi domov. V primeru, da ženskam več ne bo potrebno hoditi na izpostavljene klinike, bo organiziranje demonstracij pred njimi postalo nesmiselno, vsakega stanovanja pa tudi ni mogoče minirati, čeprav se v ZDA najdejo vsakovrstni in domiselni “biseri” s pokvarjeno domišljijo. Odločitev FDA je na eni strani navdušila odločne zagovornike pravice do splava, po drugi pa razjezila njene nasprotnike, med drugim udi Vatikan, ki je seveda proti vsaki obliki umetne prekinitve življenja tudi smrtni kazni. Ameriška zavarovalniška združenja, ki krijejo stroške zdravstvenega varstva so se kar precej hitro odločila, da bodo tabletko, ki je sprožila ostro nasprotovanje lansko leto, ko so jo Združeni narodi delili posiljenim kosovskim Albankam, vključili v zavarovalne programe. Tabletka bo izdana le na recept zdravnika, zato bo od njih in žensk samih odvisno ali se bodo odločili za standardne operacijske posege ali pa novotarijo na ameriškem trgu. Cena naj bi bila sicer ista, tako da bodo ženske morale za nov način splava odšteti okrog 700 dolarjev, v kar spadajo trije obiski pri zdravniku in posvetovanje pred dokončno odločitvijo. Nasprotniki pravice do splava se sprašujejo zakaj se je FDA prav zdaj tik pred volitvami odločila, da vrže med volilce in kandidate pravo bombo, saj se razpravam in prepiru o tem ni mogoče izogniti. Desničarji so pohiteli z obtožbami na račun predsednika Billa Clintona, ki naj bi po njihovem prepričanju s tem skušal pomagati podpredsedniku Alu Goru, da zmaga na volitvah. Clinton je že ostro zanikal, da bi kakorkoli vplival na FDA, ki je odločitev sprejela na “znanstveni in medicinski” podlagi. ROBI POREDOŠI IBM,19. oktober 2000 AKTUALNO DOMA 3 Parlamentarne volitve 2000 Pomurci niso za spremembe Naši poslanci er verjetno vsi želimo, da se bodo čimprej gradile ceste, odpirala delovna mesta, višale pokojnine in plače, povrnjeni stroški predrage telefonije, smo z nestrpnostjo pričakovali volitve. V nedeljo se je dobra polovica pomurskih volivcev odpravila na volišča in, za nekatere kot nujno zlo za druge kot možnost odločanja, obkrožila ime kandidata, ki je od zgoraj naštetega obljubljal največ. Podatki, ki smo jih zbrali v petih (pomurskih) volilnih okrajih osme volilne enote so sicer še neuradni, vendar pa skoraj dokončni, saj glasovi iz tujine, ki tukaj še niso všteti, ne bodo bistveno spremenili izida. Tako bo po vsej verjetnosti pomursko regijo v državnem zboru zastopalo šest poslancev, in sicer štirje iz vrst LDS-a, enega poslanca bo dala ZLSD, ter poslanka narodnostne skupnosti. Ker pa ste rezultate tako ali tako lahko spremljali že v nedeljo po sedmi uri zvečer, vas verjetno zanima tudi utrip, ki je zajel Pomurje ob volitvah. 1. volilni okraj (Lendaval V prvem volilnem okraju osme volilne enote oz. v občini Lendava, ki obsega osemnajst krajevnih skupnosti, je bil zmagovalec pričakovan. To je znova poslanec Ciril Pucko (LDS), kije dobil 5532 glasov oz. 43,10 odstotka. Večja bitka pa se je vodila za drugo mesto. Ves čas sta bila čisto skupaj Štefan Prša (SDS) in Jožef Kociper (NSI). Že okrog o?me ure zvečer je dobil Prša od 2696 oddanih glasov 353, Kociper pa 308. Še v torek je kazalo na malce presenetljivo drugo mesto Prši s 1465 glasovi (11,41 odstotka), le s tremi glasovi več kot Do konca negotova pa je bila Člani volilne komisije v Lendavi so potrebovali za svoje nočno delo ogromne količine kave, (foto: TK) Kociper, ki jih je zbral 1462 (11,39 odstotka). Toda na koncu je drugo mesto le šlo Kocipru s 1535 glasovi (11,92 %), tretje pa Prši s 1472 glasovi (11,43 %). Omeniti velja velik uspeh predstavnice mladih v stranki SMS Vanje Režonja, ki je zbrala kar 6,00 % glasov. Preostali so se uvrstili takole: Jožef Kocet (SLS+SKD) 9,37 %, Dragica Larnsak (DeSUS) 5,85 %, Franček Rudolf (ZLSD) 4,31 %, Franc Vida (Zeleni) 3,70 %, Franc Friškič (SNS) 2,59 %, Štefan Vinčec (DS) 0,92 % in Melita Šrt (Nova stranka) 0,89 %. Vseh glasovnic je bilo 13.426, neveljavnih pa 548. »bitka« za vrh pri petih kandidatih madžarske narodnostne manjšine. Ves čas sta se v vodstvu izmenjavala Marija Pozsonec in Jožef Kocon. Sedež v parlamentu pa bo znova zasedla Požon-čeva, kije dobila 12.807 glasov, medtem ko jih je Kocon 10.591. Janez Somi je zbral 5200, Jožef Hančik 5061 in Jozsef Mursics 4251 glasov. Glasovalo je 66,03 odstotka volilnih upravičencev. Mirno je bilo pri volilnih komisijah le prve pol ure, saj do takrat še nihče ni prinesel volilnih glasovnic. Ob pol osmih zvečer je h komisiji za madžarsko skupnost, ki jo je vodil Milan Regvat, prvi prišel predstavnik iz Gornjega Lakoša, drugi pa predstavnik iz Petišovec, nato pa seje LDS - Janez Drnovšek, Dušan Vučko, Anton Rop, Lucija Čok, Maksimiljan Lavrinc, Cveta Zalokar Oražem, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, Mitja Gaspari, Davorin Terčon, Majda Širca, Miran Jerič, Zoran Gračner, Anton Anderlič, Matjaž Švagari, Jože Avšič, Janez Kopač, Ljubo Germič, Rudi Moge, Blaž Kavčič, Dorijan Maršič, Leopold Krečmarf?), Jožef Špindler, Borut Šuklje, Slavko Gaber, Geza Džuban, Tone Partljič, Ciril Pucko, Andrej Gerenčer, Jože Kavtičnik, Milan Kopušar, Irma Pavljnčič. Krebs, Branko Janc. SDS - Janez Janša, Pavel Rupar, Franc Čebulj, Miha Brejc, Jože Tanko, Franc Sušnik, Andrej Vizjak, Jožef Jerovšek, Mirko Zamernik, Janez Cimperman, Franc Pukšič, Rudolf Petan, Branko Kelemina, Milan Zverj?). ZLSD - Borut Pahor, Samo Bevk, Janko Veber, Bojan Kontič, Miran Potrč, Danica Simšič, Bon? Janez Bregant, Feri Horvat, Majda Potrata, Aurelio Juri, Leopold Grošelj. SLS + SKD - Janez Podobnik, Andrej Fabjan, Stanislav Brenčič, Ivan Božič, Franc Kangler, Franci Rokavec, Kristjan Janc, Janez Kramberger, Jurij Malovrh. NSi - Andrej Bajuk, Majda Zupan, Janez Drobnič, Alojz Slok, Ivan Mamič, Jožefa Konečnikl?), Alojz Peterle, Lidija Drobniči?). SMS - Peter Levič, Igor Štem-berger, Bogomir Vnučecl?), Marko Diacil?). SNS - Zmago Jelinčič, Sašo Peče, Vlado Marinič, Sonja Areh Lavriči?). DeSUS - Anton Delak, Ivan Kebrič, Vojko Čeligoj, Valentin Pohorec. Narodnostni skupnosti - Marija Pozsonec, Roberto Battelli. —--------------------—--------------- 7xi Vas pOprediijemo pri 'nakupil 'in prodaji vseh delnic,ki'kotirajo na 'Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. KREKOVA BANKA BORZNO POSREDNIŠTVO tel.: 02-22 93 119 e-mail: primoz.kovacic@krekova-banka.si Ciril Pucko (LDS) Zelo' sem zadovoljen z rezultatom, saj čeravno sem pričakoval zmago, nisem računal na takšen odstotek. Rad bi se zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so glasovali zame, in mojemu volilnemu štabu, takšen rezultat pa zame pomeni veliko obvezo za naprej. usipalo in ljudje s škatlami - včasih tudi po več naenkrat - so se začeli izmenjavati na stopnicah in pred vrati drugega in tretjega nadstropja lendavske občinske stavbe... nadaljevanje na str. 16 Komentar Tri ministre Če se ozremo na volitve v pomurskem prostoru, lahko mirno zapišemo: nič novega. Morda preseneča le še večja superiornost kandidatov LDS, kajti v pomurskih volilnih okrajih je zmaga še prepričljivejša kot na volitvah pred štirimi leti, to pa je tudi posledično povezano z višjim volilnim rezultatom LDS-a na državni ravni. Pomurje na vseh dosedanjih volitvah dokazuje, daje »hvaležno« volilno telo za levosredinsko opcijo in se zanjo odloča nad slovenskim povprečjem. Tega ne potrjujejo samo parlamentarne, ampak tudi predsedniške volitve. Zmaga pomurskih LDS-ovcev je težja za skoraj deset odstotkov od tistega, kar je stfanka dosegla na državni ravni. In še nekaj je, kar daje prednost LDS-u, to je lokalna organiziranost. Dejstvo je, da je stranka dobro regionalno organizirana, in pri takih projektih, kot so volitve, ne prepušča zadev spletu naključij, še manj pa občinskim zaplotnikom, ki niso sposobni pogleda čez lastno ograjo. No, k zmagovalcem se bomo še vrnili. Poraženci Za poraženko se šteje Zagožnovo SKD + SKD, a po moji oceni je to kljub vsemu Janševa SDS. Vse poteze, ki jih je potegnil Janša iz ozadja v za- dnjem letu, so se obrnile proti njemu, čeprav jih je potegnil zato, da bi SDS postavil na vodilno mesto v pomladnem bloku. Zagožen je plačal davek za te poteze, ker se je bil pripravljen toliko izpostaviti, daje reševal tisto, kar se je za združeno stranko dalo rešiti. Če se ozremo na njegovo držo v začetku prejšnjega mandata; vemo, da je bil takrat oster nasprotnik vstopa stranke v vlado. Ko seje vstop zgodil mimo njegove volje, je na tej poti vztrajal, toda Podobnik gaje ponovno prehitel in dosegel, da so napovedali izstop iz vlade. Na ravni SLS-a gledano je Podobnik ves čas vlekel poteze, ki so povzročale frčanje perja drugje, namesto tam, kot je obljubljal v lastni stranki. Zgodila se mu je virmanska afera, ki mu je odvzela verodostojnost poštenosti, zgodil se mu je audi, ki ga je prisilil v neracionalne poteze pri združevanju in ga potisnil v sedenje na dveh stolih. Za konec pa si je naivno privoščil fotelj v Telekomu, ki mu ga je ponudila vladna kadrovska komisija. Ta pozicija in »poteptana poštenost« sta potem dali zanko okrog vratu takratni SLS. Na drugi strani pa je SKD pristopil k združitvi s svojim kukavičjim jajcem, ki ga ni bilo mogoče zlomiti niti po neu- J. VOTEK I spehu na prejšnjih parlamentarnih volitvah niti s pučem v Izlakah. Ko mu ni uspelo priti na vrh združene stranke, se je »razletel« in po presekanem gordijskem vozlu volilne zakonodaje pobegnil iz stranke. Še prej pa je »zminiral« predvidenega novega liderja Arharja, ki bi lahko vzpostavil ravnotežje z Drnovškom in prevzel vodilno pozicijo v desnosredinski opciji. Toda očitno je Peterle že prej podlegel Janši, ki bi, če bi prišel na površje Peterle, stranko nedvomno podredil SDS-u. Vsega tega pa se preprosto ni dalo amortizirati, in če k temu dodamo še konflikt in aferaške poteze nove vlade, je bila mera polna in poraz neizbežen. Janši pa so ostali prepričani, ki jih ni bilo treba prepričevati, kot je povedal Ivo Hvalica. Lokalni izbor Glede na dogodke na državni ravni in ukoreninjenost LDS-a v pomurskem prostoru lokalna pomladna opcija s sedanjo organiziranostjo in razbitostjo res ni imela nobene možnosti. Če ji ni uspelo dobiti že skoraj dobljenih volitev za župana pred štirimi leti, je normalno, da sedaj, ko je s kandidaturo ob političnem v ospredje postavljen tudi osebni interes, ni bilo realno pričakovati uspeha v boju z LDS-om. Volitve so pokazale, kako pe membno je delovanje na regionalni ravni in kakšna katastrofa je posledično zapi-rahje v lastne občinske vrtičke, to pa je za pomladno opcijo, v kateri se srečujemo z izrazitim centralizmom, značilnost in potem je, objektivno gledano, poraz neizbežen. No, so pa še zunanji »civilni dejavniki« s svojim vplivom na politiko. Tega ne moreta storiti niti kongres niti lansiranje davčnih afer. V tej volilni zgodbi s prebegom volilnega telesa na levo je dobila po glavi tudi cerkev, ki je bila sama razdeljena, V Ljubljani ji kljub agitaciji za Bajuka ni uspelo nagniti tehtnice na desno, enako tudi Mariborčanom ne k Zagožnu. No, v Prekmurju pa morajo poraženci upoštevati še dejavnik protestantskega etosa, za katerega ni nujno, da se manifestira skozi cerkveno institucijo, je pa po svoji naravi bolj liberalno usmerjen. Renta Kot že povedano, uspeh LDS-a presega slovensko povprečje, četudi je nekatere projekte, ki so zaorali ledino v Pomurju, kot je Phare, in še nekatere druge institucije ter vključevanje Pomurja v evropske razvojne projekte uspel vzpostaviti opozicijski poslanec Feri Horvat, je sedaj čas, da lokalni LDS-ovci to svojo moč kapitalizirajo v moči oblasti. Če držijo špekulacije, da rtaj bi dobili predsednika parlamenta, je to očitno premalo. Pomurje potrebuje ministra. Glede na zadnje mesto regije znotraj Slovenije bi bilo po moje nujno vztrajati pri enem od treh ali štirih resorjev. Najprej pri ministrstvu za pro met in zveze. Preveč grenkih smo že požrli na račun reševanja infrastrukturnih zagat in jih še bomo z raznoraznimi reprogramiranji, če si regija ne zagotovi vpliva v izvršni oblasti. Podobno je s kmetijstvom, to bo še bolj na stranskem tiru, kajti brez neposrednega vpliva ga bo uničevala predelovalna industrija zunaj regije. Poleg vstopa v Evropo že naslednje leto nehajo veljati nekatera prehodna obdobja za zaščito kmetijstva iz sporazuma z GATT-om. In če ne bo uspeha, tu ostajata še ministrstvo za delo ali za ekonomske odnose in razvoj. 'Slednje je predvsem pomembno zaradi regionalnega razvoja. Drugo vprašanje seveda je, ali so ta pričakovanja ali zahteve realne. V medijskih ocenah zmage LDS-a je že oblikovana prva kadrovska liga, kiji so ji namenjeni položaji v izvršni oblasti. Vprašanje pa je, ali si Pomurje z volilnimi izidi v zdaj že drugih volitvah še ni priigralo vsaj enega igralca za prvo LDS-ligo. Toda v kadrovskem seštevku se pokaže, da pomurska liberalna elita očitno nima toliko smelosti niti tako močnega moštva, da bi ob poslancih lahko lansirala v orbito izvršne oblasti vsaj eno ne samo politično, ampak tudi strokovno kompetentno osebo. Čeprav se zmagi ne gleda v zobe, kljub vsemu ne kaže izgubiti priložnosti in ji dati dodaten lesk s si-nergijskimi učinki, kot so se v novo-. dobnem žargonu izražali politiki v predvolilni kampaniji. LOKALNA SCENA 19. oktober 2000, USTIH Gornja Bistrica Kdo in kaj jih moti? T e dni je na naših cestah še posebej veliko tovornih vozil. Srečujemo jih lahko tudi na ozkih vaških ulicah, po katerih prevažajo sladkorno peso, koruzo, gramoz ali kaj drugega. Skoraj povsod pa je s prometno signalizacijo predpisano, daje vožnja težkim tovornim vozilom tamkaj dovoljena le zaradi dostave. To naj bi pomenilo, da lahko nekomu kaj pripeljejo, na primer opeko za hišo, gramoz za gradnjo, blago v trgovino ipd. Tranzitni promet pa nikakor ni dovoljen. Na zadnji občinski seji v Črenšovcih so že večkrat razpravljali o tej temi, kajti na občino in krajevne skupnosti prihajajo pritožbe občanov, da jih moti, ker se lastniki oziroma vozniki težkih tovornjakov tega skoraj nikjer ne držijo, ampak vozijo polno naloženi pa vaških cestah, jih uničujejo in povzročajo dodaten hrup. Pripombe pa se nanašajo tudi na parkiranje na neprimernih mestih (sredi vasi, ob pokopališču idr.). Tokrat so posebej spregovorili o zasebnem prevozniškem podjetju (naftni derivati) Žižek z Gornje Bistrice. Ne gre za to, ker bi bili ljudje proti, da podjetje opravlja svojo dejavnost in se razvija - od tega ima korist tudi širša skupnost -, temveč, ker lahko vidijo v okolici sedeža tega podjetja (v bližini je tudi zajetje pitne vode za v2ški vodovod) tudi parki-nane tovornjake od drugod, ki so naloženi s sladkorno peso ali drugim blagom, ki nikakor ni namenjeno za dostavo. Slišali smo lahko tudi, da podjetje Žižek nima soglasja za urejanje parkirnega prostora za garažami, kljub temu pa dela napredujejo, zato naj bi občina posredovala pri inšpekciji. Osnovni problem pa je v tem, ker ni poskrbljeno za večje skupno parkirišče, kjer bi bilo lastnikom prevozniške dejavnosti omogočeno, da bi parkirali svoja vozila. V zraku ali kje daleč jih pač ne morejo pustiti. Ampak tako ni samo na Gor. Bistrici oz. v KS Bistrica, temveč še marsikje drugod. Občina Črenšovci je svojčas že sklicala vse zasebne prevoznike na pogovor, da bi skušali skupaj rešiti problem parkirišča, toda odziv je bil zelo slab. Nekaj pa bo vendarle treba storiti, da se stvari izboljšajo, in to čimprej. JGI V Črenšovcih o proračunu zaradi zakonskega določila in objektivnega vpogleda Telic ne bodo odpisali Nadzorni odbor podal nekaj konkretnih predlogov eprav je predstavljal minuli četrtek tako rekoč vrhunec predvolilnega boja v Sloveniji, je bila v Črenšovcih redna občinska seja, na kateri niso rekli nobene o volitvah, temveč so obravnavali nekaj drugih aktualnih tem. Dokaj podrobno so predvsem »obdelali« izvajanje občinskega proračuna v prvih sedmih mesecih letos, to pa je po županovih besedah njihova zakonska naloga in to je treba storiti tudi zaradi objektivnega vpogleda v izvajanje proračuna oz. prihodkov in odhodkov. Večjih odstopanj od tistega, kar so zapisali v letni proračun, doslej ni bilo. Na prihodkovni strani je sicer 3-odstotni minus, ki pa je v glavnem posledica nekoliko slabših prilivov s strani gospodinjstev za kanalizacijo. Realizacija prihodkov v sedmih mesecih pa znaša 315,4 milijona tolarjev, tako da skoraj ni bojazni, da do konca leta ne bi dosegli okrog 451 milijonov planiranih letošnjih prihodkov. Pričakovati je, da bodo do konca leta končno izterjali večino dolga tudi od dolžnikov za plemenske telice (s pobotom); pri tem nikakor ne nameravajo popustiti. Za »investicijske odhodke in transfere« so letos predvideli 209,8 milijona tolarjev in nekaj več kot polovico tega zneska so že tudi porabili - največ za nadaljnjo gradnjo kanalizacije v KS Črenšovci (66,1 milijona SIT) in v KS Bistrica (17,1 milijona SIT), za cestni odsek Gor. Bistrica-Melinci (5 milijonov SIT), sofinanciranje župnijskega doma v Črenšovcih (3 milijone SIT), investicijsko vzdrževanje v OŠ Črenšovcih (3 milijone SIT) itd. Omenjeni zneski so navedeni kot plačana realizacija v prvih šestih mesecih. Medtem so zgradili tudi pločnika med Črenšovci in Žižki (vrednost 8,4 milijone' SIT) ter med Srednjo in Gornjo Bistrico (vrednost 9,8 milijona SIT), uredili so okolico parka prekmurski materi ter na novo asfaltirali Vrtno, Ozko, Gasilko in Otroško ulico v Črenšovcih. Izvedli so tudi razpis za izvedbo del za 4. fazo kanalizacijskega omrežja v KS Črenšovcih (vrednost 125 milijonov SIT) ter za 3. fazo gradnje kanalizacije v KS Bistrica v vrednosti 60 milijonov tolarjev. Člani nadzornega odbora (vodi jih Bojana Horvat), ki so pregledali finančno poslovanje do 31. julija letos, niso ugotovili večjih nepravilnosti, zmotila pa jih je prenizka »plačljivost« gospodinjstev za kanalizacijo, zlasti v KS Bistrica, zato predlagajo, da v KS ugotovijo vzroke in ustrezno ukrepajo. Prav tako predlagajo, da bi bilo koristno uvesti skupno finančno vodenje poslovanja obeh krajevnih skupnosti (v okviru občinske uprave). S tem bi »ukinili« računovodji v krajevnih skupnostih, to pa bi pomenilo po mnenju svetnika Antona Kolenka tudi ukinjanje samostojnosti krajevne skupnosti. Svetnik Jože Horvat pa je predlog podprl ob zahtevi, d^Se bodo knjigovodske listine ^e naprej vodile v KS. Ob koncu je Dušana Detva-riča med drugim zanimalo, kako je s prevzemom 1. faze kanalizacije v KS Bistrica (prepričan je, da nekaj ni v redu), Anton Rad-man se je čudil, kako lahko izvajalci del opravljajo le-ta, ne da bi ustrezno zavarovali gradbišče in sproti skrbeli za zasipavanje »izrezov« ter drugih jam na cestišču, Jože Horvat pa je podal kot predsednik sveta zavoda OŠ Franceta Prešerna Črenšovci krajšo informacijo o novostih. Tako so svetniki tudi zvedeli, da je s 1. oktobrom potrjen kot ravnatelj omenjene šole Štefan Fti-čar, ki se je v razpisnem roku tudi edini prijavil na to delovno me- sto. JOŽE GRAJ ■ Sestali so se rogašovski svetniki O sredstvih za sušo in okolju Seznanjanje in prepričevanje šolskega ministrstva O novostih, ki so »vznemirile« Devetletne šole nihče ne ukinja, treba pa je sproti odpravljati napake V erjetno bo večino rogaševskih občanov razveselila vest, da so sredstva za odpravo škode, ki jo je povzročila suša, že prispela in vas bodo še do konca tega tedna čakala na ič neobičajnega ni, če Ministrstvo R Slovenije za šolstvo in šport organizira regijske posvete z namenom, da določen krog povabljenih udeležencev seznani s tem in onim. To je celo kori- stno in potrebno. Zdelo pa se je - v mislih imamo četrtkov posvet v Murski Soboti -, da je šlo tokrat tudi za prepričevanje ravnateljev osnovnih šol in drugih, naj vendar spoznajo, da je predlagana ukinitev točkovanja v osmih razredih osnovnih šol zaradi vpisa v srednje šole dobra in koristna poteza ministra dr. Lovra Šturma. N Državna sekretarka v šolskem ministrstvu Angelca Likovič je v svojem uvodnem pozdravu poskušala dobiti ravnatelje na svojo stran Z besedami, da je bila tudi sama osemnajst let ravnateljica in da »želim ostati vaša stanovska prijateljica«. Med predstavljanjem novosti na področju šolstva pa je najprej poudarila, da minister Šturm nikoli ni rekel, da bo 9-letna osnovna šola ukinjena. Projekt gre torej naprej, potrebno pa je kri tično spremljanje, saj »želimo, da bo prenova, metodično-didak-tična, predvsem pa vsebinska, enkrat končno šla od vrtca do fakultete«. Napake je treba sproti odpravljati, sistem mora biti zakonsko trden. Ker je sedanji minister »topogledni« strokovnjak, je tako tudi ugotovil, da delovanje nacionalne evalva-cijske komisije ni imelo zakonske podlage, zato jo je razpustil in povabil k spremljavi strokovnjake v novi obliki dela. Prav tako je ugotovil, da ni zakonit točkovni sistem, zato je prav tako sprejel odločitev, da zunanjega preverjanja učencev osmih razredov osnovnih šol v tem šolskem letu ne bo. Kot osnovni kriterij za vpis v srednje šole pa bo veljal učni uspeh v 6., 7. in 8. razredu. Med dodatnimi kriteriji pa bodo imeli prednost tisti učenci, ki bodo imeli boljše ocene pri slovenskem in tujem jeziku ter iz matematike v 6 in 7. razredu. V 8. razredu pa tudi boljše neštevi-Ične ocene pri vzgojnih predmetih. Ali je to res boljša rešitev od dosedanje, je drugo vprašanje. Ker je šlo za predvolilni čas, so takšen ukrep mnogi vzeli kot potezo za nabiranje volilnih točk za stranko, ki ji pripada minister dr. Lovro Šturm. Pred osnovno šolo pa so po besedah Likovčeve tri osnovne naloge v skrbi za zdravo življenje šolske mladine. Na prvo mesto je postavila skrb za pozitivno sa Razstava izvirnih okraskov mopodobo učencev. Vzgajati jih je treba tako, da se bodo odprli, spregovorili o svojih pogledih in problemih ... Druga naloga je, naučiti jihj da se bodo znali učiti, tretja pa jim privzgojiti zavest o različnosti, da bodo strpni do drugih, pripravljeni pomagati... V ta namen je šolsko ministrstvo ustanovilo Nacionalni programski svet za zdravo življenje šolske mladine. V teku je tudi akcija za spremembo pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev osnovne šole. Lažje kršitve bosta najprej skušala zgladiti učitelj in učenec, če bo potrebno, pa se bodo vključevali še razrednik in straši. O tem ne bo treba voditi nobenih zapisov. V primeru težjih kršitev pa bosta sodelovala še šolska sveto valna služba in ravnatelj in tedaj bo šlo za postopek, o katerem bo sestavljen uradni zapisnik. Državna sekretarka Likovčeva je tudi kritično ošvrknila prejšnjega direktorja Zavoda R Slovenije za šolstvo Iva Lorenčiča, češ daje najprej pristal na sofinanciranje projekta Moji šolski dnevi, nato pa ga je, ko je zvedel, da mu Vlada R Slovenije ni podaljšala mandata, preklical. Posebne knjižnice, ki so jih vseeno izdali in so povezane s tem projektom, pa naj bi sedaj v večini primerov čakale zaklenjene v enotah šolskih zavodov. V Murski Soboti so nam povedali, da nikakor ni tako, ampak da so ravnateljem povedali, da lahko te knjižnice dobijo. Res pa je, da vsi tega še niso storili. JOŽE GRAJ I vaših žiroračunih. Upravičenci do sredstev, bilo naj bi jih 522, bodo po določenih odstotkih prija- vljene škode od vsote, ki je občini nakazana v prvem delu (9,1 mio SIT), dobili svoj delež. Do konca oktobra pa naj bi bila nakazana še preostala sredstva, in sicer drugi del, ki naj bi znašal okrog 13 mio SIT, ter tretji del - 12 mio SIT. Tako je namenila torej država za občino Roga-šovci sredstva za, sanacijo škode v skupni vrednosti približno 35 mio SIT od izhodiščno priznane škode v vrednosti 98 mio SIT. Svetniki menijo, da je skoraj štiridese-todstotna poravnava škode zadovoljiva. Na žalost pa se morajo svetniki tukaj ubadati tudi z onesnaževanjem okolja, ki ga povzročajo tista gospodinjstva, ki se nočejo vključiti v organiziran odvoz smeti, ki a folklorni prireditvi Peli in plesali so jih mati moja v Moščancih, o kateri smo že poročali, so izbirali tudi najboljše izvirne okraske za novoletni čas. Izbrana dela si sedaj lahko ogledate v avli Osnovne šole Puconci, z njimi pa se predstavljajo: Darinka Bombek s Suhega Vrha, Sidonija Janža iz Predano-vec, Regina Lehner od Grada, Koloman Kozic - »čebelar«, učna delavnica Velika Polana, Zdenka Škrilec, Jožica Celec, Elizabeta Cipot ter Marija Bunderla in Danijela Maje. BESEDILO IN FOTO: TKB 1 w»» 041630898 ga opravlja Saubermacher -Komunala. Še posebno bode v oči dejstvo, da so na seznamu tista gospodinjstva, ki so odvoz sposobna plačati, pa kljub temu posode in vreče za smeti zavračajo ter s svojo nesnago rajši polnijo zabojnike na pokopališčih ali celo gozdove in travnike. Tako so svetniki sklenili, da so se dolžna vsa gospodinjstva po odloku občine Rogašovci vključiti v odvoz smeti. Če posode za smeti, ki jim bodo še enkrat ponujene, ne sprejmejo, pa bodo, če se ugotovi, da onesnažujejo okolje, sankcionirani po sprejetem odloku. C. K. I Od graških porotnikov do vidonskih beguncev a zadnji seji graškega občinskega sveta so svetniki soglasno potrdili predloge za imenovanje kandidatov za sodnike porotnike, od katerih bo eden specializiran samo za mladoletnike. Imena morajo zaenkrat ostati še tajna, saj še ni znano, ali se s svojo kandidaturo strinjajo tudi vsi porotniki. Jasno pa je, da so bili vsi kandidati porotniki že v prejšnjem mandatu. Graški svetniki so sprejeli tudi sklep o sofinanciranju delovanja društev zunaj občine. Občina bo sofinancirala omenjena društva po številu članov iz občine Grad v njihovih vrstah, in sicer v višini tri tisoč tolarjev za vsakega svojega člana. Medtem ko je bil sprejet tudi odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Grad, bodo obravnavali svetniki pravilnik o nagradah občinskih funkcionarjev prihodnjič. Kmalu pa bo posebna seja namenjena problematiki begunskega centra v Vidoncih, ki je sedaj prazen, in ravno zato je treba določiti njegov prihodnji status. Zanimivo je, da b® seja potekala v begunskem centru. W 19. oktober 2000 LOKALNA SCENA 5 Iz vrtca v Križevcih pri Ljutomeru Praznovali so jesen Zaradi devetletke se je zmanjšalo število oddelkov na pet Takole so se v križevskem vrtcu igrali jesen in zaigrali igrico Medved išče pestunjo. Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Stopiti iz sveta tišine Društvo gluhih in naglušnih Pomurja bo praznovalo prihodnje leto pe-tinštiridesetletnico delovanja. V prazničnem letu se bodo javnosti predstavili z razvejenimi socialnimi programi društva, poudarek pa bodo dali delovanju skupin za samopomoč. Že drugo leto namreč aktivno delujejo skupine za samopomoč naglušnih v Murski Soboti, na Cankovi ter v Gornjih Petrovcih, Hodošu in Šalovcih, ustanavljajo pa jo tudi v Puconcih, zato bodo v prazničnem letu tudi gostili skupine iz vse Slovenije. »V skupinah si člani pomagajo med seboj, da lažje sprejmejo okvaro sluha in v slušnem aparatu spoznajo koristen pripomoček,« je povedala sekretarka Društva gluhih in naglušnih Pomurja Cvetka Škafar. Na srečanja skupin prihaja štirideset članov Premoženje med občinama Lendava in Dobrovnik razdeljeno! društva, vabijo pa tudi njihove svojce, da bi skupaj lažje premagovali težave pri uporabi slušnih aparatov in vključevanju slušno prizadetih v vsakdanje življenje. Tišina je za slušno prizadete še prevečkrat pribežališče ali prostor umika pred realnim sve- Župana občin Dobrovnik in Lendava Marjan Kardi-nar in Jožef Kocon sta v torek v dvorani kulturnega doma v Dobrovniku podpisala pogodbo o delitvi nekdaj skupnega premoženja med občinama. Skupna slovesna seja obeh občinskih svetov se je začela z recitalom in mislimi, ki sta jih prebrali učenki Dvojezične osnovne šole Dobrovnik. Župana sta imela svoje nagovore v različnem jeziku, Kardinar v slovenskem, Kocon pa v madžarskem. Dobrovniški župan je dan podpisa pogodbe ocenil kot »korak naprej k neodvisnosti občine, čeprav bo le-ta ostala odprta za sodelovanje z vsemi.« Menil je, da sta lahko kljub objektivnim oviram občini še naprej dejavni in ustvarjalni. Kocon pa je v šali spomnil, da se redkokdaj zgodi, da bi se ob razdelitvi izmenjala darila. Ampak prav to se je tokrat zgodilo. Kardinar je dobil penino z lendavskim grbom, Kocon pa sliko z motivom središča Dobrovnika. TOMO KOLES ■ okviru praznovanja občinskega praznika občine Puconci je bila minuli petek pri podružnični šoli Mačkovci slavnostna otvoritev novega asfaltnega športnega igrišča. Denar za njegovo gradnjo je poleg pokroviteljev prispevala občina Puconci iz svojega proračuna. Ker leži šola, ki letos slavi petnajsto obletnico obstoja, na izredno plazovitem terenu, je bilo treba poskrbeti tudi za sanacijo plazu. Zaradi tega in neugodnega vremena pa še ni do konca ureje no otroško igrišče, čeprav je zbrana že vsa oprema. V križevski vrtec je vpisanih v tem šolskem letu 92 otrok, ki so razvrščeni v pet oddelkov; to je za dva manj kot lani, pa ne zaradi manjšega zanimanja staršev, ampak zgodnejšega začetka šolanja v 9-let-nem programu na OŠ Križevci pri Ljutomeru, ki so ga začeli izvajati v novem šolskem letu. Seveda pa nimajo tako rekoč nobenega vpliva na vrtčev program dejavnosti. Te dni so namenili še posebno pozornost jeseni. Povabili so jo na obisk s polnim vozičkom sadja in košaro jesenskega cvetja. Naučila jih je nove pesmi ter jim pričarala prijetno in veselo razpoloženje. V vrtec so prišli tudi starši, ki so se zabavali skupaj z otroki, in to še zlasti ob ogledu dramatizacije zgodbe Medved išče pestunjo. Dramatizacijo so pripravile mamice skupaj z otroki. Zabava se je nadaljevala ob športno-zabavnih igrah, pečenem kostanju ... Jeseni so namenili posebno pozornost tudi tednu otroka, ko so potekale najrazličnejše dejavnosti oz. aktivnosti - likovne delavnice z naravnimi mate tom, ki pa jih socialno hromi in sčasoma povsem osami, zato si v pomurskem društvu prizadevajo, da bi člani sprejemali slušni aparat, v njem videli koristen pripomoček ter se z njimi naučili poslušati. Lani so začeli z vajami poslušanja in govorjenja za otroke, ki imajo polžkov vsadek, letos pa bodo pomagali ob 'sodelovanju specializiranega logopeda s Centra za sluh in govor iz Maribora tudi odraslim. Na vprašanje, kako najbolje pomagati slušno prizadetim pri njihovi rehabilitaciji, bodo odgovor iskali tudi na novembrskem posvetu, na katerega bo društvo povabilo še predstavnike psihosocialnih služb pri zdravstvenih domovih ter strokovnjake z otorinolaringološke ambulante iz bolnišnice. MHi riali, dramatizacija zgodbe, jesenska tržnica, športno in glasbeno popoldne. Otroci so se zelo zabavali, predvsem pa ustvarjali po lastni želji. Tako bodo zaznamovali tudi druge dogodke, dneve in praznike, tako da bo otrokom bivanje v vrtcu vznemirljivo ter polno srečnih in nepozabnih trenutkov. IJ - JG ■ Slomškova 33, tel.: 536 15 60 Vpisujemo v PROGRAM USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODSKA IN KNJIGOVODSKA DELA Prijave do 24. oktobra 2000 Novo športno igrišče v Mačkovcih Prva šola v Mačkovcih je bila ustanovljena že leta 1913. V šolskem letu 52/53 je postala popolna osemletka, do obdobja 72/73 pa jo je obiskovalo več kot dvesto učencev. V šolskem letu 82/83 je šola postala podružnica osnovne šole Puconci, 20. oktobra 1985 pa je bila otvoritev štirih razredov podružnične šole in dveh oddelkov vrtca. Sedaj ima šola pet oddelkov od 1. do 4. razreda (1. razred že spada v devetletko) z 61 učenci in dva oddelka vrtca, kjer je 26 otrok. Besedilo in foto: TOMO KOLES ■ a osnovnih šolah, kakršna je apaška, imajo tako rekoč idealne razmere za kar najbolj učinkovito uvajanje oz. izvajanje okoljske vzgoje pri učno-vzgojnem procesu. In lahko bi rekli, da je v Apačah res tako. Za nekoliko podrobnejšo ponazoritev dela na tem področju smo se oglasili pri učiteljici 3. razreda Slavici Rovšnik, ki je v minulem šolskem letu izvedla s svojimi učenci tudi posebno anketo o ekološki osveščenosti učencev in njihovih staršev. Sicer pa so pri okoljski vzgoji aktivni vsi na šoli. »Apaško polje leži med reko Muro ter obronki Slovenskih goric in je pretežno kmetijsko območje. Pred leti, ko se je začelo kmetijstvo intenzivneje razvijati, nihče ni predvidel, kaj se bo zgodilo v tej dolini s prstjo in podtalnico.« - Mislite na onesnaženost? »Da, kemijske analize vode so pokazale preveliko vsebnost nitratov, celo do sto odstotkov nad dovoljeno mejo. Tako smo morali kar čez noč nekoč zelo zdravo pitno vodo iz vodnjakov in vodovodnih pip zamenjati z vodo v plastenkah, ki jo moramo seveda kupovati. Žal tudi v šoli otroci ne smejo piti vode iz pipe. Moramo jo filtrirati ali prekuhati.« - Kaj poskušate storiti v šoli, da bi se razmere spremenile? »Ker se zavedamo, da je osveščenost prebivalstva najboljša pot k spreminjanju na bolje, smo namenili še posebno pozornost okoljski vzgoji. Tako že osem let izvajamo interdisciplinarne tedne, v okviru katerih je vsaj ena od tem z okoljevarstveno vsebino. V projekt vključujemo učence od 1. do 8. razreda pa tudi starše, društva (lovska in družina), delovne organizacije (Kmetijstvo Črnci) idr. Svoje ugotovitve predstavljamo tudi širši javnosti. Doslej smo obdelali naslednje teme: Uvajanje okoljske vzgoje v OŠ Apače Ni jim vseeno Otroci ne smejo piti vode iz pip Divja odlagališča, Ekološki problemi v Apačah, Izumiranje ptic pevk, Problem pitne vode, Ravnanje s škropivi in gnojili ter zmanjševanje le-teh, Življenje v potoku in ob njem, Gozdič je že zelen, Ob Muri od Apač do Konjišča, Pomen reke Mure in gramoznic, Šolska učna pot in Naša mokrišča. Ob tem smo si zastavili cilje, kot so vzgajati učence in vse prebivalstvo v smislu, da bodo znali spoštovati naravo in do nje razvijati pozitiven odnos, spoznati glavne vzroke za onesnaženost naše pitne vode in pomen zdrave prehrane, seznaniti z načini, kako zaščititi naravo, idr. Naša šola je že več let tudi članica mednarodne mreže UNESCO-vih šol v Sloveniji in vsako leto uspešno sodelujemo na raziskovalnem taboru v Piranu. Teme so povezane tudi z ekologijo. Tudi ob raznih dogodkih in mednarodnih dnevih (dan zemlje, dan vode) izvajamo raziskovalne naloge.« - Ali bi lahko trdili, da se je odnos učencev in prebivalstva do okolja že spremenil v pozitivni smeri? »Vsekakor je tako. Ugotavljamo, da se je večina gospodinjstev v KS Apače vključila v tedenski organiziran odvoz odpadkov, občasno zbiramo in odvažamo tudi nevarne odpadke, zaščiteno je vodovodno zajetje, z občinskim odlokom je prepovedano škropljenje in gnojenje v bližini vodovodnega zajetja idr.« - V tretjem razredu, ki ga poučujete, pa ste izvedli tudi ločeno raziskavo o odnosu učencev in njihovih staršev do narave. Kakšna je bila osnovna ugotovitev? »Da se je ta odnos spremenil, tako da skoraj ni več videti odvrženih škropiv, da ljudje uporabljajo tudi naravne pripomočke, na primer koprive, da jim ni vseeno, kakšne in koliko detergentov porabijo pri pranju ...« JOŽE GRAJ ■ osladi Dobrota opogumlja uftvdi Sodelujte z nami v dobrodelni akciji tel.: (01) 23-23-186, www.karitas.si 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 19. oktober 2000, f Billi Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., od 10.10.2000 do 17.10.2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 10.10.2000 17.10.2000 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 12.795,48 12.568,00 -1,78 Intereuropa Koper 2.303,08 2.288,58 -0,63 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.141,72 25.927,09 -0,82 Lek, razred A 36.534,28 36.422,55 -0,31 Luka Koper 2.875,54 2.830,47 -1,57 Mercator, poslovni center 12.987,11 12.667,53 -2,46 Petrol Ljubljana 19.070,05 18.297,40 -4,05 Pivovarna Laško 4.233,70 4.175,51 -1,37 Pivovarna Union 39.836,84 39.438,41 -1,00 Radenska 2.289,97 2.242,72 -2,06 Sava 15.254,71 14.982,89 -1,78 Zdravilišče Moravske Toplice 1.125,80 1.237,00 9,88 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.450,00 2.313,39 -5,58 Gorenje Velenje 1.949,78 1.914,00 -1,84 Helios Domžale 33.363,20 33.000,38 -1,09 Kerna Puconci 2.730,00 2.668,44 -2,25 Tovarna sladkorja Ormož 3.300,00 3.300,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2.izdaja 77,66 78,03 0,48 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 94,56 94,24 -0,34 NFD 1 83,65 84,04 0,47 ZVON 1 62,95 62,20 -1,19 POMURSKA INV. DRUŽBA 1 113,78 108,04 -5,04 ZLATA MONETA 1 63,27 66,81 5,60 POKOJNINSKI BON 43,14 43,30 0,37 ATENA 3 37,87 zadržano INFOND ZLAT 47,64 46,09 -3,25 KMEČKA DRUŽBA 47,89 46,44 -3,03 POMURSKA INV. DRUŽBA 2 31,94 31,41 -1,66 Slovenski borzni indeks SBI20 1.686,14 1.661,70 -1,45 Borzni indeks obveznic BIO 107,55 107,56 0,01 Indeks delnic PID-ov PIX 1.312,91 1.297,50 -1,17 V katero smer po volitvah? Trgovanje v preteklih dnevih na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je prineslo nadaljnji padec pomembnejših delnic, posledično s tem pa tudi najpomembnejših indeksov ako je izgubil slovenski borzni indeks v zadnjem tednu 1,45 %, 1,17 % padca pa beleži indeks pooblaščenih investicijskih družb. Padec tečajev je zagotovo rezultat trenutne nelikvidnosti našega borznega trga, saj je, kot kaže investitorjem, ki so prejšnje tedne dvigovali tečaje, pošla sapa. Druge logične razlage ne bi mogel navesti, kajti kljub razpletom volitev, kjer ni obstajala nobena dilema, kdo bo imel mandat za sestavo nove vlade, tečaji vseeno padajo. Na trgih, kjer obstaja večja likvidnost, bi se to vsekakor pokazalo v rasti tečajev. Na spodnjem grafu prikazujem gibanje SBI 20 v letošnjem letu, kjer vidimo trenutni negativni trend, ki pa, upam, da ne bo predolgo trajal oz. se bo trg prebudil iz mrtvila in bomo priče višjim tečajem na borznem trgu. Na tujih trgih spet velja glavna pozornost tehnološkim, medijskim in telekomunikacijskim delnicam, ki sp tudi v glavnem pomagale rasti evropskim delniškim indeksom. Kot zanimivost naj navedem. daje samo minuli petek v ZDA indeks Nasdaq pridobil 8 %. Marsikomu pa povzročajo skrbi šibki evro in napetosti na Bližnjem vzhodu, to pa se potem pozna pri borznih indeksih na svetovnih borzah. Na kratko še preglejmo gibanje indeksov po svetu: ameriški Dow Jones znaša 10D89 točk, tehnološki indek? Nasdaq 3.213 točk, Euro 500 261 točk, Japonski Nikkei 14.892 točk. Evro je trenutno vreden 0,855 dolarja, sodček nafte pa 32,95 dolarja. Borzni posrednik ŠTEFAN KERČMAR ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Zakaj so stanovanjska posojila v nemilosti? Bodo oderuške rezerve izničile varčevanje? Objavljen javni razpis za izbor bank v nacionalni varčevalni shemi dvignil veliko prahu - Banka Slovenije meni, da je zakon v neskladju z ustavo - Krajšo bodo potegnili varčevalci K er je povpraševanje po stanovanjskih posojilih praviloma mnogo večje od ponujene vsote, se je upravni odbor Stanovanjskega sklada RS nedavno odločil za povišanje razpisne vsote z dveh na dobre tri milijarde tolarjev, in to kljub temu, da sklad letos še ni dobil svojega deleža iz proračuna. . Kot smo zvedeli, bo stanovanjskih varčevalcem na voljo 13.300 petletnih in enako število desetletnih pogodb, pri čemer znaša najnižji oziroma osnovni mesečni obrok 11 tisoč tolarjev. Če primerjamo z lanskim razpisom, je razvidno, da je za približno polovico manjši, zato v republiškem stanovanjskem skladu upravičeno pričakujejo, da se bo v nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo vključilo 10 do 15 tisoč varčevalcev. Tako naj bi že konec letošnjega novembra začeli sklepati pogodbe z bankami. V prejšnjem razpisu ugodnih stanovanjskih posojil (vloge so sprejemali v začetku septembra) je sklad namenil dve milijardi tolarjev družinam in parom, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo. Na razpis se je prijavilo 1.251 prosilcev, ki so zaprosili za posojila v skupni vrednosti kar 4,477 milijarde tolarjev. Popolnih vlog je bilo 919, višina upravičeno zaprošenih posojil pa je 3,37 milijarde SIT. Znova se je pokazalo, da potrebe po posojilih krepko prekašajo razpisana sredstva, zato je upravni odbor sklenil, da razpisno vsoto poveča na več kot tri milijarde tolarjev. Kot zagotavljajo v Stanovanjskem skladu, kljub takemu povečanju ni bojazni, da ne bi izpeljali načrtovanega, čeprav bodo stanovanjska posojila na voljo nekoliko pozneje. Računajo, da bo črpanje posojil iz omenjenega razpisa mogoče šele med januarjem in junijem prihodnje leto. Kaj bo z nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo? Septembra letos je bil sprejet tudi zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki podrobneje opredeljuje obseg in pogoje varčevanja ter premijo kot državno spodbudo za tovr- Posodabljanje in nove storitve Pošta ima prihodnost Paketi prinašajo dobiček - Dostava poštnih pošiljk šestkrat tedensko ošta je častitljiva ustanova, za katero bi lahko mislili, da v tekmovanju s sodobnimi mediji, kot je na primer elektronska pošta, nima prave prihodnosti. Pa ni tako. Pošta ima vsekakor prihodnost, saj osebni stiki, kamor štejemo tudi razglednice in pisma, še ne bodo izumrli. V prihodnje pa je mogoče pričakovati tudi rast deleža tiskovin in paketnih storitev. Vse to dokazujejo tudi podatki, ki kažejo, da se je najbolj povečalo število paketnih storitev. Poštarji so sprejeli več poslovnih paketov, poenostavili so postopke pri sprejemanju paketov, posodobili pa tudi trženje. Sicer pa predstavlja v strukturi število pisemskih storitev štiri petine vseh tovrstnih poslov. Čeprav je pošta pri raznosu pisem do tisoč gramov, dopisnic v notranjem in mednarodnem prometu ter telegramov formalno monopolistična, se spopada s čedalje močnejšo konkurenco, zlasti pri prenosu paketov in pisemskih pošiljk. Proti temu se pošta bori predvsem s kakovostjo, zanesljivostjo in primernimi cenami storitev. Poštno omrežje, ki ga Pošta Slovenije stalno širi, je torej nje- /144 Radio Murski val 94,6 Mhz Pošta Slovenije je za zdaj v 100-odstotni lasti države. Predvidene so lastniške spremembe, ko naj bi država 24 odstotkov poštnih delnic prenesla na pide. na konkurenčna prednost. Zdaj pride na eno poštno enoto približno 3.597 prebivalcev. Do vstopa v Evropsko unijo, kjer imajo trenutno 5,4-kratno dostavo na teden, naj bi naša pošta dostavo večini prebivalcev, razen v izjemno težko dostopnih gospodinjstvih, zagotovila šestkrat na teden. Tudi letos bodo nadaljevali z vlaganji v skoraj enakem obsegu kot v minulem obdobju. Tako nameravajo posodobiti poštne lokale in opremo, širiti obstoječe zmogljivosti, uvajati nove storitve ter racionalizirati poslovanje in avtomatizacijo. MILAN JERŠE ■ stno obliko varčevanja. Tako izbor bank in razdelitev pravic za sklepanje varčevalnih pogodb po predhodnem mnenju Banke Slovenije opravi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Le-ta upošteva regionalno porazdelitev, delitev dolgoročnih posojil prebivalstva v bilančni vsoti bank in pokritost s poslovno mrežo. Z zakonom je določen tudi način varčevanja, s katerim je določena višina najnižjega prvega mesečnega obroka varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. V 17. členu omenjenega zakona je navedeno, da znaša varčevalna doba pet ali deset let. Pri tem banka privarčevana sredstva varčevalca revalorizira skladno s predpisi. Stanovanjski sklad RS je v dnevnem časopisju 12. oktobra objavil javni razpis za izbor bank, ki bodo sodelovale pri izvajanju nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Izbrane banke bodo z varčevalci sklenile pet- in desetletne varčevalne pogodbe, na podlagi katerih bodo varčevalci lahko zaprosili za ugodna stanovanjska posojila. Najpozneje do 11. decembra pa bo Stanovanjski sklad RS objavil še javni poziv varčevalcem za sklepanje varčevalnih pogodb. Letne obrestne mere za vplačila se bodo gibale od 1,65 odstotka za petletno varčevanje do 3 odstotkov za desetletno varčevanje. Realne obrestne mere, in sicer 2,45 odstotka za posojila na 10 let in 3,80 za posojila na 20 let, pa so fiksnb. Banka Slovenije nasprotuje zakonu Do tu vse lepo in prav, toda nasprotovanje Banke Slovenije zakonu o nacionalni stanovanjski shemi je povzročilo precejšnje presenečenje, posebej zato, ker je omenjeni zakon prestal parlamentarno proceduro in je bil sprejet v poslanskih klopeh. To pomeni, da Banka Slovenije ne namerava spoštovati določil zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi glede obvezne rezerve, po drugi strani pa v Stanovanjskem skladu RS opozarjajo, da so 12-odstotne obresti na rezervna sredstva, kijih določa Banka Slovenije, kar šestkrat višje kot v Evropi. Menijo, da gre v tem primeru za oderuško stopnjo obvezne rezerve, posledica česar so dražja stanovanjska posojila v slovenskih bankah. Stališče Banke Slovenije je, da sta 4. in 43. člen omenjenega zakona v neskladju z ustavo, ker posegata v samostojnost osrednje banke. V zakonu naj bi bilo vrsta nepotrebnih določb, ki BS zavezujejo v obliki mnenj, na katere Stanovanjski sklad ni vezan. Še posebej naj bi bilo problematično mnenje o izboru bank in razdelitvi pravic za sklepanje varčevalnih pogodb, ki ga opravi Stanovanjski sklad, saj je to, kot navajajo, v nasprotju s temeljnimi načeli delovanja BS. Le-ta je zainteresirana za vse oblike dolgoročnega varčevanja. Meni, da morajo veljati za vse oblike varčevanja enaka pravila, torej tudi za varčevanje v okviru nacionalne varčevalne sheme. Pri tem v Banki Slovenije opozarjajo tudi na posledice, ki jih bo imel ta zakon, skupaj s prvo varčevalno shemo iz leta 1999, na bančni sistem, za stabilnost katerega je odgovorna ravno BS. Po njihovem ta shema krši temeljna načela bančništva z vidika likvidnostnega, obrestnega in kreditnega tveganja. V zvezi s tem naj bi imele banke na voljo prekratek čas za odobritev posojila. Banka Slovenije vidi rešitev teh težav v podaljšanju tega časovnega obdobja, v katerem morajo banke odobriti posojila varčevalcem. Kaj se bo izcimilo iz tega zapleta, bo pokazal nadaljnji razvoj dogodkov. Dotlej pa bodo stanovanjski varčevalci morali počakati in videti, kako bodo reagirale posamezne banke. MILAN JERŠE ■ Pomurski tisk pred javno dražbo Kupec znan? epremično in premično premoženje Pomurskega tiska v stečaju bodo prodajali na javni dražbi kot celoto za izklicno ceno 340,6 milijona tolarjev, to pa je po besedah stečajnega upravitelja Milana Korena ocenjena vrednost. Javna dražba je razpisana za 23. oktober, zainteresirani kupci, ki nameravajo licitirati, pa morajo plačati deset odstotkov varščine. Glede na 754 milijonov priznanih terjatev, in ker je premoženje stečajnega dolžnika skoraj v celoti zastavljeno Pomurski banki, bodo upniki, ki nimajo hipoteke ali priznane prednostne terjatve, potegnili kratko. V prostorih stečajnega dolžnika posluje od lanskega aprila kot najemnik ljubljansko podjetje Eurotrade Print v lasti Jožeta Štivana. To ima v najemni pogodbi zapisano tudi predkupno pravico do premoženja stečajnega dolžnika, Bojan Žunič, direktor družbe, je pred dobrim letom že tudi izjavil, da če Eurotrade Print ne bi imel namena nakupa, v podjetje tudi ne bi šel. Najemnik poslovnih in proizvodnih prostorov stečajnega dolžnika naj bi namenil za ohranitev in posodobitev proizvodnje okoli 40 milijonov tolarjev, to pa se bo upoštevalo ob prodaji premoženja stečajnega dolžnika. MH ■ VBIMK ,19. oktober 2000 GOSPODARSTVO SGP Pomgrad v poslovnem sistemu Intering Alkemiki v »Dachauu« Predlog za odvzem priznanja Štefanu Tratnjeku GZS na preizkušnji Intering Holding prevzel SGP Pomgrad S plošno gradbeno podjetje SGP Pomgrad pod svojim imenom združuje družbe SGP Pomgrad Gradnje, SGP Pomgrad ABI, Tovarno asfalta Pomurje, kjer je enainpetdesetodstotni lastnik, po lovem letu pa bo začel delovati kot samostojna pravna oseba še obnt betona in gramoza. SGP Pomgrad kot celota pa je povezan v sistm podjetij Intering Holding, d. o. o. Stanko Polanič, direktor SG* Pomgrad, ugotavlja, da se sinergijski učinki prevzema Pomgrada s srani podjetij Intering poznajo pri zniževanju stroškov in kakovosti zgajenih objektov, saj se eno od Interingovih podjetij pojavlja kot inve-stior, tako organizirani pa tudi dosegajo večji tržni učinek. pa so ekološki projekti, torej čistilne naprave. Aktualni sta obnova čistilne naprave v Murski Soboti ter gradnja le-te v Bakovcih. Priprave za avtocestni kolač SGP Pomgrad je namenil lani za posodabljanje opreme in zgradbe 555 milijonov, letos pa novih 500 milijonov tolarjev. Večino prostih investicijskih sredstev bičnih metrov gramoza, SGP Pomgrad pa načrtuje v naslednjih petnajstih do dvajsetih letih povečati gramozno jamo v Bakovcih za 47 hektarjev (glede na obstoječo proti severu in vzhodu) in izkoriščati zaloge, kijih ocenjujejo na 4 milijone kubičnih metrov. SGP Pomgrad je v dogovoru z mestno občino že tudi prevzel financiranje ureditvenega načrta brežin, ki naj bi jih sproti urejali, n zvršni odbor sindikata in svet delavcev Gidgrada sta tik pred uvedbo stečajnega postopka za družbo naslovila na GZS, Območno gospodarsko zbornico za Pomurje pre- Dobičkanosnost vsoka Skupina podjetij Intering je lani ustvarila bruto dobiček v vednosti 800 milijonov tolarjev, letos pa bo ta blizu milijarde, lanski bruto dobiček samo v SjP Pomgrad je znašal 444 mi-lionov tolarjev (391 milijonov čsti dobiček) ob prihodkih po-sovanja, ki so znašali 4 milijar-odo kmalu poslali obvezancem in upravičencem >bvestila o valorizaciji preživnin za 5,1 odstotka. Tokratna valorizacija je že druga v trejn letu. Prvo v vrednosti 7,1 odstotka) je opravila Vlada R Slo-enije 1. marca. (F. KI.) V Ihovi je najti precej lepih hiš. Na sliki je Kranerjev dom. Foto: F. Š. je že od vekomaj izjemno teman. Skozi je včasih vodil blaten kolovoz in ljudi je bilo ponoči tukaj strah hoditi, zato tako ime. Denar za posodobitev ceste so dali krajani in občina. Zdaj se lahko vozijo po opravkih v Benedikt po neprometni bližnjici. Prej so se morali voziti po preobremenjeni mednarodni prometnici v dolini. Na tem območju se stikajo Drvanja, Trstenik in Ihova. Na območju Trstenika so tudi dobro vidne rimske gomile. Ihova je izrazito starožitno kmetijsko območje. Kmetje se ubadajo vsi z vsem. Po malem redijo govedo, mlekarice, prašiče. Sejejo pšenico, oves, ječmen, koruzo in vedno manj sladkorno peso. Trije se ubadajo intenzivneje z vinogradništvom, nov. Od vsake hiše je kdo zaposlen v oddaljenejših krajih in je zato kmetijstvo večini dopolnilna dejavnost. Blizu izvira Ihovskega potoka je star slatinski izvir, ki vsebuje precej železa. To vodo domačini občasno koristijo. Blizu je bil stari mlin. Tu vodi pot čez magistralno cesto in tam se Ihova nadaljuje proti Negovi, Radven-cem, Lokavcem in Štajngrovi. Letos so asfaltirali blizu 900 metrov ceste blizu Radvenec. Vodi do posameznih domačij in na polja. Nekaj makadama na tem območju pa še vedno čaka na asfaltno prevleko. V Ihovi imajo klub malega nogometa, ki ima igrišče blizu glavne ceste. Fantje igrajo že nekaj let v pomurski ligi. Na hribu nad igriščem je dom 88-letne Marije Leopold, ki je ena naših redkih izdelovalk šopkov iz suhega cvetja. Namenjeni so porokam, fantom za »štelungo«, za okrasitev oltarjev... FRANČEK ŠTEFANEC ■ 72-letni Alojz Maje z Jezer 41 pri Rakičanu ima za naše podnebne razmere kaj nenavaden hobi. Goji namreč rastline oz. sadeže, ki bi bolj spadali v mediteranske predele Evrope ali južno poloblo. Toda toliko sadežev, kot mu jih je letos obrodilo limonino drevo, ni bilo doslej še nikoli, čeprav goji tovrstne rastline že deset let. Kot kaže, je limonovcu letošnja izredno vroča klima s kasnejšo obilico dežja izvrstno ustrezala, tako da je bogato obrodil. Pa ne samo letošnja, saj traja doba dozorevanja sadeža kar dve leti. Alojz bo limone v glavnem podaril sorodnikom, dve pa je dal tudi nama s fotografom za spomin, in to je kolego Jureta tako navdušilo, da bo sedaj tudi sam poskusil z gojenjem limon. Za uspeh pa limonovec potrebuje ogromno toplote ter vsako jutro in zvečer veliko vode. Ta Alojzov bo zimo zato prebil v garaži. Lastnik pa goji tudi mandarine, a te zaenkrat ne uspevajo tako dobro kot limone. Z gojenjem južnih sadežev se je pred desetletjem začel ukvarjati poskusno, potem ko je pri podobnem opravilu opazoval svojo sedaj že pokojno ženo, oba sta takrat še stanovala v znani Hekličevi hiši (ki je sedaj ni več) v Kocljevi ulici. Kasneje je ta konjiček prerasel v veselje in strast. Ne samo rastline, pri Alojzu se dobro počutijo tudi živali, saj skrbi tudi za nekaj psov in mačk. Je potem sploh treba povedati, da smo na takega bralca ponosni, saj je Alojz Maje že več kot 15 let naročnik Vestnika. ■ TK, foto: JZ V Močni se radi ustavljajo tudi pomurski poslovneži Gostilna Šiker ima 130-letno tradicijo drugi ljubiteljsko. Napredek pomeni Vrtnarstvo Branka Borka, ki v okviru dopolnilne dejavnosti goji cvetje. Podjetnik Stanislav Kraner vodi kleparsko dejavnost in ima nekaj zaposlenih kraja- Na kratko Gostilno bo vodila že šesta generacija Šikerjev P o tako imenovani severni magistrali drve z jeklenimi konjički iz Pomurja proti Mariboru, Ljubljani, številni poslovneži. Pot je dolga, naporna; poslovni dogovori zahtevajo »celega človeka«. In ob kolikokrat je bilo treba v minulih desetletjih v kuhinji zamenjati štedilnik. Obnoviti, zamenjati Pomurje Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je organiziral četrto seniorsko srečanje piscev začetnikov. Bilo je v hotelu Areh na Pohorju, udeležilo pa se gaje 34 piscev. Prišli pa so tudi mentorji: Peter Kuhar s TV Slovenije, pisatelj in urednik Marjan Pungartnik in urednica revije Mentor Dragica Breskvar, ki so ocenjevali njihova dela. (J. Ka.) Velika Polana Na osnovni šoli Miška Kranjca deluje turistični podmladek, katerega mentorica je Bernarda Žalik. V poletnih mesecih so se vključili v počitniško šolo, v kateri so bile razne delavnice, med njimi tudi fotografska. Turistični podmladek je predstavil javnosti tudi projekt z naslovom Piškur - žival, ki v ponvi cvrli. Nekoč so ga lovili celo z rokami. (J. Ž.) Gornja Radgona Pred kakimi petimi leti je dalo postaviti radgonsko turistično društvo (TD) stopnice, ki vodijo do gradu, vendar so zaradi nekakovostne izdelave propadle in hoja po njih je bila nevarna, zato so se v TD odločili za postavitev 282 novih stopnic, ki so jih izdelali v podjetju Betonarna Petelin. Stale so 300.000 tolarjev. Želja TD je, da bi uredili tudi javno razsvetljavo. Stopnišče je del priljubljene turistične rekreativne poti, ki vodi na radgonski grad, od tam pa vodi pešpot ob vznožju Grajskega brega mimo lipovega drevoreda do hiše dr. Janka Šlebingerja in znamenitega Burgeršpitala, ki je ob gradu najstarejša hiša v Radgoni. (L. Kr.) vračanju v poznih popoldanskih ali večernih urah se mnogi desetletja ustavljajo v gostilni Šiker v Močni. Privabljajo jih okusna hrana, prijazna postrežba in okolje, ki je takšno, kot se za pravo gostilno spodobi. Po tistem davnem letu 1870, ko' sta prvič odprla vrata gostilne v Močni pri Lenartu zakonca Ana in Mihael Šiker, se je popeljalo po cesti, ki loči gostilno od razsežnih gospodarskih poslopij, nešteto preprostih kmečkih, furmanskih vozov, bahavih kočij, avtomobilov. Pisana dru- ščina gostov se je skozi čas ustavljala v gostišču. Menjavale so se generacije točajev in gostov. Gostilno v Močni bo že kmalu vodila šesta generacija Šike-rjeve rodovine. In vsak rod je preživel čase miru, vojn. Menjavali so se vladarji; propadale so države, rojevale so se nove. Nič- opremo gostilne, posodobiti točilno mizo.. Oblikovala se je celo zgodovina. In Šikerji so marljivo stregli prigrizek, pijačo. Zagrizali so se v poklicno delo, zavedajoč se, da se živi le od dela. In minulih 130 let so skušali Šikerjevi ohraniti; ustaviti čas. Uredili so celo muzej, ki bo odslej pestril ponudbo hiše. F. Š. ■ Poslopja gostilne Šiker v Močni pri Lenartu stojijo na obeh straneh magistralne ceste, ki pelje proti vzhodu ali od njega. Foto: F. Š. PARLAMENTARNE VOLITVE 2000 19. oktober 2000, 3. volilni okraj (Ljutomer) 4. in 5. volilni okraj (Murska Sobota I in II) Tretji volilni okraj ptujske volilne enote je zajemal upravno enoto Ljutomer s štirimi občinami: Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Veržej in Razkrižje ter vas Bolehnečici v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. V volilni register je bilo vpisanih 15.014 volilnih upravičencev, ki so glasovali na 56 voliščih, na predčasnem volišču pa je glasovalo 7-9 volivcev. Okrajna volilna komisija s sedežem v Ljutomeru je štela pet članov in pet namestnikov, ki jim je predsedoval Mitja Berce. Zbiranje podatkov je potekalo v.dokaj sproščenem razpoloženju, nekoliko drugače pa je bilo pred njihovimi vrati, kjer so se kmalu po 19. uri začeli zbirati predstavniki posameznih vo- Jožef Špindler (LDS) »Zahvalil bi se za podporo volivcev in poudaril, da se bom moral glede na rezultat še bolj potruditi. Pričakoval sem največ 35 % glasov, zato je bil rezul- tat zame presenečenje.« lišč. Ob osmih zvečer je bila vrsta čakajočih že precej dolga, uro kasneje pa je bilo občasno slišati kar nekaj negodovanja. Čakajoči so postajali nestrpni, čeprav je volilna komisija delala brez premora. Ob 21.30 smo dobili prve neuradne rezultate, ko je bilo preštetih 5410 glasovnic. Rezultati se do konca štetja niso kaj bistveno spremenili, nekaj časa se je bil boj za tretje in četrto mesto, ob enajsti uri zvečer pa smo imeli v rokah zadnje podatke, ko so prešteli vse glasovnice. Glasovalo je 9985 volivcev, 249 glasovnic je bilo neveljavnih, to pa pomeni približno 66-odstotno volilno udeležbo. Naslednji dan so odpirali še prispele glasovnice po pošti, teh je bilo 26, tako da so zadnji neuradni 6. volilni okraj (Gornja Radgona) Tudi v volilnem okraju 6. volilne enote 8 s sedežem v Gornji Radgoni so dali volivci največjo podporo Liberalni demokraciji Slovenije. Njena kandidatka Danica Sepeši, sicer ravnateljica OŠ Radenci, je dobila 2.767 glasov ali 27,84 odstotka, kljub temu pa ta rezultat ni zadostoval za mesto v poslanskih klopeh. Več sreče je imel drugouvrščeni, to je kandidat Združene liste socialnih demokratov Feri Horvat, dosedanji poslanec, ki bo to funkcijo opravljal tudi v naslednjih štirih letih. Dobil je 2.316 glasov ali 23,30 odstotka. Tretje mesto je pripadlo članu SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Slavku Mihaliču, ki je zbral 1.195 glasov ali 12,02 odstotka. Na četrto mesto se je uvrstil predstavnik Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke Jožef Kocuvan z 916 glasovi ali 9,22 odstotka. Peto mesto pa je pripadlo kandidatu Socialdemokratske stranke Slovenije Jožefu Jurši z 892 glasovi ali 8,97 odstotka.. Nadaljnje uvrstitve poslanskih kandidatov: Milan Nekrep (Demokratična stranka upokojencev) je prejel 591 glasov ali 5,95 odstotka, Nebojša Vukotič (Stranka mladih Slovenije) 442 ali 4,45 odstotka, Ivan Lukič (Slovenska nacionalna stranka) 384 ali 3,86 odstotka, Ana Korošec (Nova stranka) 1 16 ali 1,17 odstotka, Davorin Semolič (Zeleni Slovenije in Zelena alternativa) 106 ali 1,07 odstotka, Erika Vrečko (Glas žensk Slovenije) 105 ali 1,06 odstotka, Ivan Žvegla (Demokrati Slovenije) 70 ali 0,70 odstotka in Franc Belšak (Deželna stranka Štajerske) 39 ali Čakajoči predstavniki volišč, ki so po dolgem dnevu želeli čimprej oddati glasovnice, so v dolgi vrsti postajali nestrpni, (foto: DT) rezultati takšni: Jožef Špindler (LDS) 43,99 %; Maksimiljan Go-šnjak (SDS) 16,25 %; Marija Gjerkeš Dugonik (DeSUS) 8,89 %; Ozvald Tučič (SLS + SKD) 8,62 %; Danijel Smodiš (NSi) 8,07 %; Jožef Šumak (ZLSD) 6,05 %; Gorazd Tribnik (SNS) 3,75 %; Rajko Rogač (SMS) 1,91 %; Rajko Mlinarič (Združeni zeleni) 1,14 %; Tatjana Toš (Glas žensk Slovenije) 0,68 %; Tatjana Pintarič (Nova stranka) 0,32 %; Dragutin Fekete (DS) 0,18 %; Julijana Cergol (Deželna stranka Štajerske) 0,15 %. Zmagovalec Jožef Špindler se je takoj po koncu štetja glasov oglasil v prostorih ljutomerske občinske zgradbe, kjer so glasove preštevali (informacije o rezultatih mu je pred tem ves čas telefonsko javljal Udeležba pod pričakovanji Sicer pa je na nedeljskih volitvah v šestem volilnem okraju s sedežem v Gornji Radgoni od 17.063 vpisanih v volilni imenik glasovalo 10.317 ali 60,46 odstotka volivcev. Neveljavnih je 'bilo 371 glasovnic. \ In še rezultati po voliščih: vodita dve glasovalni mesti v Radencih, in sicer v gasilskem domu, kjer je bila udeležba 72,15-odstotna, in vrtcu z 71,83 odstotka. Z odzivom volivcev se lahko pohvalijo tudi v Gornji Radgoni - Metttis z 70,65 odstotka, Okoslavcih (67,81 odstotka), Rožičkem Vrhu (66,54 odstotka), Gornji Radgoni - kulturni dom (66,14 odstotka), na Kapeli (65,13 odstotka) in še na nekaterih manjših voliščih. Zanimivo pa je, da so se najslabše odrezali v Negovi, kjer je prišlo na glasovalno mesto le 39,39 odstotka volivcev. Povsod drugje je namreč glasovalo več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev. Kot nam je povedala predsednica okrajne volilne komisije Majda Bakan Šiftar, ki je aktivno sodelovala tudi pri volitvah pred štirimi leti, »z letošnjo volilno udeležbo nisem povsem zadovoljna, saj je rezultat pod mojimi pričakovanji. Toda navsezadnje moramo biti zadovoljni tudi s tem in se sprijazniti z dejstvom, da so volivci oddali toliko glasov, kot so pač. Sicer pa so morali najdlje čakati na volilne izide z glasovalnega mesta Gornja Radgona -kulturni dom s sicer čez tisoč volivci. Potrdila je, da je bilo zaradi tega sekretar LDS v Ljutomeru Roman Caf), kamor mu je prišla čestitat tudi tretjeuvrščena Marija Gjerkeš Dugonik. Maksimiljan Gošnjak (SDS) »Sicer nisem pričakoval mandata, vendar pa si nisem mislil, da bo tako velika razlika med prvim in drugim mestom. Tovrstni rezultat me čudi, saj le dokazuje, da so ljudje kljub slabemu stanju zadovoljni s tem, kar imajo, in tako vidim v naslednjih štirih letih pot navzdol.« tudi težavnejše. Čez dan so prejeli nekaj javljanj s terena in opozoril na določene nepravilnosti, toda v praksi ničesar bistvenega. »Bila je neka pripomba, češ da je eno od volišč nekoliko manjše, ker je bilo le-to pač prejšnja leta v prostorih osnovne šole, zdaj pa so ga premestili drugam. Če lahko omenim še to, so nas nekateri opozorili, zakaj niso bile glasovnice originalno zapečatene. Ker pa vemo, da so bile glasovnice tiskane na državni ravni, ne gre za nikakršne fotokopije ali kaj podobnega.« Takšna gneča je bila kmalu po 20. uri na sedežu okrajne volilne Lomiciia v Hnrnii Radnnni Fntn" IVI .1 Ta dva volilna okraji zajemata območje Goričkega in M. Sobote z okoliškimi vasmi. Volilni komisiji teh okrajev sta imeli sedež na upravni enoti v M. Soboti, kjer smo lahko dobili že v nedeljo ob triindvajseti uri neuradne rezultate volitev. V ponedeljek smo k tem prišteli še glasovnice, ki so prispele po pošti, tako da smo dobili naslednji izid, kjer je v četrtem okraju od 25354 volilnih upravičencev glasovalo 16403 volivcev, v petem pa jih je od 24770 upravičencev volilo 17110. Rezultati v četrtem volilnem okraju so naslednji: Geza Džuban (LDS) 45,86 %; Drago Pri Novakovih na Vaneči, kjer so bili zbrani simpatizerji ZLSD in kandidata te stranke za četrti in peti volilni okraj, je bilo kljub delnemu zadovoljstvu z rezultati veselo, (foto: JZ) Gneča je bila tudi na sedežih strank v Murski Soboti, kjer so volitve spremljali socialdemokrati. Monitorji računalnikov, prek katerih so po internetu lahko spremljali volitve, so bili zelo gledani, (foto: JZ) Geza Džuban(LDS) »Kot sedaj kažejo rezultati, bom med volilvce šel z mešanimi občutki,saj bom ostal velik dolžnik« Šiftar (SDS) 11,87 %; Janko Halb (SLS + SKD) 9,89 %; Ernest Novak (ZLSD) 8,38 %; Jožef Magdič (NSi) 6,36 %; Rudolf Kulič (DESUS) 5,29 %; Slavko Švenda (DS) 3,46 %; Jelka Trajbar (SNS) 3,20 %; Rajko Rogač (SMS) 2,78 %; Miran Gyorek (Združeni zeleni) 1,11 %; Dušanka Žiško (Glas žensk Slovenije) 1,08 %; Ana Korošec (Nova stranka) 0,73 %. V petem volilnem okraju pa' so volili tako: Andrej Gerenčer (LDS) 46,66 %; Janko Bezjak (SDS) 9,86 %; Ivan Mesarič (NSi) 9.56 %; Nadja Ivanc Miloševič (ZLSD) 8,79 %; Ivan Obal (SLS + SKD) 7,86 %; Srečko Kavaš (SNS) 4,21 %; Angela Novak (DESUS) 3,96 %; Slavko Švenda (DS) 3,63 %; Simon Kuzmič<(SMS) 3,17 %; Jelka Orban (Združeni Zeleni) 0,85 %; Brigita Fridl (Glas žensk Slovenije) 0,76 %; Aleksandra Kučan (Nova stranka) 0,62 %; Matilda Košnjek (Deželna stranka Štajerske) 0,0Ž %. Ernest Novak (ZLSD) »Čudi me, daje na Goričkem LDS dobil tako močno podporo, saj kot vemo njihova politika ni ugodna za kmeta« T. KOLEŠ, D. TIBAOT, C. KOSEDNAR, M. JERŠE ■ Po sedmi uri zvečer sta začeli sprejemati okrajni volilni komisiji prve glasovnice z volišč, ki so jih prinašali volilni odbori. Kot je komisija povedala že pred tem, je obiskala volišča in ugotovila, da do kršenj pravil na volitvah ni prišlo in da niso prejeli nobene pritožbe. Takoj ko smo malo pred deseto uro prejeli prve še nepopolne rezultate, ki pa so že kazali precej realno sliko, smo se odpravili poiskat štabe, kjer so nekateri kandidati s svojimi strankarskimi kolegi spremljali volitve. Liberalna demokracija je imela svoj sedež v hotelu Zvezda, kjer so že slavili, saj jim je svoje glasove namenila skoraj polovica volivcev. Tam smo našli tudi oba kandidata te stranke za četrti in peti volilni okraj, Gezo Džubana in Andreja Gerenčerja, ki sta dala tudi prve izjave. Oba sta bila nad takšnim številom glasov presenečena, še posebej, ker so jim volivci v vaseh, ki na prejšnjih volitvah niso bili naklonjeni Liberalni demokraciji, sedaj izrazili močno podporo. Obiskali smo tudi sedež strank pri »žuti kuči«, kjer so volitve spremljali socialdemokrati. Drago Šiftar in Janko Bezjak sta trenutne rezultate komentirala kot tiste, ki jih je bilo realno pričakovati. Priznala sta, da bil bi lahko odstotek nekoliko višji, vendar so volivci tako odločili, in to je legitimno. Na Vaneči pri Novakovih pa je imela svoj štab Združena lista. Tam sta bila tudi kandidata te stranke Ernest Novak in Nadja Ivanc Miloševič. Kot pravi Novak, so z rezultati zadovoljni. Tudi Nadja Ivanc Miloševič je z rezultati delno zadovoljna, jo pa' prav tako preseneča, da se Prekmurci niso odločili za spremembe. USTI E, 19. oktober 2000 KROJjlKA 17 Pomurje: Minister Jambrek v Veliki Polani Zgodilo se je... Vlomi in tatvine Nezanec je vlomil v prostore NK Črenšovci in ukradel manjšo količino brezalkoholnih pijač. - Vaščanka iz Grab je oškodovana za 50.000 tolajev in 1.500 šilingov. Oboje ji je .nekdo ukradel z mize v spalnici, ko je bila za hip zdoma. - V Biserjanah je nekdo ukradel iz rastlinjaka razno opremo in 500 litrov kurilnega olja ter nekaj orodja, s čimer je lastnico oškodoval za 600.00(5 tolarjev. -Na gradbišču Gigrada v Petišovcih so policisti obravnavali tatvino vrtalnega in brusilnega stroja, ki sta izginila 12. oktobra. - 13. oktobra je prišel neznanec v nezaklenjeno skladišče trgovine pri Svetem Juriju ob Ščavnici in ukradel več cigaret, nato se je z avtom odpeljal. Seveda ga skušajo odkriti. - V noči s 13. na 14. oktober je neznanec zlomil steklo na vratih osebnega avta v Gan-čanih, nato pa ukradel iz vozila žepni kalkulator. - V noči na 14. oktober je neznani storilec vlomil v gostinski objekt na avtobusni postaji v Gornji Radgoni ter odtujil nekaj živil in registrsko blagajno. Le-to so pozneje sicer našli, a je škode vendarle za 60.000 tolarjev. - Iz rezervoarja delovnega stroja, parkiranega na deponiji gramoza v Gornjih Petro-vcih, je nočni tatič ukradel 180 litrov plinskega olja in lastnika oškodoval za 27.000 tolarjev. - V brezcarinski trgovini v Dolgi vasi je neka madžarska državljanka poskušala plačati blago s ponarejenim bankovcem za 5.000 slovenskih tolarjev. - Med 12. in 16. septembrom je nekdo vlomil v vrtno lopo v bližini avtobusnih garaž v Murski Soboti ter odnesel nekaj orodja in oblačil, s čimer je oškodoval lastnika za 15.000 tolarjev. Š. S. ■ BMZPIAČJN KIK - VSAK OAN 00 12*00 20* Lov na vlomilce v avtomobile Vlamljala v Pomurju Ljubljančana sta pristala v priporu a območju Pomurja, zlasti pa v Murski Soboti, je bilo v preteklih tednih veliko vlomov v osebne avtomobile, zato se je marsikdo vprašal »kaj dela policija«, da storilcev ne prime. Pa jih je! S Policijske uprave Murska Sobota so nam sporočili, da so policisti PP Murska Sobota v jutranjih urah (ob 3.45) po obvestilu občana prijeli osumljena H. J. in S. S., oba iz okolice Ljubljane. Privedli so ju na policijo in ugotovili so, da sta samo ponoči 22. septembra s pomočnikom, ki mu še niso prišli na sled, vlomila v deset osebnih avtov, parkiranih na različnih parkiriščih v Murski Soboti. Zdi se, daje Murska Sobota »raj« za vlomilce. Le kako drugače si je mogoče razlagati, da so se osumljenci namensko pripeljali v Mursko Soboto, kjer so s posebej prirejeno napravo (orodjem za lomljenje avtomobilskih stekel) vlamljali predvsem v avtomobile srednjega razreda, nekaj pa tudi v dražje avte. Prisvajali so si denar, bančne kartice, čekovne blankete, prenosne telefone ter različne dokumente, ki so jih pozneje prenaredili in se z njimi predstavljali ali so jih prodali. Samo v noči, ko so jih prijeli, so si pridobili premoženjsko korist v višini 580.000 tolarjev! To pa še ni vse! Policisti in kriminalisti so ugotovili, da je vlomilska druščina v noči na 14. september vlomila kar v 12 avtov in lastnike oškodovala za 838.000 tolarjev. Pet dni pozneje, spodbujeni, da jih niso prijeli, so spet vlamljali 19. septembra, ko so oskubli pet avtomobilov in si pridobili predmete in denar v vrednosti 420.000 tolarjev. Denar (gotovino) so si seveda razdelili, ukradene bančne kartice so bile uporabljene v Mariboru, na Trojanah in v Domžalah, ukradene predmete (na primer mobilni telefon) pa so prodali. V sodelovanju s policijskimi enotami in kriminalisti z območja celotne Slovenije je potrjen sum, da so vlomilci iz Ljubljane vlamljali tudi v osebne avte v Radencih, Gornji Radgoni, Slovenj Gradcu, Celju, Domžalah, Kamniku ... Iz evidence je tudi razvidno, da gre za storilce - povratnike. S. S. ■ »Iste probleme bo moral reševati tudi moj naslednik« Problematika mejnega režima in beguncev inulo sredo se je mudil na obisku v Veliki Polani slovenski minister za notranje zadeve dr. Peter Jambrek. Minister se je odzval povabilu velikopolanskega župana Štefana Prše, ki je želel debatirati le o dveh pomembnih točkah: mejnem režimu in begunski politiki: »Kolegi novinarji so že dosti storili pri predstavitvi te problematike slovenski javnosti. Nismo pa še dobili zelene luči s takšnimi potezami, kot je npr. vaš današnji obisk, g. minister. Zavedam se, da brez sodelovanja s hrvaško stranjo ne bo šlo, zato me veseli, da je moj kolega, direktor na hrvaški strani, napovedal, da bi Hrvaška lahko zmanjšala nadzor na Muri, to pa je vsekakor pozitivni premik. Sami smo v občini že začeli srečanja z občani. Za strokovni del bo poskrbela policija, ki bo poučila ljudi, kako naj se obnašajo v stiku z begunci.« Prša je obvestil ministra, da je bilo v občini zbranih že štiristo podpisov na peticiji, s katero si želijo ureditev mejnega režima na bolj človeški način, dokler meja ne bo ratificirana: »Vse skupaj se že predolgo vleče, zato je prihajalo do incidentov, ki pa jih je policija korektno reševala. Želimo si neke trajnejše rešitve.« Minister Jambrek je dejal, da dolgoročno ne more kaj dosti stori- Dr. Jambrek: »Mislim, da je dolgoročni sklep obeh držav meja po reki Muri. Tudi Hrvati bi bili za to, čeprav bi izgubili nekaj sto hektarjev zemlje, bi pa dobili v zameno od Slovenije neke koncesije.« - Foto: TK ti, saj se njegov mandat izteka, kljub temu pa gaje problematika na Muri prevzela: »Iste probleme kot moj predhodnik bo moral reševati tudi moj naslednik. V naslednjih tednih bom skušal pripraviti dokument pogajalskih izhodišč in bom obvestil mojega kolega v vodstvu policije, tako da bi lahko prišlo do delovnih dogovorov s hrvaškim ministrom za notranje zadeve in kolegom Šturmom, ki sodeluje v mešani hrvaško-slovenski komisiji za mejo.« Zbranim novinarjem in županu je priznal, da o tej problematiki vedo desetkrat več in bolje kot on, kljub temu pa je vprašanja, ki se morajo rešiti, razdelil v štiri sklope: 1. varovanje območja pred ilegalnimi prihodi tujcev (ne Hrvatov), 2. varovanje in vzdrževanje nasipa, 3. nezakonit izkop gramoza in 4. boljše provizorično stanje katastrske meje. Oktober - mesec požarne varnosti Za varno ogrevanje doma Napake na dimnikih glavni povzročitelji požarov asilska zveza Slovenije je tudi letos organizirala vrsto preventivnih aktivnosti za osveščanje ljudi ter s tem zmanjšanje požarne ogroženosti, še posebno v oktobru, ki je že vrsto let mesec požarne varnosti. Gesla letošnjih oktobrskih aktivnosti - Za varno ogrevanje doma -si nacionalna gasilska zveza ni izbrala naključno, saj so prav napake v zvezi z dimnimi napravami glavni povzročitelji požarov. O tem zgovorno priča tudi požarna statistika minulega leta, ko je bilo v naši državi na objektih 1.497 požarov. Med znanimi vzroki za izbruh požarov v stanovanjskih objektih je bil namreč na prvem mestu samovžig saj v dimnikih oziroma iskrenje iz dimnika. Takih požarov je bilo kar 299. Zelo pogost vzrok požarov so bila tudi nepravilna delovanja električnih in grelnih naprav ter aparatov. Lansko leto je zaradi tega zagorelo 134-krat, 46-krat pa je zagorelo zaradi gradbene ali konstrukcijske pomanjkljivosti dimnikov. Da bi se požarni ogroženosti na naših objektih kar se da izognili, moramo biti pozorni že pri načrtovanju in graditvi stanovanjske hiše. Med drugim moramo paziti tudi na Na pripombo novinarskega kolega, da je hrvaški sabor že leta 1997 ratificiral mejni prehod Sv. Martin na Muri - brod Hotiza, naša stran pa še do zdaj ne, je Jambrek odgovoril, da »se policija nerada odloča za nove statuse mejnih prehodov, ker to pomeni večjo finančno obremenitev in več potrebnih delavcev«. Dodal je, da sam ne more glede tega kaj dosti narediti, saj ni neposredni šef policije, bo pa apeliral na kolega Pogorevca. Sporazum, ki so ga pred kratkim podpisale občine, je minister ocenil kot delni poseg v pravno-državne zakonodaje, ker bi pa lahko bil v pomoč državnim organom, ga je dal na vpogled ministru za zakonodajo. Toda: »Občine lahko dajejo pobudo, da bi pa same ustvarjale meddržavne sporazume, pa ni mogoče!« TOMO KOLEŠ ■ pravilno izvedbo kurišč in dimnikov: pri tem moramo paziti, da so dimo-vodi in dimniki primerni glede na tip kurišča in kuriva. • Pomembno pa je tudi, da so dimniki redno čiščeni in vzdrževani. Potrebni so tudi redni in strokovni pregledi kurilnih naprav, dimovo-dov, dimnikov in prezračevalnih naprav v objektih. To še zlasti velja pred začetkom kurilne sezone ali ko zamenjamo vrsto kuriva. Kot navajajo v posebnem letaku, ki ga je izdala Gasilska zveza Slovenije'n je namenjen vsem gospodinjstvom, zaradi neočiščenega dimnika v kurišče ne pride dovolj zraka, zato kurivo ne zgori popolnoma in nastaja vedno več saj, ki dimnik še bolj mašijo. In prav to je glavni vzrok za vžig saj, torej dimniški požar. Ta lahko traja zelo dolgo in ga praviloma ne gasimo sami. Poklicati moramo gasilce na številko 112, sami pa moramo v tem času paziti, da se požar ne bi razširil na okolico dim- Gornja Radgona 11. oktobra ob 22.15 se je zgodila v Gornji Radgoni prometna nesreča, ki naj bi jo povzročil voznik osebnega avta S. S. iz Polic, ki je zaradi neprilagojene hitrosti v blagem ovinku zapeljal z vozišča na pločnik in tam trčil v peško V. L. iz Gornje Radgone. To je vrglo v vetrobransko steklo, nato je padla v notranjost avta in obležala na prednjem desnem sedežu. Dobila je hude poškodbe in jo zdravijo v mariborski bolnišnici. . Černelavci Alojz F. se je 13. oktobra peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz smeri Černelavec proti Polani. Pred mostom čez Ledavo je s prednjim delom vozila trčil v kmetijski traktor, ki ga je vozil Štefan R. Avtomobilist se je hudo poškodoval, materialna škoda pa znaša 1.200.000 tolarjev. Beltinci Po glavni cesti iz Rakičana proti Beltincem se je peljala 13. oktobra Nada G. Pri polkrožnem obračanju je zaprla pot vozniku osebnega avta Karlu H. in prišlo je do trčenja, v katerem se je avtomobilistka huje poškodovala, gmotna škoda na avtih pa znaša 500.000 tolarjev. Železne Dveri 14. oktobra se je K. M.' peljal s kolesom po klancu navzdol. Ker je vozil preblizu desnega roba vozišča, je zapeljal na bankino, nato pa padel v jarek in obležal. Pri padcu se je hudo poškodoval in ga zdravijo v bolnišnici v Rakičanu. Veržej 13. oktobra sta trčila na nezavarovanem železniškem prehodu osebni avto in potniški vlak, nato je prednji del avta zagorel. Še pred prihodom ljutomerskih in veržejskih gasilcev so ga pogasili lastnik avta in drugi, ki so pritekli pomagat. Murska Sobota 15. oktobra ob 19. uri je zagorela pnevmatika na prikolici tovornjaka češke registracije, ki je peljal po Cankarjevi ulici v Murski Soboti. Požar so pogasili soboški gasilci. Ti so tudi posredovali pri gašenju pnevmatik, ki so zagorele pri gramoznici ob Bakovski cesti. Mačkovci 15. oktobra ob 22.45 je v Mačkovcih zagorelo gospodarsko poslopje v velikosti 6 krat 6 metrov, v katerem so hranili kmetijsko mehanizacijo in drva. Posredovali so mačkovski, puconski in meščanski gasilci. Š. S. ■ Posvet predsednikov in poveljnikov gasilskih zvez a posvetu s predsedniki in poveljniki gasilskih zvez pomurske regije v gasilskem domu v Murski Soboti so se zbrani seznanili z aktualnimi temami. Častni regijski gasilski poveljnik Franček Gomboc pripravlja kroniko gasilstva v Pomurju in pri tem računa tudi na pomoč občinskih zvez ter njihovih društev. Gomboc je za 133 gasilskih društev soboške upravne enote njihove kronike že uredil, izrazil pa je željo, da se v ta obsežni nika oziroma na stavbo. In še v poduk: požara v dimniku ne smemo gasiti z vodo, ker lahko pride do porušitve dimnika. Če se dimnik pregreje in ogroža stanovanjske prostore, ga lahko gasimo s suhimi gasilnimi sredstvi, kot sta prah in CO2. V številne preizkuse izurjenosti in .usposobljenosti gasilcev, preglede kurišč in dimnih naprav, svetovanje in druge aktivnosti za čim večjo varnost se bodo v tem mesecu tudi letos aktivno vključila vsa društva iz pomurske regije - na obeh bregovih Mure jih deluje kar 245. V posameznih občinskih gasilskih zvezah bodo namreč na omenjeno tematiko tudi letos pripravili občinske vaje. O pomenu in nuji tovrstnih aktivnosti ni treba posebej zgubljati besed, saj postaja požarna ogroženost materialnih in tehničnih dobrin pa tudi narave iz dneva v dan večja. Pri tem se spomnimo samo dveh velikih požarov, ki sta v zadnjem mesecu pretresla Slovenijo: v tovarni Gorenje v Velenju ter v skladišču papirnatih izdelkov v Kopru. GEZA GRABAR ■ projekt vključijo tudi območja oziroma društva iz preostalih treh pomurskih upravnih enot, torej Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone. Načeloma so tudi predstavniki s teh območij soglašali z aktivno vključitvijo v ta obsežni in edinstveni projekt. Ker bo šlo za izjemno obsežno publikacijo, v kateri bodo predstavljeni tudi gasilski funkcionarji posameznih društev, in njihovo opremljanje, posebno poglavje pa bo namenjeno tudi sodelovanju z zamejstvom, še ni znana oblika izdaje kronike pomurskega gasilstva. Izključena namreč ni niti mož-fiost izdaje v obliki zgoščenke. V drugem delu posveta pa so se predsedniki in poveljniki seznanili tudi s sistemom in oblikami koriščenja sredstev iz preventivnega sklada Zavarovalnice Triglav, območne enote Murska Sobota. Slednja naj bi poslej sredstva za potrebe posameznih gasilskih društev zagotavljala prek občinskih gasilskih zvez; določeni del sredstev pa bo namenjen tudi za regijske gasilske namene. Pri tem so predstavniki zavarovalnice poudarili, naj pripravijo posamezne občinske gasilske zveze finančne načrte oziroma podajo predloge investiranja na tem področju za leto 2001. Po posvetu je bil še prikaz gasilskega sredstva BONPET, ki ga je opravilo podjetje Proizvodnja in trgovina gasilske opreme in požarni inženiring iz Senovega. GEZA GRABAR ■ 18 ŠPORT 19. oktober 2000, wsni Nogomet Nogomet Zmagali le Beltinci Drugi del prvenstva v prvi državni nogometni ligi so začeli nogometaši Mure z neodločenim rezultatom. Na Prevaljah so igrali s Korotanom brez golov, tako kot se je končala prva tekma v Murski Soboti, le da je takrat soboškega prvoligaša vodil Zagrebčan Zlatko , Kranjčar, tokrat pa je prvič sedel na klopi Splitčan Luka Bonačič. Sobočani so tekmo začeli samozavestno in že na začetku je imel Vukčevič lepo priložnost, vendar je streljal mimo vrat. V 29. minuti je dobil Adjei drugi rumeni karton in moral zapustiti igrišče, tako da so imeli Sobočani v nadaljevanju igralca manj. Moči so se izenačile v začetku drugega polčasa, ko je bil izključen domači igralec Barun. Tudi v drugem polčasu so imeli Sobočani lepo priložnost, da pridejo v vodstvo, ki pa je Žilavec ni izkoristil. Najbližje zmagi so bili domačini tri minute pred koncem tekme, ko je Begič močno streljal proti vratom Luka, vendar se je žoga odbila od vratnice. Z osvojeno točko na Prevaljah so bili Sobočani zadovoljni, žal'pa so bili zopet neučinkoviti. Prekmurski drugoligaši so dosegli v enajstem kolu polovičen uspeh. Beltinci so gostili zadnjeu-vrščena Brda in po pričakovanju zmagali ter dosegli drugo letošnjo zmago. Tekmeca z dna lestvice sta v prvem polčasu gledalce z igro razočarala, gostje pa so nepričakovano prišli v vodstvo, ko je Sardoč s kakih 35 metrov presenetil vratarja Fekonjo. V drugem polčasu je trener Goran Koveš v igro poslal Antolina in Zvera, ki sta v moštvo vnesla veliko svežine, in Beltinča-ni so zaigrali kot prerojeni in že v prvi minuti je Škafar po lepi kombinaciji z Antolinom rezultat izenačil. V nadaljevanju sta dosegla Škafar in Antolin še tri zadetke in domačinom zagotovila zmago. Lendavska Nafta je gostovala v*. Ljubljani in z Viatorjem igrala neodločeno. Domačini so prišli prvi v vodstvo v drugem polčasu po napaki gostujoče obrambe, a to ni strlo Lendavčanov. Samo pet minut kasneje je Utroša izkoristil lep predložek Zvera in rezultat izenačil. Nafta je bila zelo blizu zmage, ko je Utroša odlično izvedel prosti strel, vendar je žoga zadela le vratnico. Renkovci so gostovali v Slovenskih Konjicah in tekmo izgubili z domačo Dravinjo. Začetek je pripadel domačinom, ki so zelo hitro povedli z 2:0. V nadaljevanju je Renkovcem uspelo znižati vodstvo domačinov z golom Mateja Horvata, v drugem polčasu pa so bili celo boljši, vendar svoje premoči niso znali izkoristiti. V desetem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi so vodeči Odranci v lokalnem derbiju premagali Črenšovce. Tekma je bila odločena šele v zadnjih minutah igre, saj je bil sedem minut pred koncem rezultat še izenačen. Zopet je prijetno presenetila Kerna iz Puconec, ki je zmagala v Rogašovcih, to pa je prvi poraz Goričanke na domačem igrišču. Zmago so si Pucončani zagotovili pet minut pred koncem tekme. To je bila druga zaporedna zmaga Kerne v gosteh. Presenečata visoka zmaga Hotize nad Lesoplastom iz Križevec ter neodločen rezultat Trome/nika Slovenice v Martjancih. To je bil že peti neodločen izid Čarde. Derbi tekma z dna lestvice med Kobiljem in Veržejem se je končala z minimalno zmago domačinov. Edini gol je dosegel Turner v predzadnji minuti prvega polčasa. Bakovci so po pričakovanju premagali Apače, zmago pa so si zagotovili šele v drugem polčasu. Tudi zmaga Turnišča na Bistrici je bila pričakovana. Zelo zanimivo pa bo v nedeljo, ko bo Kerna v Pucon- । cih gostila vodeče Odrance. ( FERI MAUČEC ■ ' Bonačič tretji Splitčan na Murini klopi Med tremi kandidati za trenerja (Branko Ivankovič, Mihajlo Petrovič in Luka Bonačič) so se pri soboškem prvoligašu odločili za 44-let-nega Luko Bonačiča iz Splita. Bonačič je tretji nogometni strokovnjak iz Splita, ki je postal trener Mure. Pred njim sta bila v Murski Soboti Marin Kovačič in Pero Na-doveza. Hkrati je Bonačič tudi tretji trener v jesenskem delu prvenstva Mure v prvi državni ligi. Pred njim sta bila Zlatko Kranjčar iz Zagreba in Slobodan Djurič, trener soboških vratarjev. Sicer pa je novi trener Mure znani igralec in trener, ki je uspešno igral doma in tujini ter vodil številne hrvaške prvoligaše. Po prihodu v Mursko Soboto se je predstavil na novinarski konkurenci, kjer je odgovoril tudi na nekatere izzive vodstva kluba in novinar- jev. Med drugim je povedal: , »Upam, da ne bom razočaral in da bom s svojim profesionalnim delom upravičil zaupne vodstva kluba. Sem trener, ki želi nekaj narediti, in pričakujem, da bo Mura morda že drugo leto zopet na evropski sceni. To sem pokazal v sedmih letih dela v prvi hrvaški ligi in zaupali so mi celo vodenje Hajduka, kar je za nas Dalmatince velika stvar. Ponosem sem, da sem tretji trener, ki prihajam iz Splita, in pravijo, da gre v tretje rado. Ker še premalo poznam moštvo in razmere v slovenskem nogometu, težko povem kaj bolj konkretnega. Pred dnevi sem gledal prvenstveno tekmo Mure s Publikumom in moram povedati, da se Mura prve pol ure ni znašla, je pa predvsem v drugem polčasu pokazala, da je kako- Nogometna liga Si.mobil Korotan : Mura O : 0 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 700. Sodnik: Šegula (Ptuj). Mura: Luk, Cifer, Prednik, Dominko, Vogrinčič, Adjei, Lukič, Mesarič, Grizold (Benko), Vukčevič (Erniša), Kopunovič (Žilavec). Druga državna nogometna liga Kros Dela v Velenju Sonja Roman zopet zmagala Na 35. krosu občinskih reprezentanc za pokale Dela r ki je bil na novi progi ob Škalskem jezeru v Velenju, so sodelovali tudi pomurski atleti in atletinje ter se zelo dobro odrezali. Najuspešnejša je bil članica AK Pomurje iz Murske Sobote Sonja Roman s Hodoša, saj je zmagala med članicami v teku na 3000 m in tako ponovila lanskoletno uvrstitev. Lani je namreč tudi zmagala na krosu Dela, ko je premagala Heleno Javornik. Tokrat pa je za seboj pustila Ido Šurbek in Silvo Vivod. Marija Števanec je med članicami zasedla osmo mesto. Ekipno je bila Murska Sobota druga. Med ml. pionirji A je zasedel Blaž Krauthaker (Beltinci) šesto, Gregor Krajc (MS) pa osmo mesto. Ekipno so bili Beltinci četrti. Med ml. pionirkami A je zasedla Amela Zenkovič (MS) šesto mesto. Med ml. pionirji B je bil David Horvat (MS) drugi, Roman Balažič (Beltinci) pa deseti. Ekipno je Murska Sobota zasedla peto mesto. Med ml. pionirkami B je zasedla Simona Kuzma (MS) osmo mesto, ekipno pa Murska Sobota peto mesto. Med st. pionirji A je bil Gregor Marušič sedmi, Murska Sobota pa peta. Pri st. pionirkah A je Lucija Cvetko (MS) zasedla tretje mesto, Murska Sobota je bila tretja. Med st. pionirji B je zasedel Leon Hartman trinajsto mesto, Ana Raščan pa je bila trinajsta med st. pionirkami B. Murska Sobota je bila peta. Pri ml. mladinkah je zasedla Tjaša Hujs (MS) osmo mesto, ekipno Murska Sobota šesta. V skupni uvrstitvi je zasedla ekipa Murske Sobote četrto, Beltinci pa sedemnajsto mesto. (FM) Rokomet Arcont zmagal v Krškem V drugem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je ekipa Mitola PRO-MAK v Sežani premagala Krog Bakovce z 32 : 25(16:13). Gostje so bili v prvem polčasu enakovredni domačinom, ki so tesno vodili. V drugem polčasu se je poškodoval Simon Buzeti, ki je moral zapustiti igrišče. Krog - Bakovci: Hanc, D. Kol-manko 3, A. Kolmanko 2, Ovse-njak 1, Poredoš, Horvat, A. Vereš, S. Buzeti 5, D. Buzeti 1, B. Vereš, A. Sapač 7, Zajnkovič 5, L. Sapač 1, Roškar. V prvem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Arcont iz Radgone gostoval v Krškem in premagal nekdanjega člana 1. B-lige Atom Krško z 39 : 27 (20 : 1 1). Arcont Radgona: Kocuvan, L. Klun, Petraš, Pintarič 8, Hojs 1, Smolko 8, Zorko 2, Tr-buc 8, N. Klun 6, Bogdanovič, Žinkovič 6. Drava pa je na Ptuju premagala Razkrižje z 38 : 14 (20 : 5). (FM) vostno moštvo, in upam, da bom kot vsak trener v moštvo uvedel nekatere pozitivne novosti. Dva meseca sta pred menoj in upam, da bom do konca jesenskega dela s pomočnikoma dosegel višjo profesionalno raven, to pa mora prinesti tudi boljše rezultate. To, o čemer govorim, moramo skupaj z igralci potrditi na igrišču. Mislim, da smo v tej sezoni sposobni doseči cilje, ki jih je zastavilo vodstvo kluba, to je uvrstitev okrog petega mesta. Taktika in vse drugo bo slonelo na kakovosti igralcev. Najbolj bi bil zadovoljen, če bi imel igralce, da bi lahko igral sistem štiri - tri -tri. Če igralci tega ne morejo izpolniti, potem je treba ubrati drugo pot. Pri tem imam izkušnje kot igralec in trener. Začel sem igrati pri Hajduku v Splitu in igral za mladinsko reprezentanco Jugoslavije, potem pa sem kot osemnajstletni nogometaš odšel v tujino. Tri leta sem igral pri Grasthoferju v Ziiri-chu, dve leti v Bochumu v Nemčiji in dve sezoni v Malagi kot profesionalec. Kot trener sem začel delati v najnižji četrti ligi, nadaljeval v tretji, drugi in prvi ligi, tako da imam veliko izkušenj. V hrvaški prvi ligi imam odigrano 201 tekmo in mislim, da je to doslej največ. Poznan sem kot temperamenten človek, in da imam predolg jezik. Moram povedati, da sem vedno v stiku z vodstvom kluba in novinarji, Vendar moram braniti svoje mnenje. Zagovarjam kritiko, vendar argumentirano. Ne dovolim pa, da mi kdo s svojim neznanjem ruši avtoriteto. Vedno zagovarjam stroko. Sprejemam kritiko, saj vsak lahko naredi napako, vendar argumentirano. Vselej pa sprejmem tudi mnenje, ko gre za interes kluba. Samo s trdim delom in profesionalnim odnosom lahko dosežemo rezultate, ki jih vsi želimo.« FERI MAUČEC Beltincci: Brda 4 : 2 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 400. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Sardoč (33), 1 :1 Škafar (46), 2 : 1 Antolin (64), 3 : 1 Škafar (66), 3 : 2 Fikfak (77 - 11-metrovka), 4 : 2 Škafar (90). Beltinci: Fekonja, Slana, Zorica (Mertuk), Balažič, Fajdiga, Cener, Kokaš, Puhar, Škafar, Erjavec (Antolin), Kološa (Zver). Viator: Nafta 1 : 1 Ljubljana - Igrišče Ljubljane, gledalcev 200. Sodnik: Vivod (Velenje). Strelca: 1 : 0 Durakovič (64), 1 : 1 Utroša (69). Nafta: Starovasnik, Hozjan (Šabjan), Ulen, D. Novak, Tratnjek, Varga, Gerenčer (T. Novak), Godina, Zver (Koša), Utroša, Baša. Dravinja : Renkovci 3 :1 Slovenske Konjice - Igrišče v Dobravi, gledalcev 300. Sodnik: Kogelj (Idrija). Strelci: 1 : 0 Ulaga (1), 2 : 0 Vodopivec (19), 2 :1 M. Horvat (29), 3 : 1 Cugmas (78). Renkovci: A. Lebar, D. Ritlop, M. Horvat, D. Horvat, S. Bojnec, R. Boj-nec, A. Ritlop, Gruškovnjak, Puhar (Graber), Litrop, Felbar. Nogometna liga Si.mobil Rezultati - 12. kolo Korotan : Mura 0 :0 Publikum: Olimpija 4:1 Gorica: Tabor 2 :1 Maribor: Dravograd 3:0 Domžale: Rudar 2:6 Koper: Primorje 2 :2 Olimpija 12 8 2 2 35:18 26 Maribor 11 7 2 2 22:11 23 Rudar 12 6 3 3 20:14 21 Gorica 11 5 2 4 17:16 17 Dravograd 12 5 2 5 18:18 17 Korotan 12 5 2 5 17:18 17 Publikum 12 4 2 6 19:23 14 Koper 12 5 2 6 16:20 14 Tabor 12 4 2 6 18:25 14 Mura I2 3 4 5 11:15 13 Primorje 12 3 4 5 15:20 13 Domžale 12 3 1 8 16:26 10 2. SNL Rezultati - 11. kolo Beltinci: Brda 4: 2 Viator: Nafta 1 :1 Dravinja: Renkovci 3:1 Triglav: Elan 0:3 Zagorje: Pohorje 4:1 Železničar: Šentjur 1:3 Iv.Gorica:Šmartno 2.2 Košarka Kegljanje Renkovci Brda 11 1 1 9 11 1 O 10 11:28 10:32 4 3 3. SNL vzhod Rezultati - 10. kolo Hotiza: Lesoplast 4:1 Kobilje: Veržej 1 : 0 Goričanka; Kerna 1:2 Odranci: Črenšovci 3:1 Čarda: Tromejnik 2.2 Bakovci: Apače 2 : 0 Bistrica: Turnišče Odranci Bakovci Kerna Hotiza Čarda Turnišče Goričanka Črenšovci Lesoplast Apače Kobilje Tromejnik Veržej Bistrica 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1. MNL MS 1:3 6 6 6 5 4 5 3 1 1 2 5 2 1 3 3 3 3 5 4 4 3 3 2 1 2 2 2 4 1 3 1 1 3 2 4 5 5 5 4 6 8 28:12 24:12 24:13 26:16 21:15 18:16 19:12 18:18 22:21 17:20 8:24 14:23 11:17 21 19 19 17 17 17 14 14 13 11 11 10 6 13:44 4 Aluminij: Jadran 4:1 Rezultati - 8. kolo Tišina: Grad 4:3 Rakičan: Bratonci 1: 0 Ižakovci: Lipa 0 : 0 Elan 11 7 2 2 23:12 23 Roma: Motvarjevci 5:3 Triglav Jadran 11 6 2 3 11 6 2 3 22:10 20 21:12 20 Ljutomer. Serdica 2:4 Cankova: Slatina 0 : 5 Zagorje 11 6 2 3 17:10 20 Tišina 8 6 1 1 23:11 19 I. Gorica 11 6 2 3 20:14 20 Rakičan 8 5 2 1 14:7 17 Dravinja 11 6 2 3 12:11 20 Ižakovci 8 4 3 1 22:11 15 Nafta 11 5 4 2 14:9 19 Slatina 8 4 3 1 21:11 15 Aluminij 11 4 5 2 23:15 17 Roma 8 4 3 1 24:17 15 Šentjur 11 5 2 4 19:20 17 Serdica 8 5 0 3 19:21 15 Šmartno 11 4 4 3 14:14 16 Lipa 8 3 14 10:16 LO Pohorje 11 4 3 4 15:17 15 Motvarjevci 8 3 0 5 18:21 9 Viator 11 3 4 4 17:15 13 Bratonci 8 3 0 5 12.18 9 Beltinci 11 2 3 6 9:18 9 Cankova 8 2 2 4 17:26 8 Železničar 11 1 4 6 13:23 7 Grad Ljutomer 8 116 16:25 4 8 0 0 8 13:25 0 Nesrečen poraz Radenske Creativa V tretjem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Elektra v Šoštanju premagala Radensko Creativ iz Murske Sobote z rezultatom 95 : 92 (73 : 67, 51 : 44, 23 : 24). Sobočani, ki so nastopili brez Niderla, so tokrat igrali dobro, saj so razen v drugi četrtini v preostalih treh zmagali. Žal pa so zamudili lepo priložnost za zmago, saj je bila tekma odločena v zadnjih sekundah. Radenska Creativ: Besedic 25, Želj 19, Ulaga 16, Meško 14, Bratkovič 10, Maje 8, A. Novak 1 in Žakula 1. V soboto gostuje v Murski Soboti ekipa Union Olimpija mladi iz Ljubljane. Avstrijke premočne za Sobočanke 1. MNL Lendava Dvojna zmaga Nafte V drugem kolu tekmovanja v drugi državni ženski kegljaški ligi vzhod je Nafta v Lendavi premagala Šoštanj s 5 : 3 (2298 : 2258). Za Nafto so zmagale Utroševa, 391, Ščapo-va, 423, in Tišlerjeva, 374, tekmovale so še Staničeva, 380, Sapače-va, 363, in Žalikova, 367 podrtih kegljev. V četrtem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod je Nafta iz Lendave v gosteh premagala Litijo s 6 : 2 (5186 : 5094). Za Nafto so zmagali Peric, 884, Horvat, 874, Žalik, 850, in Kuzma, 849, tekmovala pa sta še Matko, 849, in Radakovič, 879 podrtih kegljev. Slovenj Gradec pa je visoko z 8 : 0 (5253 : 4989) pre- magal Radensko. Za Radensko so tekmovali: Kovačič, 818, Kučan, 831, Borovič, 820, Drvarič, 798, Šebjanič, 844, in Harc, 878 podrtih kegljev. V tekmovanju prve mariborske kegljaške lige je Krilato kolo v Mariboru premagala drugo ekipo Nafte s 6 : 2 (4917 : 4758). Pri Nafti sta zmagala Preradovič, 806, in Rošič, 809, tekmovali so še: Š. Horvat, 799, Kopinja, 817, Šimon, 784, in Mihajlovič, 743?podrtih kegljev. (M. Žalik) Po medalje na SP? V tem času (od 18. do 22. oktobra) poteka v italijanskem Bolzanu ekipno tekmovanje državnih prva- kovza svetovni pokal. Našo državo bosta predstavljala Triglav iz Kranja pri moških in Miroteks iz Celja pri ženskah. V ekipi Miroteksa bo imela pomembno vlogo naša najboljša kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki je v dobri formi. Celjanke so se dobro pripravile na tekmovanje in računajo na medaljo. Prav tako si veliko obetajo od svetnega pokala Kranjčani, ki so se pripravljali na to tekmovanje v Radencih, kjer so odigrali tudi prijateljsko srečanje z Radensko in prepričljivo zmagali s 7551 : 6902 podrtih kegljev. Za Radensko so tekmovali: Kovačič, 936, Borovič, 920, Šalamun, 895, Šebjanič, 866, Marinič, 841, Kos, 823, Hojnik, 820, in Bavec, 801 podrti kegelj. (FB, FM) V šestem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurje Skiny iz Murske Sobote gostovala v Beljaku v Avstriji in izgubila tekmo z domačim Welsom z rezultatom 48 : 100 (32 : 77, 26 : 49, 5 : 20). Visoke in izkušene domačinke so bile premočan nasprotnik za Sobočanke in zasluženo zmagale z visokim rezultatom. Pomurje Skiny: Svetinova 23, Horvatova 8, Pušenjako-va 7, Kerecova 4, Glišičeva 4 in Orijeva 2. V sobotro igra Pomurje Skiny z Odejo Marmorjem. (FM) Rezultati - 8. kolo Olimpija: Nedelica 1:2 Dobrovnik: Panonija 5 :0 Petišovci: Polana 0:6 Lakoš: Čentiba 2:2 Nedelica Dobrovnik 8 7 1 0 0 35:4 .22 23:7 20 8 6 2 Polana 8 5 0 3 32:12 15 Čentiba 8 4 2 2 22:15 14 Lakoš 7 2 1 4 9:20 7 Olimpija 8 2 1 5 11:13 4 Panonija 7 0 2 5 4:21 2 Petišovci 8 0 1 7 5:49 1 2. MNL MS Rezultati - 8. kolo Bogojina: Šalovci 1:0 Gančani:Makoter 2:5 Dokležovje: Pušča 3:4 Hodoš: Rotunda 5:0 Mali nogomet V šestem kolu tekmovanja v prvi slovenski ligi malega nogometa je Naja v Ljubljani premagala Makoter Meteorplast iz Ljutomera z 9 : 4 (Kamenšek 2, Vozlič in Makovec). V tretjem kolu druge slovenske lige malega nogometa je Dobovec visoko s 14 : 3 premagal Marco Polo iz Murske Sobote, Križevci pa so z Vitomarci igrali neodločeno 3 : 3 (Marinič 2, Sreš) (NŠ) Makoter Hodoš Šalovci Gančani Bogojina Dokležovje Pušča Rotunda 8 8 8 8 8 8 8 8 6 4 4 4 3 1 2 1 2 3 2 1 3 3 0 0 0 1 2 3 2 4 6 7 33:10 26:14 15:7 20.21 18:17 17:20 11:28 14:37 20 15 14 13 12 6 6 3 2. MNL Lendava Rezultati - 8. kolo Graničar:Žitkovci 3:2 Mostje: Nafta (v.) 1:4 Kapca: Dolina 3:0 Nafta (v.) Žitkovci Mostje Kapca Graničar Dolina 8 8 8 8 8 5 5 3 3 3 2 2 1 0 0 1 1 4 5 5 27:11 22:11 22:17 14:19 12:22 17 17 10 9 9 8 2 1 5 8:27 7 IHIK,19. oktober 2000 ŠPORT 19 Šah Radenska Pomgrad pokalni prvak Na Bledu je bilo finale državnega pokalnega tekmovanju v šahu, kjer sta se srečali ekipi ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote in ŠD Branik iz Maribora. Boljši so bili Sobočani, ki so zmagali z 2,5 : 1,5 točke (Ribli: Palač remi, Hulak: Mikac 1 : O, Cigan : Zupe remi, Kovač : Supančič remi) in postali državni pokalni prvaki, kar je lep uspeh. Na Bledu poteka tudi tekmovanje v državni šahovski super ligi. V prvem kolu je ekipa ŠK Nova KMB Maribor premagala ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote s 4 : 2 (zmagal je Hulak, remizirala pa sta Ribli in Kovač). V drugem kolu je Radenska Pomgrad premagala Triglav iz Krškega s 4 : 2 (zmagali so Hulak, Kovač in T. Gru-škovnjak, remizirala pa sta Ribli in Cigan). Začelo se je tudi tekmovanje v drugi slovenski šahovski ligi vzhod, kjer tekmuje druga ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote. Sobočani so v prvem kolu v Slovenski Bistrici premagali Impol s 4 : 2. Zmagi sta dosegla Danilo Hari in Denis Gjuran, remizirali pa so Štefan Režonja, Bogdan Hari, Robi Radosavljevič in Matija Gabor. (FM) Hokej na travi Visoka zmaga Leka V drugem kolu prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi je Lek v Lipovcih premagal Svobodo iz Ljubljane z visokim rezultatom 5 : O (Stanko 2, Štiblar, F. Maučec, G. Forjan). Triglav iz Predanovec pa je v Lipovcih premagal Mursko Soboto s 4 : 1 (Škrilec 2, Puhan, Kuzma). Med strelci vodi Škrilec s 4 goli pred Puhanom, 3, Kuzmo (vsi Triglav) in Stankom (Lek), po 2. Rokoborba V Kaposvaru na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v. rokoborbi za ml. dečke. Sodelovali so tudi mladi rokoborci Murske Sobote in Dobrovnika. Najbolje so se izkazali: Filip Bartus (MS), ki je zmagal v kat. do 60 kg, Samo Sekereš (Dob.), ki je bil drugi v kat. do 50 kg, Andrej Fajs (MS), ki je zasedel tretje mesto v kat, 31 kg. Četrti je bil Miha Vogrinec, šesta pa Niko Vogrinec (oba Dob.) in Jaka Banfi (MS). (FM) Odbojka Nepričakovan poraz Pomurja V drugem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Fužinar z Raven na Koroškem v Murski Soboti nepričakovano premagal Pomurje s 3 :1 (25 : 15, 15 : 18, 28 : 30, 25 : 23). Ravenčani so presenetili domačine z dobro igro in prva dna niza dobili brez težav. Tudi v nadaljevanju so bili gostje boljši in zasluženo zmagali. Pomurje: Horvat, Prša, Tinev, Tot, Čeh, Kovačec, Najdič, Kerec, To-povšek, Veren, Fujs. (FM) Pomurska teniška liga Čerpnjak in Bagarijeva pomurska prvaka V Radencih je bilo odigrano zadnje (osmo) kolo v pomurski teniški ligi. Pri moških je zmagal v kategoriji A Aleš Čerpnjak (MS) s 146 točkami pred Andrejem Pintaričem (GR), 87, Primožem Starčičem, 59, Luko Fekonjo (oba Radenci), 46, Petrom Polaničem, 43, Mitjo Zrimom (oba MS), 42, Damirjem Bezjakom (Radenci), 24, in Dejanom Fujsom (MS), 9 točk. V rekreacijski B-ligi je zasedel prvo mesto Iztok Vršič (GR) s 165 točkami pred Matejem Starčičem (Radenci), 123, Benom Žnuderlem (GR), 93, in Ivanom Šebjaničem (Apače), 34 točk. V rekreacijski C-ligi (nad 45 let) je zmagal Saša Babič (MS) s 156 točkami pred Mihom Potočnikom (Rakičan), 141, Milanom Žnuderlom (Police), 110, Romanom Rozmanom (SB), 83, in Dejanom Kolaričem (Beltinci), 80 točk. V rekreacijski D-ligi (nad 45 let) je zasedel prvo mesto Jože Bračko s 155 točkami pred Lojzetom Filipičem (oba GR), 123, Francem Maučecem, 114, Jožetom Viga-lijem (oba Bakovci), 86 in Edijem Starčičem (Radenci), 60 točk. V drugem kolu prvenstva v državni mladinski ligi v hokeju na travi sta moštvi Leka iz Lipovec in Svobode iz Ljubljane igrali neodločeno 1 : 1. Moravske Toplice (m.) so premagale Moravske Toplice (d.) s 7 : 1, Triglav pa Mursko Soboto z 2 :1. Triglav 2 2 0 0 10:1 6 Lek 1 1 0 0 5:0 3 M. Sobota 10 0 1 1:4 0 Svoboda 10 0 1. 0:5 0 M. Toplice 10 0 1 0:6 0 Ljutomerčanke zamudile zmago . V drugem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Šempeter premagal Zavarovalnico Maribor iz Ljutomera s 3 : 2 (25 : 21,23: 25, 25 : 15, 15 : 25, 15 : 13). Ljutomerčanke so igrale dobro in bi z malo športne sreče lahko tudi zmagale. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Tretinjak, Šoštarič, Kodila, Vrbnjak, Vrbančič, V absolutni kategoriji žensk je zmagala Martina Bagari (Rakičan) s 112 točkami pred Jožo Bratkovič (Krog), 46, Vero Nahberger(Ptuj), Darjo Vršič (Apače), po 40, in Jožico Temar (Beltinci), 18 točk. V mešanih dvojicah sta zmagala Jožica in Stanko Ternar (Beltinci) s 70 točkami pred Jožo Bratkovič in Edijem Starčičem (Krog-Radenci), 66, Darjo in Dragom Vršičem (Apače), 38, Vero in Jankom Nahberge-rjem (Ptuj), 36, Marijo in Lojzetom Filipičem (Radenci), 26 točk. Novembra se bo začela Pomursko-štajerska zimska teniška liga. Prijave bodo zbirali do 18. oktobra. Informacije pri TC Radenci: 02 566 90 90aliGMS:041 32 74 32. (FM) Košarka V četrtem kolu prvenstva v slovenski mladinski košarkarski ligi so Domžale premagale Radensko Creativ z 92 : 75. Najboljši strelci pri Radenski Creativu: T. Novak 17, Pok 16, Maje 15. V petem kolu je Pivovarna Laško premagala Radensko Creativ s 76 : 65. Najboljši strelci: A. Novak 21, Maje 14, Pok 11. (FM) Namizni tenis Najvišja zmaga Sobočanov V prvem kolu predtekmovanja za interpokal je gostila ekipa Moravskih Toplic Sobote ekipo Duisburga iz Nemčije. Gostje so bili za Sobočane preslab nasprotnik, saj so izgubili z najvišjim rezultatom. Duisburgu je uspelo osvojiti samo en niz. Pričakovati je, da bodo Sobočani v nedeljo premagali tudi avstrijsko ekipo Neusiedl in se uvrstili v prvi krog finalne skupine. Moravske Toplice Sobota : Rheinland Ruhrort 7 : O (Karko-vič : Korten 2:0, Kocuvan : Atma-ca 2 : 0, Solar: Volkmann 2 : 0, Karkovič - Kocuvan : Korten - Volkmann 2 : 0, Solar: Korten 2:1, Karkovič : Atmaca 2.0, Kocuvan : Volkmann 2 : 0. (M. U.) Točko osvojila le Radgona V četrtem kolu tekmovanja v prvi državni članski namiznoteniški ligi je bila od pomurskih ekip uspešna le Radgona, ki je igrala za vrh lestvice neodločeno v derbi tekmi z Mariborom. Kerni iz Puconec ni uspelo presenetiti Preserja, saj sta bila Ignjatovič in Petrovčič nepremagljiva za Ungerja in Paviča, Pucončana sta presenetljivo zmagala v dvojicah. Najbolj so razočarali igralci Moravskih Toplic Sobote, ki so v Murski Soboti nepričakovano izgubili s Križami, za katere igrata poleg Kitajca še dva mladinca. Rezultati - 1. SNTL: Radgona : Maribor 5: 5 (Benkovič : Jerman 1:2, Xu Jia : Zafošnik 2 : 0, Rihtarič : Komac 0 : 2, Xu Jia : Jerman 2 : 0, Benkovič : Komac 0 : 2, Rihtarič : Zafošnik 2 : 1, XI Jia - Rihtarič : Komac - Jerman 2 : 0, Xu Jia: Komac 0:2, Rihtarič : Jerman 2:1, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč. (NŠ) Zmaga Beltinec in poraz Ljutomera V drugem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi so Beltinci premagali Črnuče s 3 : 2 (18:25, 25: 14,25: 13, 19:25, 15: 11). Beltinci: Horvat, Gobec, Janža, Časar, Čenar, Gumilar, Gider, Mesarič, Sobočan. Druga ekipa Salonita pa.je.premagala Ljutomer s 3 : 0 (25 : 15, 25 : 18, 25 :16). Ljutomerčani so nastopili brez Onišaka in B. Gruta. Ljutomer: Pirher, A. Grut, Špilak, D. in G. Kodila, Granfola, Mulec. (NŠ, FM) Radenčanke zmagale V drugem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je Sonimex iz Radenec v Ljubljani premagal drugo ekipo Frupi Vital s 3 : 0(25: 14, 25:23, 25:20). Soni-mex Radenci: Čuš, Zver, Vrbančič, Strmšek, ŠaVel, Kološa, Srpak, Klemenčič.’ Črna pa je premagala Kemo iz Puconec s 3 : 0 (25 : 17, 25 :18, 25 : 23). Kerna Puconci: Mencigpr, Vršič, Horvat, Zorkovič, Bukvič, Eman, Potočnik. (FM) Ob koncu letošnje kasaške sezone je bilo na ljutomerskem hipodromu osem dirk s 84 kasači iz vseh slovenskih klubov. Najzanimivejša je bila rejska dirka dveletnikov, ki je povzročila tudi nekaj zapletov zaradi nepravilnega kasa posameznikov, vendar sodniki niso nikogar diskvalificirali in priznali vrstni red, kot je bil na cilju. Zmagal je Valley Valkin Vita z voznikom Hrovatom iz. Ljubljane. V finalni dirki za pokal Mercedes Benza je nekaj sto metrov pred ciljem vodil domačin Makovec s Fortuno, v cilju pa ga je Benkovič : Zafošnik 1 : 2); Eta Preserje : Kerna Puconci 6:3 (Rogelj : Pavič 0 : 2, Petrovčič : Smodiš 2 : 0, Ignjatovič : Unger 2 : 0, Petrovčič : Pavič 2:1, Rogelj: Unger 0 : 2, Ignjatovič : Smodiš 2:0, Ignjatovič - Petrovčič: Unger - Pavič 0 : 2, Petrovčič : Unger 2:0, Ignjatovič : Pavič 2:1); Moravske Toplice Sobota: Učila Križe 3: 6 (Koščak : Xu Chi 0 : 2, Karkovič : Verč 2:0, Kocuvan : Jazbec 2:1, Karkovič : Xu Chi 0 : 2, Koščak: Jazbec 1:2, Kocuvan : Verč 1:2, Karkovič - Koščak: Xu Chi - Jazbec 0:2, Karkovič : Jazbec 2 : 0, Kocuvan : Xu Chi 0 : 2). V drugi državni članski namiznoteniški ligi drugi ekipi Sobočanov ni Neven Karkovič - okrepitev Moravskih Toplic Sobote. Športni ribolov Gjergjek državni podprvak V Kraščih je bila trinajsta in hkrati zadnja tekma letošnjega državnega prvenstva posameznikov v športnem ribolovu. Med 29 tekmovalci je v skupni uvrstitvi zmagal Mariborčan Jernej Likovnik in postal državni prvak. Odlično drugo mesto je zasedel Štefan Gjergjek (MS) in postal državni prvak. Miro Matjašec (GR) je bil šesti, Željko Mavrič (GR) osmi, Zoran Vidic (MS) dvanajsti, Avgust Prelog (GR) trinajsti in Samo Škerget (Ljutomer) devetnajsti. Prvih pet tekmovalcev, med njimi tudi Štefan Gjergjek, se je uvrstilo v državno A-reprezentanco, ki bo prihodnje leto sodelovala na svetovnem prvenstvu v Parizu. Naslednjih pet tekmovalcev, med njimi Miro Matjašec in Željko Mavrič (oba GR), pa se je uvrstilo v državno B-reprezentanco, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu v Bolgariji. Rezerva v B-re- Strelstvo - liga treh dežel Pomurka druga, Kocbek tretji Na strelišču na Tišini je bil prvi krog tekmovanja v strelski ligi treh dežel (Hrvaške, Avstrije, Slovenije). Največ uspeha so imeli strelci iz Hrvaške, ki so zmagali v ekipni in posamični konkurenci. Ekipno je zmagal Tekstilec iz Zabo-ka s 1753 krogi pred Pomurko Ml Murska Sobota, 1747, Zelenborom iz Brezja, 1742, Kolomanom Flisarjem Tišina, 1736, in Jankom Jurkovičem Videm, 1734 krogov. Med posamezniki je zmagaj Nenad Cimbal s 590 krogi pred Draganom Trukom (oba Hrvaška), 589, Gorazdom Kocbekom (Janko Jurkovič), 588, Majo Dular, 587, in Tomažem Kerčmarjem (oba Pomurka Ml), 586 krogov. (FM) Kasaške dirke v Ljutomeru Pokali najboljšim kasačem sezone prehitel Ben Ouick B z Gregorcem z Brda. Organizator prireditve je podelil najboljšim kasačem letošnje sezone pokale. Med dveletniki sta zmagala Den MS (M. Slavič) in Leona III (Makovec), med triletniki je zmagal Don MS (M. Slavič), Fortuna C Lee (Makovec) je bila najboljša med štiriletniki. Pri tujih kasačih pa je slavil Victory Scream (M. Slavič). Zmaga petletnikov in starejših kasačev pa je odšla v Šentjernej -Bukefalos (Maletič). Rezultati - 1. dirka za 2-let-nike: 1. Dale MS (M. Slavič) 1: uspelo premagati bojevitih gostov s Ptuja, ki so imeli v svojih vrstah nepremagljivega Piljaka. Rezultat - 2. SNTL: Moravske Toplice Sobota II: Petovia 4 : 6 (Ropoša 2, Pihan, Ropoša-Puhan). V tretji državni članski namiznoteniški ligi je druga ekipa Kerne iz Puconec dvakrat zmagala, Ljutomerčani pa so dvakrat izgubili. Rezultati - 3. SNTL: Kerna Puconci II: Muta 6 : 4 (Gider 2, Balažič 2, Gorčan, Gider-Gorčan); Kerna Puconci II: Fužinar 6 : 3 (Gider 2, Gorčan 2, Balažič 2); Ljutomer: Mura 3:6 (Tkalec 2, Tratnjek); Ljutomer: Fužinar 1 : 6 (Sklizovič). M. U. 1: prezentanci je Sobočan Zoran Vidic. (FM) Atletika Športna zveza, Atletski klub Pomurje in Združenje atletskih sodnikov iz Murske Sobote organizirajo 35. tradicionalni oktobrski tek po soboških ulicah . Tekmovanje bo v četrtek; 19. oktobra, ob 15.40 s startom in ciljem pred spomenikom zmage v M. Soboti. Tekmovali bodo v 6 kategorijah na 540 m dolgi krožni progi. (FM) Na teku v Kungoti za pokal občine so sodelovali tudi člani TS Radenske. Najuspešnejši je bil Alen Kovačič, ki je zmagal med dečki na 1000 m. Slavko Kumek (GR) je bil na 2000 m v absolutni kategoriji tretji. V osrednjem teku na 11 km je bil Roman Klančnik sedmi, Anton Kovačič pa petnajsti. (G. G.) 22,7, 2. Lukas (Žnidarič) 1:22,8, 3. Dino (Jo. Sagaj) 1.23,1; 2. dirka za 3- do 4-letnike: 3. Faxa AS (S. Slavič) 1:21,1; 3. dirka za 3- do 5-letnike: 1. Avena (M. Slavič) 1: 18,7, 3. Fidelia (M Seršen) 1:19,8. 4. dirka za 3- do 12-letnike: 3. ConyChergon (Pozderec) 1:20,0. 5. dirka za 3- do 12-letnike: 3. Don MS (M. Slavič) 1:18,2. 6. dirka za 3- do 4-letnike: 3. Fortuna C Lee (Makovec) 1:20,0. 7. dirka za 2-letnike - rejska: 2. Leona III (Makovec) 1:20,6, 3. Den MS (M. Slavič) 1:20,6. (NŠ) Šport od tod in tam Badminton - V Ljubljani je bil prvi A-turnir v badmintonu. Med 23 igralci in igralkami so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Najuspešnejša sta bila Denis Pe-šehonov in Miha Horvat, ki sta zmagala v moških dvojicah. Sekereš-Novak sta bila šesta. Med posamezniki je Miha Horvat zasedel izvrstno tretje mesto, četrti so bili Pe-šehonov med posamezniki ter Pe-šehonov - Koncut med ženskimi dvojicami. Sedma je bila Simona Koncut med posameznicami ter Bukovec - Nagy med ženskimi dvojicami. Bojan Sekereš je med posamezniki zasedel deseto mesto. (FB) Strelstvo - V Murski Soboti je bilo državno prvenstvo delavcev policije v streljanju z'zračno puško. Med 39 strelci in strelkami sta zmagala člana specialne enote Renata Vršič Dražen s 354 in Boštjan Novak s 367 krogi. Ekipno je bila prvak PU Celje s 1582, PU Murska Sobota je zasedla šesto mesto s 1330 krogi. (FM) Strelstvo - SD Varstroj Lendava je bila organizator drugega kroga tekmovanja z zračno pištolo. Po dveh krogih vodi SD Juršinci z 20 točkami pred Coalom Petišovci, 17, in KF Tišina, 16 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Mirko Moleh (Jur.), 1131, pred Štefanom Ba-laškom (Tiš.), 1105, in Simonom Simoničem (Jur.), 1104 kroge. FB) Squash - Na prvem turnirju za pomursko prvenstvo v squashu je pri moških zmagal Peter Jerič pred Bojčijem Cvetkom in Štefanom Severjem. Pri ženskah je bila najboljša Nataša Banič pred Ljubico Štornik in Ingrid Cer. (FM) Karate - Na odprtem turnirju v karateju Selye 2000 na Madžarskem so sodelovali med 190 tekmovalci iz 5 držav tudi člani KK R6fix iz Murske Sobote in Ljutomera. Od Ljutomerčanov so se najbolje odrezali Peter Drobež, Aleš Preglej in Darko Barber, ki so zasedli v borbah v. svojih kategorijah prva mesta. Druga sta bila Samo Prelog in Samo Potrč, tretji pa Mario Moleh. Od Sobočanov so v katah druga mesta zasedli: Jasmina in Damjana Haj-' dinjak, Mateja Gabor in Tamara Kežmah pri deklicah ter Nina Meo-lic pri kadetinjah. Tretji so bili: Martina Gabor, Sandra Berden pri deklicah in Tina Mlinarič med kadetinjami. V borbah je drugo mesto zasedla Martina Gabor, tretja pa sta bila: Mateja Gabor in Robert Žekš.(NŠ, FM). Košarka - V tretjem kolu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je druga ekipa Savinjskih hopsov iz Polzele v Lendavi premagale ekipo Miarte Lindau z 81 : 80. Strelci: Balažič 20, Tratnjek 16, Cor 13, Gašparič 10, Feher 9, Zrna 5, Sijarič 5 in Horvatič 2. (FB) Hitrostno rolanje Lendavčani tretji, Sobočani četrti V Ljubljani so bila še preostala tekmovanja za državno prvenstvo v hitrostnem rolanju. Sodelovali so tudi člani ŠD Do konca iz Lendave in RK Murska Sobota. Od ŠD Do konca sta na kratki in dolgi progi zmagali: Doris Solarič in Manuela Bogdan. Drugi mesti na kratki in dolgi progi so zasedli: Vivien Feher, David Solarič, Mojca Duh in Tanja Koren. Tretje mesto na kratki in dolgi progi pa je zasedla Marika Gone. Pri RK Murska Sobota je na kratki in dolgi progi zmagal Jernej Škrilec, Davor Šijanec je bil prvi na dolgi progi, Tina Kuplen pa je bila prva na kratki in druga na dolgi progi. Dominik Kranjc je bil drugi na kratki in dolgi progi. Ekipni vrstni red: 1. Naklo, 2. Piran, 3. Do konca Lendava, 4. Murska Sobota in 5. Domžale. (FB) 20 MULARIJA 19. oktober 2000, IBTBI ^4^ a Varna povezava INFOS Letošnji Infos bo odprl vrata 23. oktobra v ljubljanskem Cankarjevem domu. Pod geslom Prehiti sedanjost, spoznaj prihodnost se bo predstavilo 139 razstavljavcev. V pro- gramskem delu bo potekalo šest tako imenovanih programskih linij, 120 dogodkov in predavanj pa bo odprtih za vse obiskovalce. Tudi letos nadaljujejo v programskem svetu in vodstvu INFOSA z usmeritvijo v mešan tip izobraževalno-sejemske prireditve, ki bo zadovoljil dovolj širok krog obiskovalcev - od najbolj zahtevnih strokovnjakov pa vse do tistih, ki so spoznali, da se morajo prilagoditi novim svetovnim merilom, ki jih narekuje nova ekonomija, in izboljšati svojo informacijsko in računalniško pismenost. Na letošnji prireditvi je zato več pozornosti namenjene poslovnosti v najširšem pomenu besede. Program INFOS-a je namenjen tako uporabniku kot prihodnjemu uporabniku informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij, ne glede na status in izobrazbo. Zajema vse, ki se želijo na tem področju izobraževati in dopolnjevati svoje poznavanje in znanje; vsem vodilnim delavcem v podjetjih in vsem, ki vplivajo na poslovne odločitve v podjetju. Prav tako pa je namenjen vsem razvijalcem in vzdrževalcem programske in računalniške opreme ter vsem, ki se ukvarjajo z informacijsko telekomunikacijsko tehnologijo, pa tudi pasivnim in aktivnim udeležencem v izobraževalnem procesu. http://www.gov.si/volitve/ ■Volitve so za nami. Podrobne rezultate si lahko ogledate na državni strani. Čisto na dnu naslovne strani je skrit program, ki omogoča dinamične preglede podatkov o udeležbi in rezultatih. Obiskujem 2. a-razred osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru. Razredničarka je učiteljica Olga, pomaga pa ji Karmen. V razredu je štirinajst dečkov in trinajst deklic. Ker obiskujemo program Korak za korakom, imamo v razredu kotičke, in sicer: matematični, likovni, pisalni, naravoslovni, igralni, lutkovni in klepetalni. Čeprav je oprema že zelo stara, smo si razred zelo lepo uredili, tako da se v njem zelo dobro počutimo. NASTJA PINTARIČ, 2. A OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER Zjutraj sem prepozno vstal. Ker sem hotel pohiteti, mi je šlo vse narobe. Pozabil sem se umiti, narobe sem se obul... V šoli sem se spomnil, da nimam športne opreme. Tega dne sem bil žalosten, ker mi je šlo vse narobe. MITJA GJERGJEK, 2. A OŠ TIŠINA Mlajši učenci so svoja občutja izražali na likovni način. , http://www.slomsic.org/aids/ kfLAP... Izobraževalni projekt, vse o kontracepciji in o tem, kako se izo-gnemu aidsu in drugim spolno prenosljivim boleznim. Dandanes je avtomobil poleg doma druga največja in najpomembnejša materialna dobrina, s katero lahko zadovoljimo mnogo svojih potreb. Z njim se peljemo na mor- metu. Pošiljajo jih v bolnišnice in na pokopališča. Menim, da bi bilo kljub vsemu nespametno ukiniti avtomobil, saj nam lajša življenje. Bolj pa si se morali posvetiti nespametnim voznikom, zaradi katerih nam avtomobili jemljejo življenja! NEJC HALAS, 7. B OŠ III M. SOBOTA Mesec oktober je mesec različnih »prazničnih« dejavnosti. Tako smo praznovali teden otroka in teden prometne varnosti, še vedno pa se odvijajo aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti. Učenci smo vsakodnevni udeleženci v prometu kot pešci, kolesarji ali vozniki motornih koles. Vsi se moramo zavedati tega, da je naša varnost odvisna tudi od nas samih in seveda od vseh ostalih udeležencev v prometu. V črni kroniki vsakodnevno prebiramo novice o nesrečah, ki so se zgodile v preteklih dneh; žrtve so nemalokrat tudi otroci. Zato v šoli posvečamo veliko pozornosti pravilom obnašanja v prometu. O tem slišimo pri razrednih urah, s tem se ukvarjamo v prometnem krožku. Ob tednu prometne varnosti pa smo se odločili še za enourno akcijo osveščanja voznikov s pomočjo letakov, plakatov in zloženk. Mlajši učenci so svoja občutja izražali na likovni način, večji pa smo se razdelili v tri skupine, se postavili na najbolj prometne točke in s pomočjo prometnih policistov razdeljevali zloženke, letake ter kresničke vodnikom in kolesarjem, ki sojih ustavili prometniki. Seveda so vsem najprej razložili namen akcije, ki smo jo izvajali. Upam, da je tudi to eden izmed načinov, ki vodi do večje varnosti v prometu. KATJA KUSTEC, 8. RAZ. OŠ P. VORANCA SRED. BISTRICA http://www.acs.si/tvu/index.html Po štirih letih se je teden vseživljenjskega učenja uveljavil kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja v Sloveniji ter udeležence vseh genera- cij, s tem pa pomembno prispeva k uveljavljanju koncepta in prakse vseživljenjskega učenja v naši družbi http://server40.hypermart.net/ slocestitke/ Slovenske elektronske čestitke. Izberite čestitko, pripišite svoje besedilo in e-mail naslovnika. Zaklad citatov. je, v planine, na razne izlete, na delo, v šolo... Avtomobil je postal v razvitem svetu gospodar cest; življenja brez njega si skorajda ni mogoče zamisliti. So pa trenutki, ko si želimo, da ga sploh ne bi izumili. Prevečkrat vidimo po televiziji krvave slike s cest in trupla pod avtomobili. Takrat se tudi vprašamo, zakaj je avto postal gospodar našega življenja. Odgovor je več kot očiten: avtomobili so najštevilčnejši udeleženci v prometu in s tem tudi vozniki, med katerimi je mnogo dirkačev, bodisi po naravi ali zaradi prevelike količine alkohola v krvi. Ti se sploh ne zmenijo za prometne predpise ter s svojim divjanjem, nestrpnostjo in nepazljivostjo, ogrožajo nedolžne udeležence v pro- babica, Tudi letos je bilo ob dnevu otroka in tednu prometne varnosti mestno jedro zaprto za promet, saj so učenci vseh štirih soboških šol zavzeto risali po Slovenski ulici na temo prometna varnost. Porabili so kar celo škatlo, barvnih kred, ulica pa se je spremenila v galerijo. Nastajale so risbe križišč, prometnih znakov, cest in tudi prometnih nesreč. Obiskala sta nas klovn in klo-vnesa, ki sta nas s svojimi norčijami spravila v dobro voljo. Po končani prireditvi smo učenci prometniki in mentorji obiskali župana mestne občine. Predstavili smo mu težave, s katerimi se srečujejo učenci na šolskih poteh. Obljubil nam je, da bo poskušal narediti vse, kar je v njegovi moči, da se prometne razmere izboljšajo. IVO PODOJSTERŠEK, 7. B OŠ III M. SOBOTA Romski otroci v vrtcu v Črenšovcih so se dokaj dobro vključili v življenje in delo vzgojno-varstvene organizacije. Gre za trinajst otrok romskih zaselkov Trnje in Črenšovci. Kmalu naj bi zanje ustanovili poseben oddelek, v katerem bodo izvajali določene dejavnosti, povezane z romskim jezikom, kulturo, navadami in običaji. Otroci pa ne bodo ves čas ločeni, ampak bodo prvi del bivanja v vrtcu preživeli skupaj z vrstniki. Če ne bodo uspeli dobiti vzgojiteljice, ki obvlada tudi romščino, razmišljajo, da bi se ena izmed vzgojiteljic vključila v izobraževanje, ki ga organizira Romsko društvo Romani Union M. Sobota. Besedilo in foto: JOŽE ŽERDIN To je najlepši praznik za otroke. Nekateri otroci nimajo hrane. Rada bi jim pomagala. Dala bi jim obleke, hrano in igrače. Tudi šolske potrebščine bi jim prišle prav. Ne samo v tednu otroka, ampak vse leto je treba pomagati revnim otrokom. MINIKA HAMLER *** Zelo lepo bi bilo, če bi vsi otroci živeli v zdravem okolju, potem bi bili tako srečni kot mi. Na žalost tega ni. Voda je zelo umazana in mnogo otrok umre zaradi bolezni. Čeprav njim pomaga Rdeči križ, nimajo zadosti hrane. Morajo opravljati težka dela in si služiti denar. Samo bogati otroci hodijo v šolo. Vsem otrokom sveta želim dosti zdravja in sreče. ANA JELEN, 2. B OŠ RADENCI Pred kratkim nas je obiskala Nikina babica Pavla Škof. Kaj vse smo zvedeli? - Trideset let je bila učiteljica na naši šoli. Povedala je, da je učila več pridnih kot nagajivih učencev. (Mitja) - Preden se je leta 1974 preselila v današnjo šolo, je poučevala v šoli, ki je delovala v gradu. (Nuša) - V razredu je imela tudi štirideset učencev. (Sandra) - Učenci niso imeli toliko igrač, kot jih imajo danes. (Anja) - Ko je bilo toplo, so hodili bosi. (Patricija) - Imeli so manj zvezkov in učbenik za več predmetov. (Simon) - Učitelji so bili strogi. (Matic) - Pokazala nam je tudi knjigo, staro osemindevetdeset let. (Denis) UČENCI 3. B-RAZREDA, OŠ GORNJA RADGONA z učiteljico Danico Vogrinec Jesen je letni čas, ko kmetje pospravljajo pridelke. Trgamo koruzo, čistimo buče, obiramo sadje, trgamo grozdje ... Narava postane zelo pisana. Listje se obarva z različnimi barvami, na koncu pa odpade z dreves. Jeseni se spremeni tudi vreme. Postane hladneje, zato se moramo topleje oblačiti. Lastovke, štorklje in druge ptice selivke odletijo na jug, kjer je topleje. Nekatere živali se začnejo pripravljati na zimsko spanje ali pa si naberejo zaloge hrane za zimo. Te živali so: medved, veverica, jež, polh, žaba idr. Jesen imam rada, ker je zelo pisana, ne maram pa tega, da so dnevi krajši in noči daljše. NATALIJA GRAH, 3. A OŠ SV. ANA imro, 19. oktober 2000 NA SCENI Napovednik koncertov Vaša čustva! Ljubljana 5. novembra: Mad Profesor + Lee Scratch Perry + Reggae Daughters + Sunny Orchestra 12. novembra: H. I. M., hala Tivoli 21. novembra: Firewater + Foil, Orto Zagreb 30. oktobra: Bryan Adams, dom športov Gradec 22. oktobra: Jan Garbarek, Orpheum 27. oktobra: Willard Grant Conspiracy, Orpheum 28. in 29. oktobra: Myra Melford Trio and Dawn Saito, Orpheum 5. novembra: Erič Burdon, Orpheum 26. novembra: Septeto Nacional Cuban Night, Orpheum 8. decembra: Motorhead, Orpheum Dunaj 19. oktobra: Jeff Healey Band, Planet Musič 20. oktobra: Gabrielle, Libro Musič Hall 27. oktobra: Deep Purple + Dio, Stadthalle 30. oktobra: Melanie C, aka Sporty Špice, Libro Musič Hall 4. novembra: Eagle-Eye Cherry, Libro Musič Hall 12. novembra: The Waterboys, Planet Musič 15. novembra: The Corrs, Stadthalle 16. novembra: Midge Ure, Szene 23. novembra: Gary Numan, Szene 25. novembra: Elton John, Stadthalle 12. decembra: Sarah Brightman, Stadthalle Miinchen 26. oktobra: Britney Spears, Olympiahalle 26. oktobra: Tom Harrell Ouartet, Unterfahrt 30. oktobra: Styx, CirKus Krone Bau 31. oktobra: Morcheeba, Muffathalle 4. novembra: Motorhead, Colosseum 6. novembra; Erič Burdon &The NewAnimals, Babylon 7. novembra: Emmylou Harris, Cirkus Krone Bau 7. novembra: The Go-Betweens, Metropolis 14. novembra: Brad Mehldau, Philharmonie 15. novembra: UFO, Georg Elser Halle 26. novembra: A-ha, Olympiahalle 28. novembra: Placebo, Colosseum 30. novembra: The Beautiful South, Colosseum 30. novembra: J Mascis And The Fog, Metropolis 2. decembra: Savage Garden, Georg Elser Halle 8. in 9. decembra: Chrissie Hynde + Coolio + Nena + UB 40, Olympiahalle I Razmišljaš pozitivno? S pomočjo tega testa boš ugotovil(a), ali lahko razmišljaš pozitivno, ali je optimizem ena od tvojih lastnosti, ali pa moraš premagati nagnjenost k pesimizmu. Da bi bili rezultati testa resnični, odgovarjaj iskreno. 1. V filmu imaš najraje ... a) zaplet dogodkov b) glasbo in pogovore c) scenarij 2. Zahajaš v restavracijo ... a) ki je najpopularnejša b) ki ponuja specialitete c) kjer ne čakaš.dolgo, da te postrežejo 3. Misliš, da so težave ... a) ovire, ki jih treba rešiti b) sestavni del življenja c) nepremostljive ovire 4. Zate je nepričakovano ... a) ko imaš preveč opravkov b) razbijanje monotonosti vsakodnevnih opravil c) velika sprememba 5. Najlepši del dneva je ... a) čas kosila b) bujenje c) ko se pripravljam na spanje 6. V ljubezni zmaga tisti, ki... a) beži b) daje toliko, kot sprejema c) se uspe naučiti določenih pravil 7. Enega od članov družine še ni doma... a) poskušaš potlačiti strah, vendar se bojiš najhujšega b) prepričan(a) si, da ni kaj hujšega c) zajame te panika 8. Brez zadržkov izraziti jezo in razočaranja je... a) način, da drugi izvedo, da si nevzgojen(a) b) najboljši način, da preživiš neugodno situacijo c) najslabši in najbolj učinkovit način, da izraziš samega sebe Najprej laž, nato resnica! Hvala, ker si mi rekel, da me ne ljubiš več, če si me sploh kdaj. Lahko bi dejal: »Veš, prej mine, manj boli!« Vedno si mi lagal, jaz pa sem ti verjela, saj sem te preveč ljubila in iz srca sem te rada imela. Vedno si mi govoril, da me imaš rad, da boš vedno ob meni, naj se zgodi kar koli. Vse to govoril si mi v obraz, nikoli nisi pokazal sramu in strahu, saj sem bila tvoja punca, a žal samo za kratek čas. Za vse to pa si kriv ti, ker si mi vedno lagal... Zdaj živiš daleč od mene, živiš samo med svojimi velikimi lažmi. Med nama je konec, resnica je prišla na dan in z njo velika bolečina, ki mi segla je do srca. Resnica boli, boli bolj od laži, zdaj vem, kakšen si, in s tabo ne bom spregovorila niti besede več, nikoli več. Vsem si povzročal težave, vsaj tako so mi rekli, tvoji prijatelji ne morejo več molčati, ker so spoznali, kakšen prijatelj si jim bil. Sedaj te nihče več ne mara, še najbolj pa ne jaz, predolgo si me vrtel okrog prsta, sedaj pa samo povem ti in upam, da si boš zapomnil, da se ti bom kmalu maščevala. Reny V spomin Pišem pesem, pišem zgodbo, a samo nekomu v spomin. Rišem solze in puščico sredi mojega srca. Iščem srečo, iščem ljubezen. Iščem vse, kar imam, le dajem to, česar nimam. Ljubezen v pesmi zapisana je in rana v njej izkopana je. Iskala bom vse, kar nimam, in ko bom našla, takrat boš videl... V solzah noči prebivam, v besedah živim in laži poslušam. V duši sem 9. Kaj je najtežje narediti? a) reči NE prijatelju, ki te prosi za pomoč b) reči NE sebi, ko se nečemu odpoveš c) reči NE nekomu, ki te želi razvedriti 10. Ko greš na prigrizek s prijatelji... a) paziš, da se ne popackaš b) razmišljaš, kako je življenje lepo zaradi takšnih dobrot c) takoj ti je žal, ker si vnesel/-la preveč kalorij 11. Po naključju imaš tri ure prostega časa... a) takoj začneš načrtovati, kako bi jih izkoristil(a) b) uživaš v tej nenadni svobodi - prebereš časopis, stopiš do frizerja, telefoniraš prijatelju ... c) občutek imaš, kot da se izgubljaš, in ne veš, kako boš preživel(a) ta čas DT Rezultati: Največ odgovorov A: Zaradi nenehnega strahu, da življenje skriva neugodna presenečenja, si podvržen(na) bolj pesimističnemu načinu razmišljanja, čeprav se v tebi skriva optimizem. Moral(a) se boš naučiti sprostiti in spustiti ščit, za katerim se skrivaš pred svetom, kajti le tako boš lahko ugotovil(a), koliko lepih trenutkov je v življenju. Največ odgovorov B: Ravnotežje je dragoceno darilo, ki označuje tvojo osebnost. Na življenje gledaš z zaupanjem, vsak trenutek znaš zelo dobro izkoristiti in naj bo neka stvar še tako brezizhodna, najdeš pot iz nje. Znaš se sprostiti in težave so zate le del življenja, ki jih je treba rešiti zavestno, odgovorno in preudarno. Največ odgovorov C: Optimizem ni del tvojega življenja in pozitivno razmišljanje ti je nekaj tujega. Živiš pod stresom in vedno znova se spopadaš z žalostjo. Zdaj je pravi čas, da narediš vse, kar je v tvoji moči, in spremeniš odnos do sveta. Zakaj ne bi poskusil(a) kar zdaj? uničena in ranjena. Pojdimo skupaj v sanje in poglejmo vanje. Pojdimo po poti slave in po duši glave. Iščimo srečo in ljubezen, pustimo nesrečo in sovraštvo. Od sovraštva do ljubezni usodni je korak, ki ga zapečati vsak. Ko najdemo ljubezen, se borimo proti vsem. Zmagamo in postavimo ljubezen v oblake ... meni pa solze polzijo, saj sreče bolj malo je, tudi ljubezni je manj kot sovraštva. Da bi dobila nazaj svoje sanje, borila bi se, a v boju malo je sreče, več je laži in spletk. Pa vendar - v življenju je treba iskati srečo, iščimo svoje sanje ... v spomin na nekoga ... Dekle prihodnosti Zaklonišče ima nov spot Tudi pri nas priljubljena primorska skupina Zaklonišče prepeva ima spet nov spot, ki je nastal v režiji Vena Jemeršiča in njegove Perfo production. Kratek propagandni spot s sloganom »Samo da prode ova demokratija, pa da opet zaživimo kao ljudi« (samo, da mine ta demokracija in da vnovič zaživimo kot ljudje), ki bo po mnenju skupine pripomogel k treznemu razmisleku in končni zmagi delavskega razreda. Spot pa so fantje opisali takole: »V zgodbi je glavni junak Čiro (igra ga Matija -Miško Bulatovič) postavljen v vlogo povprečnega državljana, ki skuša prek volitev uveljaviti vizijo svojega boljšega jutri. Zanj je to karseda težka preizkušnja, kajti živi v deželi predsednika (samodržca) Kradimira Pendrekoviča (Staša Salačanin), ki je obenem nesporni favorit na bližajočih se volitvah. Kako se zoperstaviti karizmatičnemu voditelju, ki je hkrati še odličen orator (balkanski Ciceron), ga poduči čika Alija iz Čikaga (Vanja Alič). Čika Alija, gastarbajter z dolgim stažem in namazan z vsemi žavbami ameriške »demokracije«, Čiru postreže z dolgoletnimi izkušnjami ter mu pomaga pri izbiri pravega kandidata. Zgodba se žalostno zasuče, kajti Pendrekovičev represivni aparat poseže v svobodno voljo državljanov, tako da se usoda osebkov, kakršen je Čiro, žalostno konča. Epilog: pričakovana zmaga Kradimira Pendrekoviča s 101 odstotkom zbranih glasov.« Naj dodamo še, da je gostovalo Zaklonišče 7. oktobra v dvorani Zetra v Sarajevu na velikem dobrodelnem koncertu, kjer je nastopila tudi vrsta priznanih rock skupin z območja nekdanje Jugoslavije. Izkupiček od koncerta bo šel za odstranjevanje min v BIH. TK 4 you Damir! Končno spoznala sem, da življenje splača živeti se. Ti vlivaš mi novih moči, ti prebujaš me iz samote, zate naredila bi prav vse. Spet počutim se dobro, vedno iščem tvojo podobo. Hvala ti, saj ti edini si, ki vseeno mu zame ni. Tomorrovv Hvala ti dragi! Ljubezen tvoja je moja sreča, kot eno skupaj sva midva. Hvala ti za vse prelepe trenutke, hvala ti iz vsega srca, tvoja ljubezen moja je sreča, kot eno sva midva. Težko ti rečem, kaj vse pomeniš mi, saj ni besed za vse, kar mi daješ, želim si le, da večno ljubila bi se, življenja ni brez tebe, moja duša kliče te. Tvoja ljubezen je moja sreča, kot eno skupaj sva midva. Še enkrat, dragi, hvala ti za vso ljubezen, ki mi jo daješ. Hvala ti! Cvetka Veter in klasje Veter igra se z mojimi lasmi, klasje rumeno pa v vetru valovi, nekdo zakrije mi oči in obsipa me s poljubi, obrnem se, objameš me in v rumeno klasje odhitiva, pleševa, v vetru se ljubiva. Srečna sem, to vam povem, ker to izdajata moj smehljaj in smeh, ki prihaja iz srca, zato še en poljub mi daj in ta poljub naj nima konca, veter se smeji, rumeno klasje pa valovi, poje pesem o ljubezni, ker vem, da najina ljubezen živi, in to sva jaz in ti. Sonja Š. Pesem o dekletu To je pesem o dekletu visoke postave, modrih oči in dolgih svetlih las. To je pesem o dekletu, ki le ene sanje je imelo. A prišel je dan, ko kruto je resnico spoznala, da sanje bodo sanje ostale. Dolgo je v obupu živelo... Prišel je dan, ko spoznalo je, da predati se ne sme, da zanjo je le ena pot, pot do zmage. Kmalu dvajset let bo štelo, pa še vedno negotovo gleda v svet. Tamarine Obup Spominjam se le na čas, ko vzel si mojo ljubezen, polno radosti in veselja. Bil si tako ljubezniv, da sem ti zaupala, a sedaj trpim v obupu. Tisti čas, ko sva bila skupaj, je tako hitro minil, a čas, ko te pozabljam, je tako dolg in prazen. Osamljena sem, brez veselja, ljubezni, ker sem se močno zmotila in ti svojo ljubezen zapustila! Teja jesensko deževje Ko pride jesensko deževje, ko listje orumeni in ovene, boš prišel na najino mesto, a me ne boš našel. Vprašal boš jesensko deževje, kje sem, zakaj me ni, vprašal boš visoko drevje, a ti ne odgovori. Nikoli več ne bom prišla, niti veter me ne bo prinesel, pozabi ime moje, to edino prosim srce tvoje. Spet bo prišla jesen, spet bo padalo deževje in spet boš vprašal visoko drevje, kje sem, kam me veter je odnesel. Nataša C. Izdali ste me Izdali ste me vi, ki ste rekli, da ljubite me, vzeli ste moje srce, ga strli na koščke, vzeli ste mi upanje, da nisem sama, zdaj vem, ni vam mar zame, za nikogar, le sebe ljubite, le sebe vidite. Zaradi vas jočem, hudo mi je, toliko bolečin brez pravih vzrokov. Počutim se zavrženo, brez preteklosti, brez prihodnosti, brez pomisleka ste vzeli mi oboje, vse, kar ljubim, blatite, ne marate ničesar, ne veste, ne poznate me, izdali ste me. Sonja K. Nebo, zakaj? Skrila sem se pred svetom, da bi se izjokala, da bi iz srca izprala bolečino in trpljenje. Sprašujem nebo, kaj sem kriva, da me tako kaznuje. Nisem še dovolj trpela, ni bilo še dovolj solza? Zakaj toliko hudega in žalosti? Zakaj? Nebo, zakaj? Alenka Neki spomin Sedim na terasi, v šestem nadstropju. Zunaj nežna glasba se sliši, za mano čudovito mesto, v milijonih drobnih lučk se sveti. Pred mano morje žubori in me v svoje valove vabi. Spet si mi prišel v misli, ti moj dragi, na katerega mislim vse dni in noči. Zakaj zapustil si me, sedaj sanje so že vse. Kar je bilo, je bilo, saj nič ne vrne se. Seny 22 DOBRO JE VEDETI 19. oktober 2000, VESTNIK OVEN Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premisli. On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti obeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo buril duhove. BIK Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv potep, ki se bo končal na povsem nepričakovan način. Toda kaj hitro boš sprevidela, kam pes.taco moli. On: Z veseljem se boš zagnal v nove poslovne podvige in uspelo ti bo! Toda srečo je treba tudi deliti, ne pa le pobirati sladkih sadov. In nikar ne spreglej navihanega nasmeška, ki bo veliko obetal... DVOJČKA Ona: Vedi, da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot si mu pripravljena dati, toda nikar ne čakaj predolgo, saj lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo. On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar se boš kaj hitro znašel. RAK Ona: Pripravi se na resnično presenečenje, ki bo spremenilo tvoje dosedanje občutke do moškega spola. Nekdo ti bo povedal nekaj zelo lepega, ti pa mu ne boš verjela. Še žal ti bo. On: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da se bo nekoč treba oddolžiti. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Najprej varno, nato učinkovito, vseskozi pa kakovostno zdravilo K rvavi mlečnik (Chelido-nium majus) je razširjen po zapuščenih krajih po Evropi ter osrednji in severni Aziji, vpeljali so ga tudi v severno Ameriko. d.d. MURSKA SOBOTA Ona: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, čeprav je nekdo drug veliko mamljivejši. Toda tudi veliko nedosegljivejši! On: Izogibaj se provokatorjev, ki te hočejo na vsak način zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem boš pred dilemo, ali naj daš prednost ljubezni ali poslovnim zadevam. Odločitev bo težka! DEVICA Ona: Poskusila se boš otresti spominov na preteklost, a ti tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga enostavno odbija. On: Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o katerih si nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo! TEHTNICA Ona: Ker si si premalo prizadevala, si izgubila nekaj tistega, karti je veliko pomenilo. Toda nikar ne bodi užaljena, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega. On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti tega ne bo nerodno priznati. Ne pozabi na pomemben sestanek. Uporabni del je zel, droga pa izvira v glavnem iz vzhodne Evrope. Vsebuje od 0.1 do 1 odstotka različnih alkaloidov, znanih jih je več kot dvajset, med katerimi so pomembnejši helidonin, berberin, heleritrin in sangvinarin, njihova vsebnost pa je zelo spremenljiva. Helidonin olajša izločanje žolča, ker sprošča gladke mišice žolče-vodnih poti, blaži tudi bolečine in pomirja, a šibkeje kot protikrčno zdravilo papaverin. Berberin spodbudi odvajanje žolča, sangvinarin pa lokalno draži tkivo ter nasprotno od helidonina zveča mišično napetost. Več alkaloidov deluje zoper bakterije in viruse. Njihov zdravilni učinek zaradi majhne vsebnosti ni izrazit, to velja toliko bolj za sestavljena zdravila, kjer je krvavi mieč-nik navzoč v majhnem deležu. Zelo v čislih je v kitajski medicini, kjer mu pripisujejo protibolečinske, protivnetne in raztrupljevalne lastnosti ter pomirjevalne za dražeč kašelj. Alkoholni izvlečki delujejo zaščitno za podganja jetra. V rumenkasto oranžnem rastlinskem soku so tudi encimi, ki razgrajujejo beljakovine, to pa bi lahko upravičilo mazanje bradavic s svežim mlečkom v ljudski medicini. Učinek bi lahko pripisali tudi sangvinarinu in heleritrinu, ki zavirata celično delitev. S to lastnostjo bi lahko pojasnili tudi občasno zunanjo rabo droge proti luskavici, čeprav v tem primeru ne velja prezreti možnega neželenega dražilnega učinka. Uporaba čajnega napitka ni običajna. Če že, pa naj se ne bi popile proti prebavnim krčem in žolčevodnim motnjam več kot tri skodelice napitka na dan, pripravljenega z 1O-mi-nutnim poparkom pol do žličke droge. Dnevni odmerek tedaj naj ne bi presegel 2 do 5 gramov droge oziroma 12 do 30 miligramov alkaloidov, podanih kot helidonin. Lekarniško mnenje: Krvavi mlečnik blaži prebavne krče v zgornjih prebavilih. Slaboten učinek ne upraviči notranje zeliščne rabe, saj koristi ne odtehtajo tveganja, po- Ne pozabite! ŠKORPIJON Ona: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, stori prvi korak sama in ne bo ti žal. S partnerjem se boš zapletla v manjši prepir, ki bo imel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, katerih bo več. On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni od partnerjevih muh. Vsekakor bi bila to precejšnja osvežitev v vajinem odnosu, ki trenutno prihaja v še eno od majhnih kriz, ki lahko kaj hitro preraste v velik problem. STRELEC Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa-prav bolestno obožuješ, vendar si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj, do"klerše lahko ... On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se, nekdo ti hoče škodovati! KOZOROG Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja. On: Nikar se ne zapiraj vase, ampak poglej okoli sebe in kaj hitro boš opazil kopico ugodnih kombinacij tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se ti v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega. VODNAR Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito priložnost. Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede. On: V ljubezni boš pred veliko odločitvijo, ki lahko vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal. RIBI Ona: Nikar se ne zapiraj vase in ne išči odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posveti realnosti in svoji vlogi v njej. Je že tako, da je ljubezen zelo nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delaš nepotrebnih skrbi. On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost določene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišljena igra. Odlično boš investiral, vendar boš z rezultati le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo. SLEZOV SIRUP sebno še ob doma pripravljeni drogi z neznano vsebnostjo toksičnih alkaloidnih sestavin, standardiziran čaj pa bi se pri nas lahko izdajal le na recept, če bi bil na voljo kot varno, učinkovito in kakovostno zdravilo. Vsebnost mlečnika v zeliščnih izdelkih na zahodu je majhna, zato tam od njega ni pričakovati druge koristi, razen tiste, ki izhaja iz zaupanja v zdravilo naravnega izvora. J. ŠPRINGER, mag. farm. ■ Kmalu le nove telefonske številke Odzivnik sporoča nove številke -Novembra nov telefonski imenik 2001 vajseti november, ko bo prenehal veljati vzporedni sistem starih in novih telefonskih številk, se nezadržno približuje. Telekom Slovenije medtem opravlja še zadnje tehnične prilagoditve novega številčnega sistema. Zaradi združevanja nekaterih nekdanjih omrežnih skupin v nove območne kode, ki je povzročilo določeno prekrivanje številk, so stare telefonske številke s 15. oktobrom preusmerili na odzivnik, ki sporoča novo telefonsko številko. Kot pravijo v Telekomu, bo preusmeritev klicev na lokalni promet veljala za stare omrežne skupine 0602 Ravne na Koroškem, 0601 Trbovlje in 069 Murska Sobota za telefonske številke z začetno številko od 2 do 8. Podobno velja tudi za večino drugih omrežnih skupin. Te prilagoditve so po mnenju strokovnjakov nujne, da bodo lahko naročniki znotraj novih območnih kod klicali, ne da bi morali pred tem izbrati tudi številko območne kode. S tem bo prehod na novo številčenje enostavnejši. 7. novembra bo izšel telefonski imenik 2001. Imenik v knjižni obliki za svojo območno kodo bodo naročniki dobili brezplačno. M. JERŠE ■ Z našega štedilnika Rogljiči z jabolčnim nadevom Kmečka juha Piščančje prsi v kostanjevi omaki Krompir s sirom Korenčkova solata 1 Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Krompir s sirom 500 g krompirja, 40 g naribanega sira, 15 g masla, 10 cl kisle smetane, 1 jajce, sol, poper Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na lističe. V pekaču razpustimo maslo, na katerega položimo plast krompirja, solimo in popramo. Po tem potresemo nariban sir. Pokrijemo s preostankom krompirja in vse skupaj prelijemo s smetano, v kateri smo razžvrkljali jajce. Pečemo v pečici 30 minut pri 170 ° C. Korenčkova solata Kmečka juha 150 g zelene, 100 g korenja, 80 g pora, 80 g peteršilja, 150 g svežih šampinjonov, 80 g mesnate slanine, 80 g krompirja, 15 g česna, 5 cl olja, 10 g moke, sol, poper, majaron Zelenjavo očistimo in narežemo na kocke. Polovico olja damo v kozico, na njem posteklenimo zeleno, korenje, por in peteršilj. Zalijemo z dva litra vode, začinimo in dodamo na kocke narezano slanino, krompir in šampinjone. Počasi kuhamo. Ko je zelenjava kuhana, dodamo prežganje s česnom. Premešamo, prevremo in postrežemo. Piščančje prsi v kostanjevi omaki 600 g piščančjih prsi brez kosti, sol, poper, 5 cl olja, 30 cl perutninske osnove, 400 g kostanjev, 10 cl sladke smetane, 10 g škrobne moke Piščančje prsi v hladni vodi splahnemo ter.s krpo osušimo, solimo in popramo. Olje v kozici segrejemo, na njem opečemo piščančje prsi, in ko imajo lepo barvo, jih zalijemo s perutninsko osnovo. Dodamo na pol kuhane in olupljene kostanje. Vse skupaj dušimo do mehkega. Nato meso poberemo iz omake in shranimo na toplem. Omako pretlačimo, ponovno pristavimo in ji dodamo sladko smetano s škrobno moko. Prevremo in ponudimo k mesu. 600 g korenja, 5 cl kisa, 5 cl olja, 20 g gorčice, 50 g čebule, sol, peteršilj Korenje očistimo in v slani vodi skuhamo. Kuhano narežemo na kolobarje in prelijemo s pripravljenim prelivom iz kisa, olja, gorčice, sesekljane čebule in soli. Narahlo premešamo, po vrhu pa potresemo s sesekljanim peteršiljem. Rogljiči z jabolčnim nadevom 750 g moke (pol ostre, pol mehke), 300 g margarine, 50 g sladkorja, 40 g kvasa, sol, 2 jajci, 1 vanilin sladkor, 100 g maka, 23 cl mleka Nadev: 700 g olupljenih jabolk, 120 g naribanih orehov, 100 g sladkorja, vanilin sladkor, cimet Za premaz: 1 jajce Iz kvasa, žličke sladkorja in malo mlačnega mleka pristavimo kvas, da na toplem vzhaja. V skledo presejemo moko, dodamo mleti mak in preostale sestavine ter vzhajan kvas. Vse skupaj zamesimo v gladko testo. Testo razdelimo na štiri enake dele. Vsak del posebej razvaljamo na pol centimetra debel krog, ki ga razdelimo na osem enakih trikotnikov. Na vsakega damo nadev in zvijemo v obliki rogljiča. Rogljiče damo na pomaščen in pomokan pekač ter vzhajamo 30 minut. Pred pečenjem vsak rogljič premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo 25 minut pri 180 0 C. Pečene in ohlajene rogljiče potresemo s sladkorjem v prahu. Nadev: Olupljena in na lističe narezana jabolka dušimo, da se zmehčajo. Ohlajenim dodamo mlete orehe, sladkor, vanilin sladkor in cimet. Dobro premešamo. za zdravje in dobro počutje Avtomatika - zakaj in kako? V minulih letih sije pri nas veliko ljudi uredilo ogrevanje s kurilnim oljem ali plinom, ki hitro izrivata trdno gorivo. Če pogledamo prednosti, ki jih daje tekoče in plinasto gorivo, vidimo, da je okolju mnogo prijaznejše; druga prednost pa je popolnoma samodejno delovanje kurilne naprave. Po predpisih mora biti vsak kotel opremljen z varnostnim in kotlovskim delovnim termostatom - kotlovsko regulacijo, ki vzdržuje stalno temperaturo. Poznamo visokotemperaturne in nizko-temperaturne kotle. Med prve spadajo tudi vsi klasični kombinirani kotli, ki jih je pri nas še vedno veliko. Pri kurjenju s tekočim ali plinastim gorivom so izkoristki manjši kot pri sodobnih specialnih pečeh, zato moramo kotlo-vski delovni termostat nastaviti na temperaturo vsaj 70 stopinj Celzija do maksimalno 90 stopinj, da preprečimo nizkotemperatur-no solzenje kotla. Tako visoke stalne temperature pa povzročajo dodatne t. i. izgube zaradi pripravljenosti. Mnogo varčnejši in okolju prijaznejši so sodobni specialni kotli za olje ali plin, nekateri zgrajeni tako, da lahko trajno obratujejo pri nižjih temperaturah (40 stopinj Celzija), imenovani nizkotem-peraturni kotli. Če imamo visokotemperaturne, moramo upoštevati, da jim je treba dodati mešalni ventil, s katerim nastavljamo temperaturo vode, ki jo spuščamo v radiatorje, in si tako uravnavamo sobno temperaturo. Ker pa se zunanja temperatura neprestano spreminja, bi morali stalno spreminjati nastavitev mešalnega ventila, da bi imeli v prostoru vedno optimalno temperaturo, ki je podnevi 20 do 21 stopinj Celzija, ponoči pa 16 stopinj Celzija. Ker je takšno stalno ročno nastavljanje pravzaprav neizvedljivo, je vedno bolj jasno, da se montaža samodejne regulacije prav hitro splača. Pravilna avtomatska nastavitev podaljša tudi trajnost kotla in pripomore k manjšemu onesnaževanju bivalnega okolja. Poznamo zvezne in dvotočkovne regulatorje (sobne termostate) in termostatske ventile. Boljši in seveda dražji so zvezni regulatorji, ki uravnavajo temperaturo dvižnega voda (to je radiatorjev) zvezno in tako dovajajo v prostor le toliko toplote, kot je trenutno potrebujemo. Njihova odlika je vzdrževanje stalne sobne temperature. Pripravil: MILAN JERŠE ■ Ko je hudo, me pokliči! telefon 13 km (k ■ _ ■ ’ te i J - AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK VEČ LJUDI NA ISTEM MESTU NASLOV KATOLIŠKIH REDOVNIKOV MESTO V SREDNJEM EGIPTU RADON SLOVENSKI PESNIK POKRAJINA NA JZ. SAUSKE ARABIJE NOGOMETNI TRENER (MATJAŽ) IVO ŠUŠAK KNJIGA ZEMLJE- VIDOV D LAVNI ŠTEVNIK BEOTIJEC 'H |QHj Lb fc © tet. i [JR NEKD.VELIKA ŠPORTNA PRIREDITEV NA VZHODU KAMNOSEŠKA OBRT . 4f’.l Ml 1 { HI . p ? j • 1^ VRTNA HIŠICA HOKEJIST ZUPANČIČ AM.PISEC DEIGHTON B ■ - - : ■ M 1 POM.SLIKAR (ENDRE) SKUPZVEZD V ORIONU te z M JEZIKOSLOV. (BERNARD) HITER TEK KONJA SEZNAM IMEN -' • ' ' 3 - HRV.TISK. AGENCIJA ŠKOTSKO KRILO iO. a' fh 8» - 0 VRHNJE ŽENSKO OBLAČILO i ZADNJA IN PRVA ČRKA NEZNANKA V MATEMATIKI PRVI GVINEJSKI PREDSEDNIK (SEKOU) OBOROŽENO SPREMSTVO VITO TAUFER BARIJ VESTNIK IGLASTO DREVO SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ ? IN JANG i EGIP.BOG MRTVIH POROKA ŽENSKE NEOBDELANA ZEMLJA DEL ELEK. MOTORJA PORT.PISEC (JOSE M.) ELEGANTEN ŽENSKI ČEVELJ MAJHNA KLADA GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE VELIKA JEZA LASTNICA RIBIŠKA PRIPRAVA OBLJUBA Švicarski KANTON c ČEŠ.SKLAD. (JOSEF) ALIFATSKI RADIKAL S PETIMI C-ATOM1 ANGLEŠKI ROCKER MUZEJ V ST. PETERBURGU NAELEKTREN DELEC SLOVENSKI METROPOLIT (FRANC) ANG.PISEC (LAURENCE) PAS (KNJIŽ.) AM .VERSKA LOČINA KUB.POLITIK (RAUL) A TENISAČICA KURNIKOVA FR,SOCIOLOG (GEORGES) DENARNI PRISPEVEK JAPONSKA SMUČARKA KAVABATA 4 GR."SVETA GORA" GRŠKI BOG LJUBEZNI ZUNANJA ZARODNA PLAST D.PRITOK IRTIŠA POLETNO OBUVALO SINlČlCA TOPNIČAR LASTNOST SREPEGA ANG.GLASB. (BRIAN) TITAN KEMIČNA SNOV KOT DODATEK NEM.PISEC (BRUNO) GORSKI REŠ.ČOLN KOZAŠKI POVELJNIK TANTAL MORNAR (ZAST.) FILIPINSKI VULKAN ČLOVEŠKI POSAMEZNIK VPREŽNA PRIPRAVA PRIDELOV. KAVE J. ' k' a ‘ I BANJA MESTO V TURINGUI, NEMČIJA AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPINA PRVI DEL BIBLIJE, PENTATEVH NEKDANJI EGIPTOVSKI PREDSEDNIK (ANVAR AL) DRAŽBA Ih e' l ■ hL : 11 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE SRBSKA PESNICA IN IGRALKA ČEHOV ANTON ZAŠČITA KNJIGE * »•rBlL « .■ A RAZLIČNA VOKALA KOLESARSKI KLUB 1 1 v JI NOTAR OZEMLJE, POKRAJINA POKRAJINA V VIETNAMU GRŠKA BOGINJA ZEMLJE DRUŽINSKI AVTO SKUPAJ PROTI ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Nov negovski župnik g. Jože Horvat nadaljuje tradicijo, ki jo je uvedel njegov predhodnik g. Anton Petek: srečanje duhovnikov lenarške dekanije s škofi mariborske škofije v vinogradu negovske župnije v Lokavcih. Letošnjega so se udeležili - poleg duhovnikov seveda - vsi trije škofi: dr. Franc Kramberger in pomožna škofa dr. Jože Smej in dr. Anton Stres. Za prijetno vzdušje in pogostitev je poskrbel mesar Marjan Kralj s svojimi pomočniki. Goste sta s svojimi vini razveselila direktor Radgonskih goric Franc Škrobar s tramincem in Karel Flajsinger z rumenim mujkatom. Seveda je tudi odlično vino v gospodovem (župnijskem) vinogradu, ki ga sicer negujejo v kleti 200 let starega župnišča. - L. Kr. cPredvo?i?ni mo?k je takčo mouč doubo po vsen tiston nakladanji pragni obeča-vnj tej mnougi kandidate^, ka ešče gnjes den cDe?a skoro nika ne guči. Samo tisto, ka je najbo?e potrejbno ga pregivetje ešče igusti: Sfačen, pa geden. £fou do po vo?itvaj tildi največkrat poniicane rečij, pa što-Mi bi bilu gvo?jeni. Qln pravi, ka s pragnoga gak?a nemre gagrabiti nišče nika, pa je ?cjko najbo?e sposoben stokovnjak na svejti. ^Prt nas je pa gakeu sigdar bo?e pragen, ka je či duge menje tisti, šteri bi ga punifi, dosta več je pa tisti, ka ga nesmi?eno pragnijo. Pragen gakeu pa ne stoji ku-mes, je ge stara istina. Wa si je po vofttvaj ešče samo tak spopejvo: ‘-Počivajmo, gdaj v tej tihoti, ko hrupa tega ne bo več, je ta kampanija uo?i?na, bregvegna, končno enkrat preč. ©b/tagi g mnogih teh panojev, več strašifc ne bodo nas, CaMi bomo s?abe vo?je, kaj bo prinese? novi čas. cAlaj novi čas, nam da? bi vsega, bi?o obljub je ce? mi?jon, a ko vofttve bodo mimo, bo kot, da poči? je ba?on. 28 19. oktober 2000, IBT1II V spomin Jožetu Kozarju, dr. med., specialistu splošne kirurgije Nedavno smo se zbrali na žalni slovesnosti in se poslovili od našega kolega, sodelavca in prijatelja Jožeta Kozarja, dr. med. in specialista kirurga. Vse nas, ki smo ga dobro poznali, z njim delali in z njim veliko preživeli, je žalostna vest hudo pretresla. Vedeli smo za njegovo bolezen, zaradi katere je moral opustiti naporno delo kirurga, vendar je bil ob pogostih srečanjih vedno poln optimizma in se ni predal malodušju. Naš kolega se je rodil 21. maja 1939 v kraju Boreča na našem lepem Goričkem. Otroštvo je preživel v domačem kraju in tam končal tudi osnovno šolo. Njegovo otroštvo je bilo enako otroštvu otrok na kmetiji, kjer je z brati moral krepko poprijeti za delo in biti v veliko pomoč svojim staršem. V pogovorih se je velikokrat vračal v to obdobje in vedno s spoštovanjem pripovedoval o delu na domačiji in kmetiji, saj je bil v duši vedno preprost človek z Goričkega. Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo medicinsko šolo v Mariboru in jo uspešno končal v šolskem letu 1958/1959. Zaposlil se je v Splošni bolnici M. Sobota. Delal je le eno leto, saj se je naslednje leto lahko vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani in splošno medicino končal 1971. leta. V stroki ga je zanimala le najbolj naporna veja medicine, to je kirurgija. V Splošni bolnišnici Murska Sobota je dobil mesto specializanta iz splošne kirurgije in leta 1976 opravil specialistični izpit. Nato tovci se razprostirajo na obeh straneh ceste Mačkovci-Boreča. Lega je gričevnata, vzvišena, izjemno razgibana. Skoraj na vsaki tukajšnji njivi je najti ilovico, gramoz, pesek. Letošnja suša je pospravila okoli 70 odstotkov pridelka. Prebivalstvo se je skozi desetletja odpravljalo od doma. Pred 63 leti je tu živelo 462 prebivalcev, danes jih je 200 manj. Poseljenih je 80 domov, 12 hiš je praznih. V Otovcih je suša vzela precej koruze in drugih pridelkov Pečnarovec ni več, ostali le Otovci Gasilci bodo dobili novo orodno vozilo O V Otovcih sta mi bila sobesednika Viljem Kerčmar, ki je predsednik vaškega odbora, in njegov sin Matjaž, ki je od nedavna kmetijski tehnik. Za tukajšnji gričevni svet so posebno pomembne dobro vzdrževane ceste. Asfaltiranih imajo 4 kilometre vaških cest in 5 kilometrov jih na prevleko še čaka. Vaščani dajejo za asfalt od 200 do 500 tisoč tolarjev po gospodinjstvu. Lani so asfaltirali 750 metrov. Te dni bodo prevlekli s temno gmoto »dugo cesto proti Vučkom«. Okoli 70 odstotkov prebivalcev je evangeličanske in 30 rimskokatoliške veroizpovedi. Vsaka ima svoje pokopališče. Lani in letos so zgradili mrliški vežici. Evangeličansko pokopališče ima tudi že tlakovane poti, na katoliškem pa bo treba tlakovce še položiti. Na pokopališčih imajo elektriko in vodo. Denar so prispevali vaščani in Občina Pucpnci. Od kmetijstva se tu težko živi. Vaščani pridelujejo to in ono za la Viljem Kerčmar (levi) je predsednik vaškega odbora v Otovcih. Njegov sin Matjaž je nedavno postal kmetijski tehnik. Foto: F. Š. stne potrebe. Sejejo ječmen, pšenico, rž, koruzo ... Eden ima 200 bekonov in plemenskih svinj. Posamezniki imajo od 4 do 5 mlekaric. V dveh zbiralnicah natočijo dnevno okoli 500 litrov mleka. Na tem območju je precej mešanega gpzda, .nekaj je sadovnjakov, malo vinogradov. Skoraj od vsake hiše je kdo zaposlen v petrovski Muri, v Murski Soboti in še kje. Okoli 10 jih dela v Avstriji, Nemčiji. Otovci so starožitno naselje. Okoli leta 1300 naj bi se vas imenovala Otovič, sicer pa so bili včasih tukaj Otovci in Pečnarovci. Zadnja vas se je skozi čas izgubila. Precej vaščanov je danes starejših, onemoglih. Žive od skromnih kmečkih pokojnin. Redijo svinjo, dve, da nekako preživijo. Starejši se letno srečajo ob pogostitvi v okviru Krajevne skupnosti Mačkovci. Prostovoljno gasilsko društvo je lani praznovalo 70-letnico obstoja. Kmalu bodo kupili novo orodno (1939-2000) je delal z velikim elanom in zagnanostjo kot kirurg na področju abdominalne kirurgije. Bil je neutruden, do bolnikov odkrit, morda je bila včasih njegova preprosta klena beseda preveč odkrita, česar pa ljudje večkrat ne želijo sprejeti. Delo kirurga je naporno in nekega dne je izbruhnila bolezen, s katero se je prvič srečal že v času študija, vendar takrat ni kazalo, da gre zares. Zaradi bolezni se je upokojil leta 1984 in delal štiri ure do polne upokojitve leta 1996. Moral je izpreči, to pa ga je v začetku hudo potrlo, saj je bil na vrhuncu sposobnosti za opravljanje zahtevnega kirurškega dela. Odšel je v pokoj neopazno in tiho, kot je bilo skromno in pošteno njegovo življenje, in 14. avgusta se je ura njegovega življenja za vedno ustavila. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo pogrešali. Poznali smo ga kot človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati in vsakemu storiti le dobro, zato med prijatelji in kolegi ne bo pozabljen. Ob njegovem slovesu ostajamo nemočni, kajti njegova uso-. da je izpolnjena. , Sodelavci vozilo. Denar bodo prispevali vaščani, občinska gasilska zveza in še kdo. Od leta 1985 imajo klub malega nogometa, ki šteje kakih 20 članov. Tekmujejo v občinski ligi. Imajo tudi klub nogometnih veteranov. Tudi mladi Kerčmar rad teka za žogo, še bolj pa pomaga vzdrževati igrišče, kot kmetijskega tehnika pa ga predvsem zanima poljedelstvo in vinogradništvo. Te dni bo odslužil vojaščino in potem ga čakajo novi izzivi. V Otovcih izvira del Krke, ki potem teče na Madžarsko, in tu izvira Mačkovski potok, ki se izliva v Le-davo. Zelo pestra in številčna so Na desni strani ceste, ki vodi iz Mačkovec proti Martinju oziroma Gradu, se razprostirajo Otovci. Foto: F. Š. imena tukajšnjih zaselkov: Vučkin Brejg, Benkini, Sabolova Graba, Miškin Brejg, Šebjanovi, Mijalni Brejg, Kerecovi, Petkovi, Smodi- motorna vozila ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA, stara do 7 let. Tel.: 564 95 86. m5252 CLIO 1,2 BEBOP, rdeče barve, garažiran, prevoženih 55.000 km, prodam. Tel.: 031 339 459. m5373 FORD GALAXY 2,0 GLX, letnik 1997, kompletno dodatno opremljen, MITSUBISHI Carisma 1,8 GDI, letnik 1999, s kompletno opremo, VW PASSAT HIGHLINE, 1,9 TDI, letnik 1998, dodatno opremljen, prodam. Tel.: 041 901 177. m5375 OPEL KADETT 1,3, letnik 1984, prodam. Tel.: 540,1 2 34, GSM: 041 838 711. m5415 OPEL ASCONO 1.6 S, letnik 1982 prodam. Tel.: 526 80 07. m5423 živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 546 15 05, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48. m4866 NESNICE, pred nesnostjo, 750 SIT/kos prodajamo. Babinci 49, Ljutomer, tel.: 582 14 01. m5403 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrole A, prodam. Bokan, G. Slaveči 98, tel.: 555 15 05. m5407 KRAVE PO IZBIRI prodam. Odranci, Vrtna 5. m5411 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodamo za 500 SIT. Dostava na dom. Tel.: 02 792 35 71 . m5416 kmetijska mehanizacija TRAKTOR ZETOR 73 40, star dve leti, in tribrazdni 14-colni plug ter kombajn Mase Ferguson z obema adapterjema prodam. Tel.: 041 357 392. m5383 TRAKTOR ZETOR, SAME, DEUTZ, TORPEDO, UNIVERZAL, 4 x 4 ali brez, prodajo. Tel.: 031 230 285. m5399 TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA Vikon in pajek SIP 230 prodam. Tel.: 041 904 767. m5400 MOTOKULTIVATOR, samohodni, ugodno kupim. Tel.: 570 13 80 (zvečer). m5408 kmetijski pridelki ODKUPUJEMO BUČNO SEME. Plačilo v gotovini. Tel.: 02 720 60 40. m5371 šovi, Corova Graba, Sukičeva Graba, Gombocovi, Zgornji Vrej oziroma Olabe, Kačova Graba... FRANČEK ŠTEFANEC ■ DOMAČI MED (akacijev in cvetlični) prodam po 600 SIT/kg. Tel.: 572 15 20 ali Nedelica 145a. m5397 ZELJE, več sort, ugodno prodamo. Martin Duh, Melinci 142, tel.: 412 203. m5413 razno LADIJSKI POD, smrekov, talni ali stropni, 1. ali 2. kak. razred, z dostavo, prodam. Tel.: 03 545 10 82. m5335 PODBOJE LIP BLED, luženi hrast (temni), novi 2520 x 230 mm, z nad-svetlobo, 2 x desni, 1 x levi, za vse širine vratnih kril, ugodno prodam. Tel.: 041 901 177. m5377 Preklicujem veljavnost HK, izdane pri HKS Panonka M. Sobota, št. 23771-9, na ime Jože Baligač, Lendavska 23a, M. Sobota. m5412 VINOTOČ PRI NADI Suhi Vrh vabi na kostanjev piknik z moštom v nedeljo, 22. oktobra, od 13. ure naprej. m5425 BETONSKE CEVI, premera 1 00 cm, in žitno sejalnico, 19-redno, starejšo, prodam. GSM: 041 636 622. m5420 posesti MALO ZEMLJE IN GRADBENO PARCELO s sadovnjakom v Nuskovi prodam. Možnost nadomestne gradnje s priključeno elektriko. Tel.: 064 880 657 in mobitel 031 305 409. m5356 GARAŽO V CENTRU MURSKE SOBOTE oddam v najem. Tel.: 534 90 31, ob delavnikih od 17. do 19. ure. m5367 ENOSOBNO STANOVANJE ZAMENJAJO ZA POČITNIŠKO HIŠI- CO, primerno za bivanje. Tel.: 551 13 47. m5381 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, DAMIR BANFI veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRSTNA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Ves ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. /x\\\x\.x N 61. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in tast Ignac Horvat iz Male Polane 25 Ob boleč izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem, sodelavcem Nafte Lendava, PGD Mala Polana, upokojencem, skratka vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost in bolečino, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli besede sožalja. Hvala zdravstvenemu in medicinskemu osebju internega in kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Lepa hvala g. Francu Koudili za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoča sinova Drago in Jože z družinama ZAHVALA V 76. letu je za vedno zaspala naša dpaga mama, tašča in stara mama Jolanka Škraban iz Žitne ulice 31 v Murski Soboti Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in v dober namen, nam pa izrekli ustna ali pisna sožalja. Zahvaljujemo se g. duhovniku mag. Leonu Novaku in pevcem za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala ge. dr. Nadi Šavel - Švagelj za večletno zdravniško pomoč med njeno boleznijo. Žalujoči vsi njeni 42 m2, z opremljeno kuhinjo dam v najem in njivo v Dokležovju prodam. Tel.: 48 379, po 20. uri. m5387 SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 524 12 37. m5393 VINOGRAD NA GORIČKEM, 1,25 ha, prodam. Tel.: 02 554 11 72. m5394 GOSTILNO v pritličju turistično-po-slovnegaobjekta prodam. Tel.: 02 538 14 83. m5398 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti dam v najem. Tel. 069 27 268. m5409 GRADBENO PARCELO, 18 arov, v Turnišču, urejen vodovod, prodam. Tel.: 041 383 303. m5414 GOSTINSKI LOKAL V OBRATOVANJU zelo ugodno prodajo ali dajo v najem. Tel.: 031 520 135, 041 768 037. m5418 DVOSOBNO STANOVANJE V BLOKU V BELTINCIH prodamo ali damo v najem. Tel.: 031 838 delo DOBRO PLAČANO delo zastopnika na terenu nudimo petim kandidatom s področja Prekmurja. Kličite vsak delavnik med 8. in 16. uro na telefon 01 519 90 03 ob sobotah in nedeljah 041 212 955. m5427 KOMUNIKATIVNIM OSEBAM, starim nad 30 let, ponujamo delo na terenu. Izplačila so tedenska. Možnost redne zaposlitve. Tel..: 041 650 512. m5396 KUHARJA ALI KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo. Možnost hrane in stanovanja. Tel.: 063 762 860 ali 041 748 905. ZAPOSLIMO PRODAJALCA VOZIL V. ali VI. stopnje izobrazbe, obvladovanje računalniških znanj. Zaželene delovne izkušnje. TeL: 531 10 42 ali 534 98 10. m5422 VESTNIK MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. t fBHR, 19. oktober 2000 29 ZAHVALA V 83. letu je mirno in večno zaspala naša mama in omika Ema Šmidlehner iz Kroga Prazen dom in dvorišče, ko ob prihodu domov naše oko zaman te išče. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 58. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so ponos nam vsem in lep spomin nate. Tvoj večni dom zdaj rožice krasijo in svečke ti v spomin gorijo. SPOMIN Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence, šopke, svete maše in prispevke za obnovo kapele v Krogu. Hvala šestim duhovnikom, pevcem, govornici ge. Borovičevi, izvajalcu Tišine in nosilcem zastav. Hvala pogrebništvu Banfi in delavcem Doma starejših v Rakičanu za skrb v času bivanja z njimi. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči sin Sanji z Nado in vnuk Sašo z družino Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA V jj. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče Anton Kregar iz Prečne 1 v Bakovcih Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter druge oblike pomoči. Hvala tudi obema duhovnikoma, govornici, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Življenjsko pot je v 82. letu končala draga mama, babica, tašča in teta Helena Grah od Svetega Jurija 7d Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej družinama Gider - Ficko in Fric, prijateljem in znancem, ki so nam v žalostnih trenutkih pomagali, darovali vence, cvetje, sveče, prispevali za svete maše in nam izrekli pisno ali ustno sožalje ter jo pospremili k počitku. Posebna zahvala velja osebni zdravnici dr. Peričevi za dolgoletno skrb. Hvala za dostojanstveno izvedbo pogreba župniku g. Vorešu, pevcem, govornikom in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Tonček z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA V 68. letu nas je po hudi bolezni zapustila skrbna žena, mama, tašča, stara mama in sestra Marija Kaufman roj. Sočič iz Bodonec 16 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki ste z nami delili žalost, za darovane vence, cvetje, sveče, za mrliško vežico ter za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala zdravniškemu osebju za lajšanje bolečin, g. duhovniku in pevcem, govornici za besede slovesa in pogrebcem. Iskrena hvala vsem za vse! Žalujoči vsi njeni Karel Lebar iz Pristave pri Ljutomeru Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali vence, cvetje, sveče in svete maše. Najlepša hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke in za odigrano Tišino ter govorniku za besede slovesa. Vsem iskrena - hvala! Žalujoči: žena Milica, hčerki Gabriela in Irma z družinama, sin Herman z družino in drugo sorodstvo Če usoda hotela je tako, se moramo sprijazniti z njo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. UHNMA V 88. letu nas je nepričakovano zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast in brat Ludvik Šoštarec - Lujzek s Krajne 30 1913-2000 Globoko pretreseni in z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala vam, ker ste se poklonili spominu nanj s toplo besedo in mislijo ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi • zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Posebej hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskim društvom, posebej hvala govornici krajevne skupnosti in gasilskega društva gospodični Buček ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Janez, hčerka Milka z družino in drugo sorodstvo Da ni mogoče pozabiti tega, kar dan za dnem boli. Kot ni mogoče solz prekriti, ne pota videti v temi. Toda - ni besede več, ni več stiska rok, ostal le spomin nanj nam je, a ob spominu trpek jok! Le s teboj se čudeži gode, da slišiš sinka stopinje, čeprav pod oknom - prav nihče ne gre. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 23, letu brez slovesa in pozdrava zapustil dragi sin, brat, vnuk, stric ter bratranec Milan Magdič iz Ulice Pod logom 26 v Turnišču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala sestrinim sodelavcem za darovani venec. Lepa hvala njegovim sošolcem iz osnovne šole, srednje šole v Rakičanu ter Ljudske univerze, posebno pa njegovim prijateljem doma in iz tujine ter njegovi Kseniji in njenim domačim. Hvala g. Nežki Cigut za poslovilne besede in g. župniku Alojzu Ratniku za pogrebno mašo in opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama, oče, sestra Milena z družino in njegova Ksenija Ema Gomboc iz Mačkovec 26 8. oktobra 2000 je minilo leto žalosti, odkar te ni več med nami. V prsih naših bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče in s tem počastite lep spomin. Žalujoči vsi tvoji najdražji Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam soncesreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. ZAHVALA Na sveži gomili dragega moža, očeta in dedka Črepnjaka kega mojstra v pokoju veni stotero cvetov in gorijo mnoge sveče. Hvala vam, dragi sorodniki, prijatelji, znanci in sosedje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam v dneh temnine segli v roko, ustno in pisno izrazili sožalje, sočustvovali z nami ob bolečini slovesa in bili z nami tudi po njegovem trpečem odhodu. Hvala za številno spremstvo na njegovi poslednji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, gasilcem PGD Apače, godbi iz Apač, pevcem, govorniku, godbeniku za odigrano Tišino ter zdravstvenemu osebju infekcijskega in internega oddelka bolnice v Rakičanu. Prisrčno zahvalo pa smo dolžni dr. Primožiču, dr. Radašinu in sestri Suzani, ki so dragemu očetu lajšali bolečine, ga bodrili in mu vlivali upanje. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Z žalostjo in hvaležnostjo v srcu vsi njegovi Apače, 12. 10. 2000 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A. M. Slomšek) ZAiAVMA N 80. letu nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Alojz Kerec s Petanjec 114 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dr. Predanu, družini Omar - Flisar, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste njegov grob odeli s cvetjem, darovali sveče in svete maše. Hvala g. kaplanu za pogrebnik obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Mlinariču, gasilskim društvom in pogrebništvu Vrbnjak. Posebej hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Rakičan, vsem sodelavcem Radenske in TKO MS. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Kje si, dragi mož in oče, kje tvoj mili je obraz? Kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? 7JČSNMA V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in sorodnik Herman Segeri iz Pertoče 40 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala g. župniku Vinkoviču, pevcem, hčerkinim sodelavcem ABC Pomurke International M. Sobota, kolektivoma podjetja Komunala M. Sobota in LIV-a Rogašovci, osebju internega oddelka soboške bolnišnice, ki so mu lajšali bolečine, ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 30 OGLASI 19. oktober 2000, IBTIIH Po sklepu strokovnega sveta Javnega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA, Kidričeva 34, razpisujemo dve dodatni kadrovski štipendiji za šolsko leto 2000/2001, in sicer: - za študij na Visoki zdravstveni šoli - smer zdravstvena nega - en kandidat - za študij na Biotehniški fakulteti - smer mikrobiologija - en kandidat. Kandidati morajo poslati v 15 dni od razpisa svoje vloge na naslov: Zdravstveni dom Lendava, Kidričeva 34, 9220 Lendava. Vlogi je treba priložiti: - vlogo za uveljavitev republiške štipendije, obr. 1,51 - potrdilo o vpisu - spričevalo o srednješolski izobrazbi - spričevalo o zaključnem izpitu - potrdila o premoženjskem stanju Informacije dobijo kandidati po tel. 302 250 v kadrovski službi. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh. GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK VREČKE PRIKLJUČKI CVETLIČARNA oRhioeaa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 31 289, 041 773 289 Z ORbmeao JE SVET LEPŠI Z VORWERKOM ČISTEJŠI DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! M.Soiote. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA 15» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 B-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO NAJCENEJE TA HIP !! DO RAZPRODAJE ZALOG I tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, ______hlajenje kleti in vina,... HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: I021648 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733948 DA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB fisa\ FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8, informacije po telefonu: 536 18 20 1. Prodamo dvosobno stanovanje v Lendavski ul. v Murski Soboti. 2. Prodamo starejšo hišo na lepi lokaciji v Zen-kovcih. Hiša z 9-arsko parcelo je potrebna obnove oziroma možnost nadomestne gradnje zaradi plačanih prispevkov. Ob hiši je tudi starejši 8-arski sadovnjak. Maribor Te efaks 02 532 i I 75 Vestnik - uredništvo 02 533 I0 9 Murski val - uredništvo 02 533 I0 20 Murski va - studio 02 537 I7 I0 02 533 I0 I5 02 53 I I9 98 Nove telefonske številke izveste, če vtipkate: 086 + stara številka ' Zasebna zobna ordinacija dr. KRAMBERGERJA OBVEŠČA, da smo se preselili na novo lokacijo, in sicer v Mladinsko 10 v Murski Soboti (naproti Partizanu). Novi tel. številki sta: (02) 530 42 90 . in 530 42 91. BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona, vam ponuja betonske strojne vrtne robnike II. kakovosti, cena za kos 120,00 sit. PRIPOROČAMO SE! za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 pokličite na nove številke: Podjetje za informiranje 02 531 19 60 Venera, agencija za trženje Naročniška služba - mali oglasi, čestitke, Vestnik, Radio Murski val in Venera imajo nove telefonske številke. Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim, da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo! Telekom V5 Slovenije ** \n dvoriščna vrata • daljinski pogoni • ograje • kovane ograje • zapornice www.posia.si H info@posiu.si j« stihi: KURILNO OLJE KLIČITE NOVE! http://tis.telekorh.si najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše B® ; ‘ "p STORITVE NA DOMU na pošto Več informacij dobite pri vašem pismonoši. Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota PVC okna PVC vrata zimski vrtovi police rolete žaluzije tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja I3, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ekološko kurilno olje plačilo na več obrokov ekspresna dostava Horizont vedno dovolj toplo hodili Horizont d. o. o.. Vodovodna 30c, Maribor Q) (03) 429 64 20 Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, teL: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJ^ BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 10-LETNO GARANCIJO! KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 če pride pošta k vam ?! V POSTA SLOVENIJE GRE TUDI NA KREDIT? MORA GRET! Pri Petrolu se zavedamo, da ogrevanje doma ni majhen strošek, temveč prava naložba. Zato tudi za letošnjo kurilno sezono ponujamo ugodne pogoje za nakup kurilnega olja, vključno z možrlostjo kredita do 12 mesečnih obrokov za komitente bančne skupine NLB (vse obrazce voznik pripelje s seboj)! Informacije o natančnih cenah in prodajnih mestih dobite na najbližjem bencinskem servisu, olje pa lahko naročite tudi po internetu; fj www.petrol.si PETROL Skladišča: Ajdovščina Brežice Celje Dravograd Koper Ljubljana Zalog Maribor Medvode Murska Sobota Novo mesto 05 366 12 77 07 496 11 88 03 541 95 15 02 878 30 33 05 639 75 82 01 586 34 00 02 331 18 70 01 361 13 40 02 537 15 60 07 332 38 14 VESTNIK,19. oktober 2000 NAPOVEDNIK kulturni koledar DOGODEK, KONCERT VERŽEJ - V soboto, 21. oktobra, ob 19. uri bo v domu kulture srečanje mladih pianistov Pomurja. Na njem bodo namenu predali nov klavir, ki je bil kupljen s sredstvi ministrstva za kulturo in občine Veržej. STARA GORA - V soboto, 21. oktobra, ob 18.30 bo v cerkvi Sv. duha orgelski koncert profesorja glasbe Marjana Potočnika, ki bo koncertiral na tristo let starih orglah. Po koncertu bo družabno srečanje. BEZNOVCI Program prireditev ob 3. občinskem prazniku občine Puconci: - Nedelja, 22. oktobra: 12.00 prireditev Bezno-vci se predstavljajo, kjer bodo razglasili naj... kraje, domačije, gasilske domove ter mrliške veže s pokopališči v občini Puconci (gasilski dom). DOKLEŽOVJE - V nedeljo, 22. oktobra, bo srečanje s krajani iz Vuhreda. GLEDALIŠČE LENDAVA - V petek, 20. oktobra, ob 20. uri bo v kinodvorani predstava Marjetka avtorja Lutza Hiibnerja v izvedbi Ptujskega gledališča. Igrata Gojmir Lešnjak - Goje in Mojca Funkl. - V soboto, 21. oktobra, ob 11. uri bo pri BTC-ju odigrana gledališka predstava Pogreb v izvedbi gledališkega društva Torpedo. FILM MURSKA ŠOBOTA - V sredo, 25. oktobra, ob 19. uri bodo v MIKK-u vrteli ameriški film Trk (Crash) kanadskega režiserja Davida Cronenberga. Trk je študija erotike in tehnologije in raziskuje strasti, izzvane s travmatičnimi avtombilskimi nesrečami. Igrajo: James Spader, Holly Hunter in Rosanna Arquet-te. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 19. oktobra, ob 17. uri bo v galeriji vodstvo po razstavah Bogdan Grom - Ameriška dela in Tjaša Demšar - Slike. - V soboto, 21. oktobra, ob 19. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje Čile - Med Pacifikom in Andi avtorja Mihe Kočarja iz Ljubljane. FOTOGRAFIJA MURSKA SOBOTA - V soboto, 21. oktobra, ob 9. uri bo v MIKK-u začetek fotografske delavnice, ki jo vodi Matej Fišer. LITERATURA MURSKA SOBOTA - V soboto, 21. oktobra, ob 11. uri bo v MIKK-u literarna delavnica, ki jo vodi Robert Titan -Felix. OTVORITEV VERŽEJ - V četrtek, 19. oktobra, ob 13. uri bo v avli doma kulture otvoritev razstave del, ki bodo nastala dopoldne med pol deseto in dvanajsto uro v likovni delavnici za osnovnošolce na temo Arhitektura Veržeja. MURSKA SOBOTA - V petek, 20. oktobra, ob 19. uri bo v MIKK-u otvoritev razstave del akademskega slikarja Mitje Ficka iz Ljutomera. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. r - V galeriji sta do 5. novembra na ogled razstavi Ameriška dela avtorja Bogdana Groma in Slike avtorice Tjaše Demšar. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Gustava Gnamuša. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Simona Petroviča na temo Črno in belo. - V preddverju grajske dvorane je na ogled priložnostna razstava del Jožeta Kološe - Kološa. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 21 433. - V prostorih MIKK-a je do 20. oktobra na ogled razstava fotografij Lov za izgubljenim zakladom avtorja Tomaža Ebenšpangerja iz Murske Sobote. - V Art Caffeju si lahko ogledate razstavo Euro 2000 fotografov Jureta Zaunekerja in Nataše Juhnov. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. - V galeriji Anteja Trstenjaka je do 26. oktobra na ogle.d pregledna razstava del članov likovne sekcije Silva Preloga. - V knjižnici sta v oddelku za otroke in mladino razstavi Malo o počitnicah in Delfini, naši prijatelji. Hkrati poteka akcija Slončkov milijon za otroke. V malem razstavnem prostoru pa je na ogled razstava Vaški grbi v Prlekiji - evropska zanimivost brez primere, znana in neznana kulturna dediščina, ki je bila financirana s sredstvi.programa Phare. LAAFELD/POTRNA - V Pavlovi hiši je razstava Vulgata (latinski prevod biblije od četrtega stoletja naprej). Razstava bo razen ob nedeljah in ponedeljkih na ogled do 4. novembra od 14.00 do 18.30. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. KOROVCI - V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. LENDAVA - V Galeriji - Muzeju sta na ogled razstavi Tisoč let kovanja denarja na Madžarskem in Gradovi in dvorci na Madžarskem od 12. do 19. stoletja. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču razstavlja do 27. oktobra avtorica Avgtustina Fras. PUCONCI - V občinski zgradbi si lahko ogledate dela Ja-nosa Gdncza. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo GRADBENI DELAVEC DELO V GRADBENIŠTVU; določen čas 12 mes.; do 19. 10. 00; KOHEK GRADBENIŠTVO, D. O. O. , BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA V KUHINJI; določen čas 6 mes. ; drugi pogoji: STAROST DO 30 LET; do 20. 10. 00; MARJANA KRAMBERGER, S. P. , GOSTILNA ADANIČ, MELE 27A, RADENCI KONFEKCIJSKI LIKALEC LIKANJE OBLAČIL; določen čas 6 mes. ; do 24. 10. 00; MURA D. D. , TOVARNA MOŠKIH OBLAČIL, DE LJUTOMER, LJUTOMER , LJUTOMER; št. del. mest: 4 POMOŽNA ŠIVILJA IZDELOVANJE IN ŠIVANJE OBLEK; določen čas 6 mes. ; do 24. 10. 00; MURA, D. D. , TOVARNA MOŠKIH OBLAČIL, DE LJUTOMER, LJUTOMER , LJUTOMER; št. del. mest: 5 NATAKARSKI POMOČNIK DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA, ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; samsko stanovanje; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 11. 11. 00; SLAVKO MACUN, S. P. , BAR MA-CUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje l-ll Murska Sobota 12 TESAR ZIDAR; nedoločen čas; do 04. 11.00' IGOR PETELIN, S. P. , BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR KVALIFICIRANI ALI VISOKOKVALIFICIRANI ZIDAR (OBVEZNA SPOSOBNOST VODENJA SKUPIN, VSAJ 5 LET DEL. IZK. V GRADBENIŠTVU); določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 19. 10 00; KOHEK GRADBENIŠTVO, D O. O. , BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE IN VSA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU; določen čas 12 mes. ■ vozniški izpit kategorije B; do 19 16 00; KOHEK GRADBENIŠTVO DO O. , BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA KUHAR NATAKAR KUHAR - NATAKAR (UREJENA, VESTNA); določen čas 5 mes.; samsko . Izobrazba lll-IV V VI VII-VHI SKUPAJ ~ 12 2 1 34 stanovanje; do 04. 11.00, ANGELCA ŠTUMBERGER, S. P., AMD + NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI KUHAR, NATAKAR (LAHKO PRIPRAVNIK, POMOŽNI KUHAR, NATAKAR); nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 04. 11. 00, FRANC VUČKO, S. P. GOSTILNA, IŽAKOVCI 120, BELTINCI KUHAR POMOŽNA KUHARICA S PRAKSO V GOST. LOKALU S PREHRANO, SAMOSTOJNO DELO; čas zaposlitve: ni podatka; 6 mes. delovnih izkušenj, samsko stanovanje; do 11■ 11 • 00, ANGELCA ŠTUMBERGER, S P. , AMD+NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 08. 11 ■ 00; SIMON RIHARD KRANJEC, S. P. , OKREPČEVALNICA PIZZERIA, HOTIZA 164, LENDAVA-LENDVA NATAKARICA; čas zaposlitve: ni podatka; 3 mes. delovnih izkušenj; samsko Murska Sobota Četrtek, 19. oktobra: ob 18.00 in 20.15 ameriški film katastrofe Vihar vseh viharjev Petek, 20. oktobra: ob 18.00 ameriška komedija Hiša debele mame Sobota, 21. oktobra: ob 18.00 Vihar vseh viharjev, ob 20.15 Hiša debele mame Nedelja, 22. oktobra: ob 18.00 Hiša debele mame, ob 20.00 Vihar vseh viharjev Sreda, 25. oktobra: ob 20.00 ameriški akcijski film Romeo mora umreti Ljutomer Petek, 20. oktobra: ob 20.00 korejski znanstvenofantastični akcijski film Shiri Sobota, 21. oktobra: ob 20.00 Shiri Nedelja, 22. oktobra: ob 18.00 in 20.00 ameriška črna komedija Lekcija za gospo Tingle Poroke NA OBMOČJU UE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Jožef Škafar, inž. tekstilno konfekcijske tehnologije, iz Odranec in Suzana Ožvald, ekonomska tehnica, iz Čepinec; Viktor Vogrinčič, strugar, iz Domaji-nec in Slavica Kalamar, konfekcio-narka, iz Čepinec; Milan Sreš, elektrikar, iz Melinec in Daniela Gostan, šivilja - krojačica, iz Lipe; Roman Škaper, obdelovalec kovin, s Hodoša in Olgica Kalamar, gospodinja, s Hodoša; Jakob Voros, kmetijski mehanik, iz Beltinec in Simona Čizmazija, zdravstvena tehnica, iz Lipe; Simon Perš, inženir elektrotehnike, iz Gornjih Petrovec in Alenka Pon-delek, konfekcijska tehnica, iz Gornjih Petrovec; Dušan Kolarič, gradbeni tehnik, iz Beltinec in Sonja Pozderec, natakarica, iz Melinec; Konrad Maher, obdelovalec kovin, iz Dokležovja in Rosanda Horvat, gospodinja, iz Dokležovja. VESTNIK VAM ČESTITA! stanovanje; drugi pogoji: KATERA DRUGA IZOBRAZBA, UREJENOST; do 11. 11. 00; ANGELCA ŠTUMBERGER, S. P. , AMD+NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI NATAKARICA ALI NATAKAR; določen čas 12 mes. ; drugi pogoji: POKLIC NI OBVEZEN, LE VESELJE DO TEGA DELA; do 27. 10. 00; ALOJZ KOREN, S. P. , POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA, PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA NATAKAR; določen čas 6 mes. ; do 26. 10. 00; MARIJAN ZRNIČ, S. P. , GOSTILNA VRTNICA', ZGORNJE KO-NJIŠČE 2, APAČE ELEKTROTEHNIK PROJEKTANT - KOMERCIALIST (SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE); nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, hrvaški jezik - govorno in.pisno; znanje programskih orodij; vozniški izpit kategorije: B; do 23. 10. 00; ZORAN SMRKE, EMS PLAN, INŽENIRING SISTEMOV IND. ELEKTRONIKE, SODIŠINCI 14, TIŠINA TEKSTILNO-KONFEKCIJSKI TEHNIK IZDELOVANJE IN ŠIVANJE OBLEK, PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 24. 10. 00; MURA, D. D. .TOVARNA MOŠKIH OBLAČIL, DE LJUTOMER, LJUTOMER, LJUTOMER; št. del. mest: 10 TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V TRGOVINI ROGAŠO-VCI - PRODAJA IN VODENJE TRGOVINE (SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE Z DOKAZILI V KOCLJEVI 14, M. SO- Delimo vstopnice za kino Ewan McGregor je zaslovel s filmom Trainspotting, to je med mnogimi bralci vedel tudi naš nagrajenec Uroš Bencak, Rankovci 27, 9251 Tišina. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Je film Vihar vseh viharjev posnet po resnični zgodbi? Da ali ne? Odgovor: Odgovore pošljite do 24. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 42 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. NI ZADNJI NI PRVI - Crvena-jabuka 2. LUCKY - Britney Spears 3. DANCE & SHOUT - Shaggy 4. I’LL NEVER STOP - N’SYNC 5. FUOCO NEL FUOCO - Eros Ramazzotti 6. HOLLER - Špice Girls 7. TU VEN ENO - Natalia Oreiro PREDLOGI: CM OUTTA LOVE - Anastacia THEY'RE NOT HERE, THEY’RE NOT COMING - Don Henley WHAT IT IS - Mark Knopfler LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ŽENSKE, KI PIJEJO PIVO - Andrej Šifrer 2. NE, NE, NE - Malibu 3. RUJNO VINO - Mirjam 4. LE MAJHNO PREDNOST IMAŠ - Kalamari 5. J ED RT - Leteči potepuhi 6. DEKLE MOJE - Vlado Kreslin & Katice 7. TRI PRSTE TEKILE - Kingston PREDLOGI: MOJA POT - Maja Waiss FENOMEN - Big Foot Mama SREČEN Z NJO - Botri LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. MOJA ŽENA - Obvezna smer 2. SLAVČKI VEČ NE POJO - Prerod 3. SOSEDOV FRANCELJ - Čuki 4. KAJ SPRAŠUJEŠ - Vesele Štajerke 5. NAJINA SREČA - Vigred 6. ROŽE IZ DOMAČEGA VRTA - Slapovi 7. LJUBEZEN NA TRGATVI - Štrk PREDLOGI: BRŽ NA GRAŠKO GORO - Fantje z Graške gore ZA LJUBEZEN NIKOLI NI PREPOZNO - Alpski kvintet TRTI - Ans. Lojzeta Slaka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 26. oktobra 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 42 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: Poroke 1OM pr; ZPM5 »IttZFlAieH KUC - VSAK OAN OO IZ1 OO M* BOTA); določen čas 12 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; do 20. 10. 00; JELEN EXPORT-IMPORT, D. O. O. , KOCLJEVA 14, MURSKA SOBOTA INŽENIR TEKSTILNO KONFEKCIJSKE TEHNOL. TEHNIČNI VODJA PROIZVODNJE; določen čas 12 mes. ; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; do 24. 10. 00; INDIP, PROIZVODNJA OBLAČIL IN DEŽNIKOV, D. D. , INDUSTRIJSKA 2, LENDAVA - LENDVA EKONOMIST RAČUNOVODJA PREDHODNO POKLIČITE PO TELEFONU; določen čas 3 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije B; do 25. 10. 00; NABERGOJ, D. O. O. , VETERINARSKI INŽENIRING MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 30, MORAVSKE TOPLICE EKONOMIST RAČUNOVODJA (ZELO DOBRO POZNAVANJE KNJIGOVODSKEGA IN FINANČNEGA POSLOVANJA, RAČUNALNIŠTVA); čas zaposlitve: ni podatka; 5 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij; do 30. 10. 00; SE-GRAP, D'O. O. , RUDARSTVO, PROIZVODNJA IN GRADBENIŠTVO, GLAVNI TRG 13, LJUTOMER PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ, PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 20. 10. 00; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU NA OBMOČJU UE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Kristjan Balažič, kuhar - natakar, iz Gomilice in Darja Jerebic, poslovna tajnica, iz Lipe; Bogdan Hari, kmetijec, iz Gradišča in Andreja Flegar, zdravstvena tehnica, iz Gradišča; Walter Kolar, šofer, iz Večeslavec in Danijela Ficko, turistična tehnica, iz Večeslavec; Anton Šemen, kuhar, iz Bogojine in Andrea Benkovič, profesorica, iz Bogojine; Stanislav Gjura, strojni tehnik, z Gornje Bistrice in Bernarda Mesarič, likalka, iz Filovec; Emil Brsa, policist, iz Murske Sobote in Dušanka Časar, administratorka, iz Ljubljane; Dejan Šinko, natakar, od Grada in Kristina Nemec, šivilja, iz Gorice; Bojan Vučko, živilski tehnik, iz Murske Sobote in Krišna Povoden, upravna tehnica, iz Murske Sobote; Tomaž Kosec, kmetovalec, iz Ločice ob Savinji in Monika Obal, dipl, socialna pedagoginja, iz Ločice ob Savinji; Ciril Jakob, poslovni tehnik, iz Rakičana in Sabina Kerec, dipl, upravna organizatorka, iz Murske Sobote; Misel Horvat, avtoklepar, iz Černe-lavec in Samira Agič, tekstilna tehnica, iz Dobošnice; Mitja Crnkovič, ekonomski tehnik, iz Puconec in Saša Kerčmar, ekonomska tehnica, iz Murske Sobote. VESTNIK VAM ČESTITA! ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 17. 10. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 17.10. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15,1898 15,1677 15,2969 Nemčija 1 106,8685 106,7126 107,6219 Francija 1 31,4130 31,8179 32,0890 ZDA 1 245,6708 244,8208 247,8964 Švica 1 138,3300 137,8514 139,5832 Italija 100 10,7948 10,7791 10,8709 Naraščajoča obrestna mera - nagrada varčevalcem Pomurske banke Depozit za 5 Če imate sredstva, ki jih dlje časa ne nameravate uporabiti, bo Depozit za 5 kot naročen. Še posebej, če denarja ne želite vezati nepreklicno za daljši čas. Odslej je namreč mogoče vezati depozit za pet let, ki pa ga lahko prekinete že po prvem letu varčevanja, če boste denar potrebovali in dvig napovedali 91 dni vnaprej. Sicer vas bo pa zelo mikalo, da bi z varčevanjem nadaljevali. Zakaj? Zato, ker se po izteku drugega leta vezave obrestna mera vsako leto poveča za toliko, da se splača varčevati vseh pet let. In še novost: Po izteku tretjega leta vezave lahko varčevalec ali njegov družinski član v šestih mesecih najame posojilo za nepremičnine po ugodnejši obrestni meri. Varčevanje z depozitom za 5 je lahko odlična naložba. Vzemite zalet! Stopite do bančnega okenca v vaši enoti in vprašajte za Depozit za 5. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše Poklic, ki ga opravlja 31-letni Zvonko Pohorec iz Murske Sobote, je težek in najbrž tudi nevaren, saj si služi kruh 400 metrov pod zemljo. Je namreč rudar, zaposlen v velenjskih premogovnikih. Dela v treh izmenah: od 6. do 14. ure, od 14. do 22. ure in od 22. do 6. ure naslednjega dne. Že res, da imajo rudarji beneficirano delovno dobo in daljši dopust kot delavci v drugih panogah ter nekoliko višji osebni dohodek kot drugi, vendar vse to najbrž ne odtehta napornega dela. Zvonko je povedal, da je najtežje v drugi polovici tedna, ko je človek že precej zgaran. Tudi poklic njegove izbranke Štefke Sluga iz Murske Sobote je zahteven, saj je konfekcijska tehnica, zaposlena v Muri. Dobro pa je, ker dela le v dopoldanski izmeni in je vsaj ona veliko več časa z njuno hčerkico Janjo, sicer učenko drugega razreda osnovne šole. Starša, ki sta se spoznala pred 13 leti nekje na vlaku, ki je dijake peljal na maturantski izlet, sta sebi in svoji lepotički pripravila lepo presenečenje: poročila sta se namreč na dan, ko je praznovala rojstni dan. Ne le mamica, ampak tudi ona si je nadela belo obleko in bila skupaj s staršema zelo srečna. Dolgoletno poznanstvo in poznejšo zunajzakonsko skupnost sta torej Zvonko in Štefka nadgradila s poroko na matičnem uradu v Murki Soboti, nato pa še v cerkvi sv. Nikolaja. Potem je bila seveda gostija. Odločila sta se za Majcnovo gostišče v Rankovcih in 70 svatov se je prijetno zabavalo. - Š. S. Na Goričkem večje zanimanje za sajenjebuč VESTNIKOV KOLEDAR 19. september, četrtek, ETBIN 20. september, petek, BENO 21. september, sobota, URŠKA 22. oktober, nedelja, BERTA 23. oktober, ponedeljek, IVO 24. oktober, torek, TONE 25. oktober, sreda, DARINKA Marjeta seme »vd jemlje« nešteto jeseni Lunine mene: 21. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 27 minut, zašlo pa ob 18. uri in 5 minut. Dan bo tako dolg le dobrih 10 urin pol. 20. oktobra ob 10. uri in 2 minuti bo na nebu nastopil zadnji krajec. Marjeta Kerčmar iz Otovec med trebljenjem buč. Foto: F. Š. Suša vzrok za drobnejše buče jive na Goričkem so izjemno raznolike glede na kakovost zemlje. Na eni njivi je najti ilovico, gramoz ali pesek, pomešan z ornico. In zaradi tega so pridelki raznoliki. Odvisni od količin dežja, sonca ali celo suše. Zadnje čase sadijo tam spet več buč., a so bile letos ponekod zaradi suše manj rejene. Tisto sončno popoldne, ko sem se mudil v Otovcih pri hiši št. 6, je bučno seme »vo jemala« gospodinja Marjeta Kerčmar. To počne že od rane mladosti. In ko tako z roko dreza za bučnimi semeni, pošlje misli na sprehod v svojo preteklost. Pred 72. leti je bila rojena v Mačkovcih v Nemetovi družini. Ta rod je imel tam gostilno že nekdaj in jo ima še danes. Ona pa se je primožila v Otovce in si ustvarila družino. Bila je srečna, a so vmes prihajala obdobja nadlog, vendar se je spet vse obrnilo na bolje. Takšno je pač življenje. Včasih se je podala na obisk v rojstni kraj in prisluhnila Gorički mariški, ki je tu in tam zapiskala skozi dolino. Zdaj je dočakala čas, ko bo skozi Mačkovce spet vozil vlak. Ne eden, na desetine jih bo. In buče jo spremljajo vse življenje. Letno »pridela« okoli dvesto kilogramov bučnega semena. f. š. ■ V nedeljo, 15. oktobra, so delavci Cestnega podjetja Murska Sobota položili fino asfaltno prevleko na 350 metrov dolgem cestnem odseku na glavpi cesti I. reda na Hotizi. Zaradi del je bila cesta seveda zaprta in tako so si ljudje malo oddahnili, saj ni bilo običajnega hrupa, ki ga povzročajo tovornjaki. Zdaj pa delavci cestnega podjetja urejajo še traktorske steze, dve avtobusni postajališči in odcep ceste v zaselek Ložič. -Foto. J. Ž. /1444/ Radio Murski val 94,6 Mhz Vsak dan ob 5.00 Vedro v dobro jutro! VESTNIK znova preseneča in nagrajuje Če so imeli v času volilne kampanije Čarlijevi ministranti pri lepljenju portretov Čarlija Šiftarja logistično podporo samega gospoda kandidata, ki jih je prevažal z lado nivo in imel na prikolici dve A-lestvi različnih dolžin, je bilo pri odstranjevanju drugače, ministranti so imeli le »šajtrgo« in so se na teren odpravili peš. * * * Arboretum se ni uspel pokriti s poslansko imuniteto, tako obstaja realna možnost, da bo država od presežka plače in klimatske naprave le »pokasirala« dohodnino. Iz higienskih razlogov pa se Anju Mariška že pripravlja, da bo zahtevala njegov odstop. k -k * Jeno Sapač - Brži skupaj z Cirilom Smrkoljem ustanavlja kooperativo za dobro počutje. Ni sicer znano, kako jo bosta dohodkovno pokrivala, saj so se oblastne pipe zaprle. * k k Geza Džuban je ostal brez enega člana trobilnega orkestra, zato se pripravlja na spremembe v ansamblu. Vključil bo nov instrument »frajtonarico« Lujzeka Peterleta, ki pa tudi še ni zanesljiva. k -k k Vlasta Temlin še zmeraj molči in ne odgovarja na izzive slovenske finančne primadone Romane Logar. k k k Štefan Prša - Pršek ne bo poveljnik mejne straže, zato je že začel s posodobitvijo tiskarne. k k k Jože Špindler se je ob izvolitvi posebej zahvalil krajanom Babinec ob ponovni izvolitvi za poslanca. k 'k k Veljaki radenske občine so se zaradi čudnega pogojevanja strokovnjakov za varstvo mineralnih vrelcev odločili, da mora odpadna voda teči, proč od čistilne naprave Radenci. Občani vasi Rihtarovci, Turjanci, Hrastje - Mota in gravitacijska področja bodo tako ostali brez nove potrebne čistilne naprave (v Hrastju - Moti), za katero še dolgo dolgo ne bo denarja, zagotovo pa bo še več »pufa« za vse občane občine Radenci. k k k Kmetijska pospeševalna služba je te dni na duhovno-ideo-loški prenovi. Nasamospra-ševanju iščejo nov ideološki profil. Pri tem jim bosta pomagala Andrej Gerenčer in Geza Džuban. Oba upata, da bo preoblačenje uspešno. k k k Občina Puconci gre naprej, zato je že predlagala kolektivnega kmetijskega ministra. Za kolektivne ministrice se potegujejo Štiri lilije. Sedež ministrstva naj bi bil na vaški tržnici v Moščancih. KESWl KONJ