Pod vptivi revolucionarnih vren) v de-lavskem ra2redu konec 19. stoletja in z zmago oktobrske revoJuclje, se jezače-la revolucionarna mladina Jugoslavije organizirati in upirati surovim nacional-nim in socialnim pritiskom.
Oktobra 1919 je bila ustanovna kon-ferenca Saveza komuništtčke omladine Jugoslavije {SKOJ). To je bll tudi insti-tucionalni začetek organrziranega de-lovanja najnaprednejsih delov mladine. Skupno s komunistično partijo Jugo-slavije je da! SKOJ v 30-letih svojega obstoja velik prispevek borbi delavske-ga razreda in drugih naprednih sil Ju-goslavije za nacionalno in socialno osvoBoditev.
Med delovanjem je SKOJ prešel ra* zlične faze boja proli buržoazni oblasti, Todff kontinuiteta revoiucionarnega delovanja se je vedno odvijala v smeri avantgarde delavskega razreda.
Na prvem kongresu SKOJ, ki je bil v Beogradu med 10. in 14. junijem 1920. leta, so poleg statuta sprejeli vrsto re-soluctj, v katerih 30 opredeljene naloge SKOJ na posameznih področjih. Pri-pravljenost delegatov kong resa, da sprejate sklepe v najkraj&em Času ure-sničijo, se je hitro prenesla tudi na dru-ge aktiviste, Koma) mesec dni po kon-gresu je bistveno naraslo ševito novih organizacij in čtanov. Uspehl KPJ na volitvah so bili povod za ostro bufžoaz-no raakcijo. ki se je odražala v policij-skem terorju.
V Slovenlji so se takoj po Obznani
Komunistična miadina vselej v prvih vrstah
organizirale ilegalne skupine SKOJ, Te skupine so se ukvarjale predvsem z raz-širjanjem propagandnega materiala, študijem marksistične literature in utr-jevanjem ilegalne organizacije.
Naivnost partijskega vodstva, da bo preko komunističnih poslancev dose-glo preklic Obznane. je razočarala in ogorčila mnoge komuniste. Teror vla-dajofie buržoazije, razbijanje partijskih organizacij in oportunizem vodstev, so bili povod, da se je določeno Stevilo borbenih, toda ideološko nezrelih ko-munistov. odloCilo za uveljavljanje indi-vldualnega terorja.
Pristaši idej individualnega terorjaso imeli podporo predvsem pri komunistih Vojvodine. tdejo o -rdečem terorju-, ki je iz5la iz ideje o individualnem terorju, kot o mori. kl naj prisili režim na preklic Obznane, pa so sprejemate in podpirale ifegalne organizacije SKOJ.
Politične atentate ideološko nezrelih in zaradi vodstva razočaranih komuni-stov, je tzkoristiia burioazija za organi-ziranje pregonov komunistov- Posebno je bit prizadet SKOJ. ki je bit v mnozič-nih aretacijah politiino razbit.
Mladinski aktivisti so skušali z usta-navljanjem iegalnih organizacij. pod kontrolo SKOJ. organizirati oblike, v katenh bi se združevali mladi delavci. V Sloveniji se je komunistična mladina zbirala npr, v »Zvezi rudarskih delav-cev«.
Obdobju de(a v legalnih organizaci-jah je sledilo obdobje obnove SKOJ in centraliziranja gibanja komunistične mladine. Osrednji dohodek je bil sklic konference SKOJ 20. in 22. avgusla 1922 v Ljubljani. Konferenca SKOJ si je zadala nalogo, da izgradi in utrdl iiegat-ni SKOJ. ki bo sposoben voditi akcije komunistične mtadine. Pomembna je bila tudi odločitev o organizaciji celic SKOJ vvojski inširjenju antimilitaristič-ne propagande. Konferenca se je tudi odločila, da ustanovi legalno organiza-cijo, ki bo združevala delavsko in tnte-lektualno mladino.
Uspesno organiziranje podrofinih konferenc leta 1925 je dokazalo. da SKOJ ni razpadet in da kljub težkemu položaju lahko hitro usposobi čfanstvo za delo in poenoti vrste.
JANKO PUČNIK Nadaljvvanf« v prlhodnff fitevffkf