TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN POD ENO STREHO TOVARNA dekorativnih tkanin, ki ima sedež v naši občini, je nastala leta 1949 iz dveh prej samostojnih podjetij — iz Tovarne zaves, Ljub-Ijana, Celovška 280 in iz Tovarne dekorativnih tkanin, preprog in plišev, Ljubljana, Titova 99 (prej Tovarna plišev F. Eifler, Ljubljana), ti sta postali v združenem podjetju obrat A na Celovški cesti in obrat B na Titovi cesti. — V podjetju so bile združene upravne službe razen proizvodno tehničnega sektorja, ki je bil za vsak obrat organiziran posebej in tistega dela računovodstva, ki je bil s svojim delom tesno zvezan z zaposlenimi delavci. Tudi po združitvi sta se obrata dolgo ločeno razvijala in vse je kazalo, da bo pri tem tudi ostalo, ker delovna skupnost in vodstvo pod-jetja zaradi splošno znane nizke akumulativ-nosti v tekstilni industriji in pomanjkanja inve-sticijskih sredstev nista resneje razmišljala o združitvi obeh obratov. Silno hiter napredek tehnike, vedno zahtevnejši trg in s tem težji pogoji za uspešno proizvodnjo in poslovanje sploh, pa so nalagali delovni skupnosti in vod-stvu podjetja skrb, da poišče notranje rezerve, da zniža proizvodne in poslovne stroške in da se v kar največji meri prilagodi zahtevam in potrebam trga. Iz takih potreb se je sredi pet-desetih let prvič porodila misel o združitvi obeh obratov in pripravljenih je bilo tedaj tudi nekaj načrtov, vendar je bilo uresničevanje teh načrtov zaradi silno nizke akumulativnosti tekstilne industrije zelo odmaknjeno, če ne do-cela nemogoče. Položaj se je začel izboljševati šele od leta 1960 naprej, ko je bilo delovnim skupnostim prepuščenih več sredstev, s kate-rimi so same razpolagale, vendar pa tudi ta še ne bi zadostovala za velikopotezni načrt zdru-žitve obeh obratov in modernizacije opreme. Zato je bil sprejet nekak minimalni program rekonstrukcije in modernizacije, po katerem bi se vsak obrat samostojno razvijal in moderni-ziral. Pri podrobnejši obdelavi tega programa pa se je pokazalo, da je mnogo tehtnih razlo-gov, ki govore proti njemu in v prid popolni fizični združitvi obeh obratov na eni lokaciji. Minimalnemu programu so nasprotovali zlasti tile razlogi: • obrat B leži v coni, ki je po urbanistič-nem planu mesta predvidena za trgovinsko dejavnost in stanovanjske gradnje, medtem ko so za industrijske objekte predvidene cone bolj ob robu mesta; • površina zemljišča, na katerem stoji obrat B, je zelo majhna in bi bil možen nadaljnji razvoj tega obrata le v višino, v nadstropja, kar pa za tekstilno industrijo ni primerno, ker zelo povečuje in otežuje no-tranji transport; • z razvijanjem vsakega obrata posebej bi v okviru enotnega podjetja ostali vnemar še dve majhni tovarni, ki ne bi dosegli tiste optimalne velikosti, pri kateri sta proizvod-nja in poslovanje tekstilnega podjetja kar najbolj ekonomična in rentabilna; • z ločenim razvojem tovarn bi se za vedno ali za daljši čas onemogočilo zmanjšanje proizvodnih in režijskih stroškov in s tem tudi možnost za bolj ekonomično in renta-bilno proizvodnjo in poslovanje, ker bi še vedno ostajalo dubliranje posameznih faz proizvodnje (dve pripravi materiala, dve tkalnici, dve barvarni, dve apreturi, po dvo-je pomožnih delavnic, dve kotlarni, po dvoje skladišč materiala, polizdelkov in gotovega blaga) in vedno obsežnejši transport med obratoma; • če bi se moral obrat B izseliti — in do tega bi prejkoslej nujno prišlo, ker taka tovarna ne sodi v tako okolje — bi bile vse investicije vanj tako rekoč brez koristi, pod-jetje pa bi imelo še večje težave, ker bi v drugem obratu ne pripravilo vsega potreb-nega, zlasti ne ustreznih proizvodnih pro-storov, za popolno združitev obeh obratov; • izračuni za ločen razvoj vsake tovarne so pokazali, da bi bili skupni investicijski stro-ški mnogo višji kot investicijski stroški za enotno tovamo; če upoštevamo, da bi ob takem razvoju ostale še vse pomanjkljivosti, ki smo jih prej navedli, bi bilo investiranje v Iočen razvoj tovarn pravcato zapravljanje težko ustvarjenih in zbranih denarnih sred-stev. Ti in še drugi, morda manj vidni, a v celoti prav tako pomembni razlogi (smotrnejša orga-nizacija nabave, proizvodnje, predelave in ob-delave, prodaje in odpreme blaga, notranjega transporta, varnosti pri delu, boljših delovnih razmer itn.) so bili odločilni, da je skupščina podjetja na II. zasedamju dne 15. februarja 1964 sprejela sklep, da se vse načrtovanje bodočega razvoja podjetja usmeri tako, da se postopoma posamezni oddelki preselijo na Celovško cesto 280 in da se v doglednem času v skladu z razmerami in možnostmi tovama na Titovi cesti 99 izprazni in opusti. S to odločitvijo je skupščina podjetja sprejela maksimalni program razvoja podjetja in poslej je bilo vse delo in prizadevanje delovne skup-nosti podrejeno temu cilju. Postavljena naloga je bila več kot težka, toda tudi volja in pri-pravljenost za njeno uresničevanje je bila ne-omajna. Delovna skupnost se je vsa ta leta po-slej odpovedovala višjim osebnim dohodkom, da je sproti zagotavljala dovolj finančnih sred-stev za nujno potrebne nove objekte (leta 1962 je bila zgrajena nova barvarna preje, ki bo imela s kasneje nabavljeno opremo dovolj zmogljivosti za celotno podjetje, leta 1967 je bila zgrajena plemenitilnica, leta 1968 tkalniča žakardnih tkanin, leta 1970 tkalnica plišev, pripravljalnica in skladišča surovin), ki jih je vse financirala iz lastnih ustvarjenih sredstev brez posojil in kreditov, razen tega pa še do-polnjevala in modernizirala strojno opremo in z njo nadomeščala zastarele in izrabljene stroje. Tudi za prihodnje petletno obdobjeimapodjet-je že pripravljene obsežne načrte. V tem času bo delovna skupnost posvetila največjo skrb mo-dernizaciji in avtomatizaciji strojne opreme, s katero bo dosegla večjo delovno storilnost in boljši finančni uspeh, potrebno pa bo zgraditi tudi še nove objekte (skladišča gotovih izdel-kov s trgovinskim lokalom, upravno poslopje in delno adaptirati sedanje stare objekte za nove potrebe), kar vse bo omogočilo, da bo ob koncu tega razdobja delovna skupnost z ena-kim številom zaposlenih ustvarjala 150,000.000 dinarjev celotnega dohodka. Tako je zdaj Tovarna dekorativnih tkanin v celoti združena na Celovški cesti št. 280. Delov-na skupnost, ki šteje trenutaio 1130 članov, bo poslej ustvarjala in delala pod eno streho, pri-zadevala si bo, da bodo uspehi njenega dela in poslovanja kar najboljši, skrbela bo, da z novi-mi gradnjami in nabavo moderne avtomatizira-ne strojne opreme kar najprej dokonča rekon-strukcijo in modernizacijo podjetja in se tako usposobi za večjo udeležbo tudi v mednarodni menjavi, pričakuje pa pri vseh teh prizade-vanjih tudi razuinevanje in pomoč družbene skupnosti in še posebno občinske skupščine in njenih organov v prepričanju, da bo le skup-no in vzajemno delo lahko obrodilo najlepše sadove. 12. Katere pedele v Stari Šiški bi bilo potrebno po vašem mnenju predvsem prenoviti, računajoč na obseg pre-nove od Aleševčeve do Frankopanske ulice 13. Ne glede na to, da boste morda ob prenovi Siške osebno prizadeti, vas prosimo, da odgovorite, v kakšnem objektu bi radi stanovali L individualna hiša 2. stanovanje v bloku 14. Vaša delovna organizacija in poslovni prostori so na območju prenove, ali želite nadaljevati svoje delo v Stari Siški ......................... da '........................ ne 15. Ali ste pripravljeni kot delovna organizacija in kot poslovni človek sodelovati kot soinvestitor v prenovi s tem, da si prej zagotovite poslovne prostore ........................ da .......................... ne 16. Kakšen obseg naj po vašem mnenju doseže prenova Stare Siške L samQ najnujnejši 2. najnujnejši, vendar še ekonomičen 3. širok obseg, ki bo omogočil dokončno komunalno in pro-metno ureditev 17. Vaše ime oziroma ime organizacije, vaš naslov Prosimo vas, da na vprašanja odgovorite tako, da ob-krožite najprimernejši odgovor. Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih. razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Naslov: »JAVNA TRIBUNA«, Ljublja-na, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Tiska CETIS grafično podjetje Celje