2ČBaX XIX, številka 21, 17. oktober 1997 Cena 249,00 SIT ?Eie 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS r' • • * K. ~ - ’ »: ISSN 0351-6140 * • m - Stečaj in kriminal v Turistu Nazarje Težave z odlaganjem odpadkov v Podhomu 3. Extempore Savinjski gaj v Mozirju Zadruga mozirje z.o.o, Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. AKCIJSKA PRODAJA V ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH RIZ SPLENDOR..........................119,90 SIT MORSKA SOL 1 kg........................29,90 SIT IN VSE POTREBNO ZA BLIŽAJOČE SE KOLINE, WC PAPIR PALOMA/EXBUSIVE 8/1 ......449,00 SIT VELIKA IZBIRA SVEČ NAGROBNI PESEK IKEBANE PO NAROČILU KORUZA V VREČKAH 50/1.........24,90 SIT + P.D. PESNI REZANCI, MOČNA KRMILA _ _ . |9ß|pOß< ocaMO! (/O J banka velenje d.d., Velenje Bančna skupina Nove Ljubljanske banke TO ZNAMO SAMO Ml! BANKA VELENJE d.d., Velenje Bančna skupina Nove Ljubljanske banke V okviru meseca varčevanja smo za upokojence pripravili novo kreditno ponudbo po najnižji ceni: - kratkoročne in dolgoročne gotovinske kredite z odplačilom do 5 LET, - obrestna mera pri kratkoročnih kreditih do enega leta je T+5,99% letno, - pri dolgoročnih kreditih od 2 do 5 let se giblje od T+6,99% do T+9,99% letno, - z gotovino lahko uveljavljate, popuste, pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko jo tudi uporabite za odplačilo kreditov, najetih po manj ugodni obrestni meri, - kredite dobite TAKOJ. NE POZABITE! PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA LETA. Informacije: telefon 063 854-251, interno 249 in 303, fax 063 859-106 Na trgu 36, Mozirje VELIKA IZBIRA CASUCCI HLAČ CASUCCI BOLIVIA (s pasom) 5.950,00 - ŽAMETNE CASUCCI (različnih barv)_6.500,00 - REBRASTE (različnih barv)________6.700,00 - CASUCCI SRAJCE različnih barv_5.800,00 - 6.500,00 - ZIMSKE JAKNE: DIK, AMERICAN LEGEND, CASUCCI - NOVE TERM0FLIS JAKNE_____________6.900,00 - NA ZALOGI VELIKA IZBIRA MAJIC IZ BOMBAŽA ZA VSO DRUŽINO (OTROŠKE________Od 1.100,00 dalje) POSEBNA PONUDBA! PLETENI KOMPLETI (krilo + pulover) - BOMBAŽ__________________________4.900,00 -VOLNA_________________________Od 6.000,00 dalje - OTROŠKI PULOVER (volna akril)_2 - 8 -1.000,00 MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE! VABLJENI 3 OSREDNJA T£»&jyi'&ft’£AjNr -----eeoe--------- Iff ISSN 03S1-8140 Leto XXIX, št. 31, 17. oktober Izhaja vsak drugi petek \]BsUuiovitelj: Skupščina občine Mozirje \\\v\ X\s\\ \\\ \-Izdajatelj: s - . Savinjske noviee. Prauci Kotnik s.p.,’ \ Savinjska cesta 4,3331 Nazarje;-- telefon: 063/833-330, Žiro račun 53810:68S-130i6. NX\V '\\ Glavni in odgovorni urednik: e^i'iCpin^\ . Xx\vR>XR Stalni sodelavci: . Beli Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Seni; Slavica SlapTiik.'BeiBamÄ \yida Skok,.Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor. Pečnik, Marija. Scdja-KIadnik, Franjo Pukart, Milena '-Zakrajšek,\Metoel'Rosc>Vesna'RetkQ,\\ .'Kmetijska svetovalna slvtžba.'ZsVod'Zav ^qzäq^es. ,\\X xv Xx/X^XjRrX:: / Tajnica uredništva: ' \\R/X/-Xx ' 'tč \ Nn ,, ,• Xn$X Računalniška obdelav*: - -Tomaž Pajk > X \X\''" vXX^xRXv\ -RxxXXXXi \v\ n; Helena Kotnik, mobitel 0609/647-340 Naslov uredništva: SayinjSke'ndvioe/;. % G/č; '\ - -N. 'X-j Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Faks- 063/833-310 X; E-pošta: X\S\ . saviiijske:novice@sioI;net\ \x - httj>// v;v;v. metia.eunet si/savmjskehpyiee. XX Cena.za izvod: 249,00 SIT, , za naročnike: 312,00 SIT IGEA d.o.o. Nazarje v< X Rokopise, objave, razpise inoglase je potrebno dostaviti v uredništvo , najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. \x.X '^-jnnenju.Ministrstvaz.a anformiranje RS. št,. 23/l30'.93..z dne\v\ 36.2.1992 šteje časopis med proizvode X^yndathmega značaja, za katere 3Š\X plačuje davek od prometa proizvodov xpojs.tcpn.ii EX.-.N"- 's\\Xx x'ix''. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ' " Pridržujemoisi pravico kiajšapja ; ; -besedji. Pisem Odpoyedi sprejemamo za naslednje polletje. V zadnji številki sem vam, spoštovane bralke in bralci, obljubil, da bom tokrat kaj več povedal o našem novem projektu - Almanahu Zgornje Savinjske doline. Ideja ni zrasla na našem zeljniku, saj so podobne edicije znane tako na republiškem kot na lokalnih nivojih. Kljub temu pa bo naš almanah nekaj posebnega iz vsaj dveh razlogov: izšel bo prvič v zgodovini in pokril bo območje, ki doslej v taki obliki še ni bilo obdelano. Zdaj, ko operativno delo pri pripravi almanaha že intenzivno poteka, se kaže, da je zadeva še nekoliko bolj zahtevna, kot smo mislili na začetku, toda to nam ne jemlje poguma. V Almanahu Zgornje Savinjske doline boste, cenjene bralke in bralci, našli celovit pregled dogajanja v dolini v letu 1997, in to na vseh področjih: gospodarskem, političnem, kulturnem, športnem, društvenem... Vanj bomo uvrstili dejansko vse pomembne dogodke, ki se bodo zgodili v tem obdobju, pri tem pa moram poudariti, da bomo tako kot DELO zajeli obdobje od decembra prejšnjega leta do decembra tekočega leta. Almanah bo namreč izšel takoj po Miklavžu in bo tako naravnost idealno čtivo za branje v času božičnih in novoletnih praznikov. Poudariti moram tudi dejstvo, da bomo v almanahu zbrali naslove in telefonske številke vseh pomembnih institucij v dolini, ki jih občani tako rekoč vsakodnevno potrebujemo, pa tudi kaj razvedrila se bo našlo. Almanah bo imel torej poleg kronološke tudi povsem uporabno vrednost, zato bo vsaki družini koristen pripomoček. V prihodnosti naj bi almanah postal sestavni del paketa naročnine na Savinjske novice, tokrat pa ga vam bomo ponudili v prosti prodaji. Seveda vas bomo na izid pravočasno opozorili in omogočili tudi dostavo po povzetju. In na vašo zvestobo, dragi naročniki, tudi ne bomo pozabili! IZ VSEBINE: Aktualno: Volitve predsednika republike in državnih svetnikov......>....... 4 MERX GP Turist Nazarje: Od blišča ni ostalo nič, ' samo še beda............6 Predstavitev Zgornje "Savinjske doline......8 Komentiramo: hipoteko...............9 Luče ob Savinji: Minister Gantar ^ zadovoljen.............10 Občinski svet Mozirje: Rečiško šolo bo gradil Rečica ob Savinji: Prihova ostaja v občini Mozirje?...............IS 3. Extempore Savinjski Uglašeno st različnih pogledov...............14 Lenartov sejem: Stari junakima novi poti................. 14 Teden koroških Slovencev: Program prireditev....... 17 Zgodovina in narodopisje: Stara nazarska šola....20 Nasveti: Jesenska dela v sadövnj aku............. .22 Kronika: Z džipom v avtobus.....29. Za razvedrilo: /Zadrečke novice.............. 36 NASLOVNICA XX"Xe)rartpV\:' •X\ X" XX"X \XX\ R v x ' V V, \ Nx\\X\ Savinjske novice in volitve V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale predsedniške in državnosvetne volitve in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanije. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti strank, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. Vsem organizacijam volilne kampanje, ki bodo pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitnih objavah si pridržujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov v rubrikah Prejeli smo in Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje teh rubrik za interese posameznih strank in kandidatov. Odgovorni urednik Franci Kotnik Volitve predsednika republike Na volišča 23. novembra Na podlagi razpisa predsednika Državnega zbora RS bodo letošnje volitve predsednika republike v nedeljo, 23. novembra. Cela država bo ena volilna enota, volitve predsednika pa bodo po tehnični plati dokaj enostavne. Predsednika države bodo letos prvič lahko volili tudi na diplomatskih predstavništvih v tujini in ne zgolj po pošti kot doslej. Načinov za kandidiranje za predsednika republike je več. Eden od možnih je zbiranje podpisov. Tisti, ki nameravajo kandidirati, morajo izpolniti zahteve, ki jih predvideva zakon, bodisi zbrati dovolj podpisov volivcev, to je 3000 za strankinega kandidata ali 5000, če je kandidat nestrankarski, ali pa dobiti podpise poslancev - tri za strankinega oziroma deset za nestrankarskega kandidata. Če želi občan kateremu od tistih, ki želijo kandidirati, dati svoj podpis, mora to opraviti pred uradnikom na upravni enoti, na posebnem obrazcu. Skrajni rok, do katerega mora kandidat ali njegov zastopnik pri republiški volilni komisiji predložiti vse dokaze o pravilnem postopku, je 29. oktober do polnoči. Komisija bo preverila, če so bile kandidature vložene pravilno in določila seznam predsedniških kandidatov. Le-ta mora biti znan najkasneje 8. novembra. Franci Kotnik Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TEL/FAX 720-770 TEL 720-343 Volitve državnih svetnikov Vsi člani DS bodo izvoljeni posredno Letošnje volitve v državni svet, razpisane so za 26. in 27. november, se bodo nekoliko razlikovale od tistih pred petimi leti. V sedanji sestavi državnega sveta, ki mu mandat poteče 23. decembra, je namreč 22 svetnikov, predstavnikov lokalnih interesov, ki so bili izvoljeni neposredno, 18 pa posredno. Na letošnjih volitvah bodo vsi izvoljeni posredno, izvolila jih bodo elektorska telesa. Do 27. oktobra morajo občinski sveti izvoliti svoje predstavnike v volilno (elektorsko) telo in do tega dne tudi določiti kandidate ter vložiti kandidature. Ker bodo svetniki - predstavniki lokalnih interesov prvič izvoljeni posredno, v večini občin še nimajo sprejetih pravil o izvolitvi predstavnikov v volilno telo in ne o določanju kandidatov. Zakon o državnem svetu določa, da sme vsaka občina predlagati po enega kandidata in vsaka najmanj po enega elektoija, na vsakih izpolnjenih 5.000 prebivalcev pa še po enega. Po neuradnih podatkih bo izvoljenih 1534 elektorjev. Ker so za izvedbo teh volitev pristojne volilne komisije volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, republiška volilna komisija ni dala določnejših navodil o tem, kako bodo v občinah določali kandidate in volili elektorje. Predlagala je le, da bi občinski sveti sprejemali pravila na posebni seji in da bi bil akt sprejet z dvotretjinsko večino navzočih, pri čemer mora biti seja sveta sklepčna. Kandidati za državne svetnike bodo znani do 10. novembra. Franci Kotnik Gornji Grad Gornjegrajski toplovod v uradnem listu EU Kot kaže so začele aktivnosti v zvezi z gornjegrajskim daljinskim ogrevanjem dobivati konkretne okvire. Evropska fondacija PHARE in ministrstvo za gospodarske dejavnosti sta v uradnem listu Evropske unije 3. oktobra objavili razpis za naugodnejšega dobavitelja opreme za kurilnico. Gre predvsem za kotle in ostalo inštalacijo, zainteresirani pa morajo ponudbe oddati do 3. novembra. Takoj po izbiri najugodnejšega dobavitelja bo razpisan natečaj za izbiro izvajalca kurilnice. Župan Toni Rifelj poudarja, da bo morala biti kurilnica zgrajena v treh do štirih mesecih, tolikšen je namreč rok za dobavo kotlov. Tretji paket razpisa zajema razvod do potrošnikov. V kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, pravi župan Rifelj, bo po tem načrtu toplovod začel z obratovanjem do julija prihodnje leto, oziroma v skrajnem primeru do naslednje kurilne sezone. Savinjčan POSLOVNE INFORMACIJE 1. SLOVENSKO-MADŽARSKO POSLOVNO SREČANJE GZS Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico Fejer slovensko madžarsko poslovno srečanje v Sezekesfehervarju 18. in 19. novembra 1997. 2. Na Sav.-šal. območni zbornici je na voljo naročilnica za zgoščenko GOSPODARSTVO IN OBRT. (Vsebina: naslovi članov Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije) 3. Agencija za Management Ljubljana in GZS vabita na posvet o možnostih pridobivanja javnih naročil, ki bo v torek, 21. oktobra 1997 v Ljubljani. 4. II. SEJEM »IPUSK« 97 BIHAČ, 29. OKTOBER - 2. NOVEMBER 1997 V Bihaču organizirajo v času med 29. oktobrom in 2. novembrom mednarodni splošni gospodarski sejem unsko-sanskega kantona IPUSK 97 s poudarkom na gradbeništvu in obnovi ter informatiki. Oddelek za gospodarstvo promocijo pri Gospodarski zbornici Slovenije vabi na skupni nastop slovenskega gospodarstva in bo rednim plačnicam članarine GZS udeležbo subvencioniral v višini 20 DEM na m2. 5. UVOZNI CARINSKI KONTINGENTI V zvezi z nadaljnjo obravnavo in odobritvijo vlog podjetij za dodelitev carinskih kontingentov smo od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dobili naslednje informacije: A. Vse prispele vloge za dodelitev carinskih kontingentov bodo obravnavane predvidoma konec meseca oktobra 1997; B. Odobreni carinski kontingenti bodo objavljeni decembra 1997, z veljavnostjo od 1.1.1998. Stališče vlade je, da se carinski kontingenti dodeljujejo samo enkrat letno, predvsem zaradi potrebnih uskladitev sprememb v 24 bilateralnih ali multilateralnih sporazumih. Predlogi za nova poimenovanja blaga in uvedbo novih šifer tarife bodo prav tako obravnavani samo enkrat letno, pri čemer so dane možnosti za uspešno izvedbo tega postopka samo za popolnoma nove proizvode in za primere, ki so nacionalnega pomena. Podjetja, ki želijo v letu 1998 uvažati repro-material in opremo v režimu carinskega kontingenta, naj čimprej pripravijo in pošljejo vloge za dodelitev carinskega kontingenta na MEOR, saj je rok do obravnave konec oktobra zelo kratek, upoštevaje, da mora mnenje k vlogi izdati tudi ustrezno združenje GZS. Dodatne informacije: GZS - Oddelek za mednarodnogospodarski sistem, Barbara Rudman, Slovenska 41, 1504 Ljubljana, tel.: 061 12 50 122, faks: 061 219 536. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA GZS, SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TELEFON 063 856 920, FAKS 063 855 645. PODJETNIŠKI KOTIČEK V prejšnji številki Savinjskih novic smo najavili pričetek brezplačnega podjetniškega svetovanja na sedežu Zgomje-savinjskega podjetniškega centra in na sedežih občin Zgornje Savinjske doline. Svetovanje na posameznih občinah bo vsako prvo oziroma tretjo sredo v mesecu, vsako drugo in četrto sredo pa na sedežu ZPC v Mozirju, Savinjska cesta 39 (Dom obrtnikov Mozirje). Prav tako srečanje bo potekalo nekoliko drugače kot v nadaljevanju in sicer bomo poskušali uvodoma predstaviti delovanje Zgomjesav-injskega podjetniškega centra, izprašali vas bomo o vaših željah in potrebah, potem pa v obliki predavanja spregovorili o pravnih oblikah enot malega gospodarstva in o poslovnih knjigah in davkih ter o tem, kaj je še mogoče storiti za rezultat poslovanja iztekajočega se leta 1997, da bi izkoristili vse, kar vam zakonodaja omogoča, pa kar največ prihranili. Pričetek tovrstnega kontaktnega sodelovanja z obstoječimi in bodočimi podjetniki, kot tudi z vsemi, ki jih tovrstna tematika zanima, bo v naslednjih terminih: sreda, 29.10.1997 - MOZIRJE sreda, 04.11.1997 - NAZARJE sreda, 12.11.1997 - GORNJI GRAD sreda, 19.11.1997 - LUČE sreda, 26.11.1997- LJUBNO Vsa prva srečanja bodo predvidoma trajala od 9. do 14. ure. V nadaljevanju bodo srečanja s podjetniki potekala v obliki svetovanja v naslednjem razporedu: Datum Kraj Ura 03.12.1997 Gornji Grad 9-12 Nazarje 13-16 10.12.1997 Mozirje 9-12 13- 16 17.12.1997 Luče 9-12 Ljubno 13-16 Pričakujemo čim bolj množično udeležbo. Predvsem prvič, ko bomo podali nekatera izhodišča nadaljnjega delovanja in medsebojnega sodelovanja. ZPC je že pripravil poslovni načrt centra, v katerem so obdelane vse aktivnosti ZPC-ja, prijavili pa smo se tudi že na prvi razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti in njegovega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, s podobnimi aktivnostmi nameravamo nadaljevati tudi v bodoče. Želja je, da bi pritegnili čim več republiških, pa tudi mednarodnih virov sredstev v naše okolje in aktivno sodelovali pri pospeševanju malega gospodarstva. Tudi zato se želimo srečati z vami! Vida Skok Zlatarstvo ROŽIC v. -v ■>, r~s?i Na trgu £ ^ > v Grabnerjevi hiši v ; - tel.: 063/832-200 K Odprto: NON-STOP: 8.00-19.00, sobota: 8.00-M ZLATEGA NAKITA MERX GP Turist Nazarje Od blišča ni ostalo nič, samo še beda « “Se agonija gostinskega podjetja Turist Nazarje bliža koncu?” smo se spraševali v začetku letošnjega leta, ko je Agencija za plačilni promet pri Okrožnem sodišču v Celju po službeni dolžnosti podala predlog za prisilno poravnavo dolgov. Danes je jasno, da je šla pot podjetja vse od leta 1995 dalje povsem v napačno smer, od koder ni več povratka. O tem je tekel pogovor s stečajnim upraviteljem Turista, Haroldom Karnerjem. SN: Januarja letos vas je sodišče v Celju imenovalo za upravitelja prisilne poravnave dolgov podjetja MERX GP Turist Nazarje. Direktor Drago Rifelj je bil glede predloga prisilne poravnave optimistično razpoložen, saj je menil, da bo podjetje z usmeritvijo v zunanjetrgovinsko zastopanje slovenskih firm v Belorusiji na novo zaživelo. Toda predlog prisilne poravnave ni bil sprejet. Zakaj? KARNER: Za prisilno poravnavo dolgov so upniki Turista prijavili okrog 69 milijonov tolarjev terjatev z obrestmi vred. Po programu prisilne poravnave bi dobili okrog 48 milijonov tolaijev, vendar so na sodišču skoraj stoodstotno glasovali proti. Zakaj? Ker enostavno niso zaupali predlogu prisilne poravnave. Predolgo so čakali, da seje karkoli zgodilo in njihova reakcija je bila “normalna”. Po drugi strani tudi prepričljivost nove usmeritve podjetja ni bila dovolj velika. Projekt, kije bil predviden za Belorusijo, ni za bivše zaposlene kot glavne upnike pomenil nič. Ta program bi prinesel le dva do tri delovna mesta, vse drugo bi ostalo na takratnem nivoju. Poleg delavcev, ki so imeli 44 odstotkov glasovalnih pravic, sta bili proti prisilni poravnavi tudi mozirska in nazars-ka občina in tako predlog res ni mogel uspeti. Program sicer ni bil slab, tudi sam sem ga podprl, ker sem se zavedal, da se turizma v podjetju na prejšnji način ob tako velikih sredobežnih silah ne da več izvajati. Toda programje propadel... STEČAJ NAMESTO PRISILNE PORAVNAVE SN: Zaradi neuspele prisilne poravnave je sodišče s 1. julijem v Turistu uvedlo stečaj in vas imenovalo za stečajnega upravitelja. S kakšno situacijo ste se srečali v tej vlogi? KARNER: Najprej moram poudariti, da bi bilo treba leta 1995, ko se je dobesedno vrglo delavce na cesto, ko seje torej reklo “a”, reči tudi “b”. Direktorpodjetjabi takrat moral začeti s prisilno poravnavo, saj je že takrat obstajal ta isti zakon. S prodajo enega ali dveh lokalov bi lahko ohranil firmo, kerpategani storil, so dolgovi stnno naraščali. Dejstvo je, da so v naši državi zamudne obresti izredno visoke -18 do 20 odstotkov letno plus TOM - in z gostilniško de-javnostjo je nemogoče toliko zaslužiti. Ker nekateri dolgovi izvirajo še izleta 1993, so ponekod sedaj obresti že večje kot glavnica. No, dejstvo je, daje bila objektivna ovira za prisilno poravnavo v tem, da zaradi družbene lastnine, podjetje ni bilo olastninjeno, in denacionalizacijskega zahtevka za objekt v Mozirju ni bilo mogoče izdelati otvoritvene bilance. Smisel prisilne poravnave bi bil namreč v tem, da bi nekateri upniki svoje terjatve spremenili v lastniške deleže. Če pa mora podjetje plačati vse svoje dolgove, je to enako stečaju. SN: Stečaj je vendarle nekaj drugega: dejavnost se prekine, naredi se inventura, izdela zaključni račun. Kaj ste ob tem ugotovili? . KARNER: Pri zaključnem računu, ki pa še ni povsem točen, saj bomo morali odpisati nekaj naših terjatev, smo ugotovili, da znaša kumulativna izguba 64 milijonov tolarjev,kapital podjetjapapribližno 100 milijonov tolarjev. Več kot polovica kapitala po knjižni vrednosti je tako že izgubljena. Če bi bil zahtevek za denacionalizacijo uspešen, bi se premoženje Turista zmanjšalo do te mere, da bi bila firma popolnoma insolventna. K omenjenim 64 milijonom izgube je potrebno prišteti še nekaj obresti, saj so v omenjeni znesek všete samo s sklepom sodišča priznane obresti iz vlog za prisilno poravnavo. In prav v teh obrestih je tudi razlog za povečanje izgube v zadnj i polovici leta za 28 milijonov. Prej se namreč obresti niso tekoče knjižile, ravno tako se ni čistila aktiva. SN: Kdaj je potekel rok za prijavo terjatev? KARNER: Upniki so imeli možnost prijaviti svoje terjatve do 11. septembra, “na srečo” pa tega niso vsi storili, zato je skupni znesek terjatev malce manjši od pričakovanega in znaša 94 milijonov tolarjev. Na naroku je bilo priznanih 60 milijonov tolarjev, temu znesku pa je potrebno prišteti še obresti. SN: Kakšno je trenutno poslovanje Turista? KARNER: Trenutno finančno stanje je pozitivno. Tudi tekoče poslovanje je pozitivno, saj so najemnine večje od stroškov. Gre le za stroške ene uslužbenke in mojo nagrado. SN: Na kakšen način nameravate glede na situacijo poplačati upnike? KARNER: Prodaja dveh objek- tov, nazarskega, kjer je sedež firme in Bistro T, in Planinke na Ljubnem, ni sporna in bi se lahko opravila takoj . Lastništvo objekta na Rečici tudi ni sporno, vendar j e"nad objektom hipoteka. Slednjo kot stečajni upravitelj prerekam, ker j e bila narej ena v škodo drugih upnikov. Upam, da bo sodni senat sprejel moj predlog, da gre objekt kljub temu v prodajo in da se za hipoteko rezervira denar na posebnem računu. Za četrti objekt -bivši hotel v Mozirju, za katerega je vložen denacionalizacijski zahtevek, pa bomo vodili pravdo. Razlog je preprost, kajti zahtevekje bil dan tudi za objekte, ki so bili zgrajeni v letu 1967 in kasneje. Dokazati moramo, kako je Turist dobil to premoženje, in kar je sam pridelal, ne more biti predmet denacionalizacije. Tu se zna zadeva zelo zavleči, saj že sedaj tečeta dve pravdi. Prva, povsem nepotrebna zato, ker je izdana začasna odločba na tistega, ki objektov nima niti v lasti niti v posesti, to je Občina Mozirje. Turist je vložil tožbo na vrhovnem sodišču, ki pa se vleče že več kot eno leto. V dragem primera pa upravičenec toži vpis v zemljiško knjigo, kjer je vpisana samo nacionalizacija. To slednje je zame boj za oslovo senco, saj se lahko denacionalizacija zgodi le na podlagi nacionalizacije. SN: Kakšen iztržek pričakujete od prodaje omenjenih objektov? KARNER: Tega v tem trenutku ne morem povedati. Tudi zaradi tega ne, ker vsi upniki niso v istem rangu. Novi zakon o stečaju je recimo odpravnine delavcev spravil v pravo kategorijo upnikov. Zato pričaku-jem, da bodo delavci odpravnine vsekakor dobili, kaj več pa je težko reči. To je namreč odvisno tudi od tega, kako se bodo prodali objekti in kako se bo iztekel denacionalizacijski spor. Če upoštevamo, da sta objekta v Nazarjah in na Rečici skupaj vredna približno toliko kot objekt v Mozirju in daje vrednost objekta na Ljubnem približno dve tretjini tega zneska, potem je jasno, kako velik delež premoženja predstavlja bivši Hotel Turist. Če bi ga morali vrniti v naravi, bi se premoženje družbe zmanj šalo za 3 5 do 40 odstotkov, kar bi pomenilo, da bodo upniki dobili Harold Karner: “Več kot polovica kapitala po knjižni vrednosti je že izgubljena (foto: F. Kotnik) toliko manj. Tudi nad nazarskim objektom je hipoteka v višini 40 tisoč DEM z obrestmi, ki ni sporna. Ko se bo objekt prodal, bo najprej dobil svoj delež upnik, kije posodil omenjeni znesek, razlika pa bo šla v stečajno maso. Hipoteka nad objektom na Rečici je, kot že omenjeno, sporna, saj zahtevek temelji na garanciji,ki se nanaša na posel v Belorusiji. Gre za približno tri milijone tolarjev. SN: Ima tudi Turist kaj odprtih terjatev do svojih kupcev? KARNER: Po zaključnem računu je terjatev do kupcev okrog devet milijonov. Od tega dolgujeta osem milijonov dva kupca, za katera je vprašanje, če ne bosta bankrotirala, koju bomo tožili. Zato so možnosti, da dobimo ta denar, majhne. SN: Na nedavni novinarski konferenci UNZ Celje so bile javnosti predstavljene nepravilnosti, ki so jih v Turistu odkrili kriminalisti. Ste se z njimi srečali tudi vi? KARNER: Kriminalističnemu uradu smo posredovali vse podatke, ki jih je zahteval in tako omogočili, da je postopek hitreje stekel. Sam zaenkrat nisem sprožil še nobenega posebnega postopka, res pa je, daje mogoče na podlagi določil kazenskega zakona najti še cel kup stvari. Kaznivo dejanje je na primer tudi favoriziranje določenih upnikov. Bypass podjetje Šared je eno od takšnih dejanj, vendar tovrstnih pojavov je v Sloveniji veliko. Bilo bi lepo, če bi vse preganjali, bilo bi manj nelikvidnosti, poslovanje bi bilo bolj transparentno. Relacije med Turistom in Šaredom so bile zelo nejasne. Dogajalo seje, daje šel denar iz Šareda za potrebe Turista, dejansko pa temu ni bilo tako. Turist ni nikoli kupil nobenega tovornjaka niti konja. S tem seje začel klobčič nepravilnosti odmotavati. Sam bom vložil tožbo v primem, da ne bom uspel z izpodbojno tožbo na račun hipoteka nad objektom na Rečici. Če jo bo sodišče zavrnilo, bodo na račun beloruskega posla oškodovani upniki Turista, ob tem pa je treba povedati, da podjetje Belm-erx v Belorusiji nima nič skupnega s Turistom. Belmenc je družba, katere lastnik je Natalija Matrovkovič. Če nekdo nekomu izda garancijo s hipoteko za terjatev, za katero že vnaprej ve, da ne bo plačana, je to zloraba položaja SN: Drugih kaznivih dejanj v Turistu niste zaznali? KARNER: Tudi groba malomarnost je lahko kaznivo dejanje. Tako bi lahko ocenili ravnanje, da so terjatve do nekaterih upnikov v času, ko bi se jih dalo iztožiti, mirovale. Ali pa se ni oporekalo neupravičenim tožbam nekaterih upnikov. Toda te sodbe so sedaj pravnomočne. V teh primerih ni šlo za osebno okoriščanje, ampak zgolj za to, da zadeve niso bile narejene, zato tega ne nameravam ugotavljati. Franci Kotnik Bivši hotel Turist v Mozirju Občina Mozirje sicer za vračilo nacionaliziranega premoženja, toda... Zgodba hotela v središču Mozirja ima tako kot celotna zgodba gostinskega podjetja Turist Nazarje žalostno noto. Od nekdaj elitnega objekta s prenočišči, z vzorno zunanjo in notranjo podobo, je ostala le bleda senca, za kritične opazovalce niti to ne. Leta 1992 je bil na podlagi zakona o denacionalizaciji s strani Pfeiferjevih iz Nizke vložen zahtevek za vračilo objekta v naravi, toda po petih letih je zadeva približno na istem mestu, kot je bila. O tem Marija Horvat Pfeifer. “Natančno poznavajoč splet dogodkov, kijih že šesto leto imenujemo denacionalizacija hotela Turist v Mozitju, ugotavljam, da so se razkrojili vsi racionalni oporniki, ki bi jih smeli pričakovati od številnih posameznikov in institucij, ki so tako ali drugače v postopku sodelovali (nekateri po uradni dolžnosti, drugi pa kar tako). Dolgoletni koristnik nacionaliziranih prostorov - danes G P Tur-ist d.o.o. iz Nazarij v stečaju (ime je zadržano po nekoč cenjenim gostinskem objektu), ves čas trajanja postopka ne sprejema dejstva, daje formalno denacionalizacijski zavezanec, Občina pa še zmeraj zakoniti lastnik premoženja. Kljub našim prizadevanjem, da se sestanemo v sestavi zavezanec, lastnik in upravičenec, se je to prvikrat zgodili šele 5.9.1997, koje propadlo podjetje GP Turist d.o.o. že zastopal stečajni upravitelj. Le kdo bi si leta 1992, ob vlogi zahtevka, lahko mislil, da bo celo pet let pozneje, stanje domala nespremenjeno?! Še vedno moramo po Hrvaškem iskati, kot kaže neobstoječe dokumente, ki bi potrdili, da Martinu Jaciniču iz katerega drugega vzroka morda ni prenehalo državljanstvo (evidenca o državljanstvu je namreč uničena). Ves ta čas zakoniti lastnik in zave- zanec ne razčistita, kdo in kako bo vračal, pri čemer se dobro ve, kdo in kako enostavnoje nacionaliziral. Še več, imeti moramo vsak svojega odvetnika in vsak svojega strokovnega cenilca, pri čemer je samo našemu otežen vstop v odvzete prostore. Nasprotna stran vseskozi gradi na poudarjanju, kako je pozidala prizidek, na mestu nekdanjih svinjakov uredila nekakšne sobe in da je dobro vzdrževan objekt, pri tam pa kajpak zamolči, daje vsakršen razvoj omogočalo prav izkoriščanje objekta. Poleg tega je s prizidkom, ki stoji na »naši« zemlji (nekdaj prelep vrt s kostanji), pokvaril celotni izgled objekta, kar je še pomembneje, v prostore na vzhodni strani nikoli več ne posije sonce. Nihče tudi ne omeni imenitnega kamnitega stopnišča, kije bilo tudi za laike prava radost za oko in ga danes ni? Že bežen pogled na stanje objekta, tako zunaj kot znotraj, predvsem pa sobe, nas prepriča, za kakšnega gospodarja v resnici gre. Občina dobro ve, s čim bi se kljub temu ( v primeru potrebe) zadeva poravnala. Posebno poglavje pri vsem tem predstavlja dejstvo, daje propadlo podjetje pred stečajem (1.7.1997) vodil pravi Upravni odbor. Pridružujem se mnenju stečajnega upravitelja, ko izraža začudenje, kako so mogli mimo gledati propadanje podjetja, posebej še zadnji dve leti. Prav v tem času seje znesek sedaj že znanih teijatev najbolj povečal. Kako so mogli dopustiti, da so se odpustili vsi uslužbenci (leta 1991 je bilo zaposlenih preko 60), večina lokalov pa dana bodisi v najem ali pa v franšizing. Ne tako daleč nazaj, v povezavi z neko drugo firmo seje prav predsednik Upravnega odbora zelo odmevno zavzemal za mnoge podrobnosti, izhajajoč iz pravic delavcev inje morebitni odpust veljal za nekaj nezaslišanega?! Menimo, da je izčrpan osnovni smisel, kije v šestdesetih letih vodil takratno Občino Moziije (OLO), da je novoustanovljenemu gostinskemu podjetju Turist brezplačno dodelila v upravljanje nacionalizirane prostore prej v lasti Katarine in Martina Jaciniča. Ta namera je vključevala tri pogoje: da Turist vnese dodeljene prostore v svoja osnovna sredstva, da sme dodeljene prostore uporabiti le v gostinske namene in da spremembo upravnega organa v zemljiško knjižni oskrbi na svoje stroške. Pri tem je izpolnjen samo prvi pogoj. S kvalitetno ponudbo, ki jo načrtujemo mi (prenočišča in obednica za avtobus gostov, stalna galerija očeta in sina Horvat...), bi Turist lahko pomenil začetek razvoja gostinsko turistične ponudbe Zg. Savinjske doline, kot ga dobri dve desetletji gotovo je. Ker je torej že dalj časa povsem izigran osnovni namen hasnovanja objekta, bi ga Občina že zdavnaj morala formalno odvzeti hasnoval-cu in ga izključno in samo po principih, kijih ureja v osnovi plemeniti ZDEN, v naravi vrniti vlagatelju zahtevka. Če prav upravni organi, posamezniki in institucije ves čas zatrjujejo, da vse teče po predpisih, po lastnih izkušnjah menim prav nasprotno. Kot primer nava-jam dejstva, ki gotovo terja temeljit odgovor, kje je list iz Matične knjige s podatki tete Katarine, ki sem ga sama pri opravljanju počitniške prakse videla junija 1971? Knjiga obstaja še danes, vendar okrnjena za omenjeni list?” Nadaljnji razplet zadeve “hotel Turist” je kajpak nemogoče predvideti, vsekakor pa je potrebno dodati, daje občinski svet Občine Mozirje na svoji 3. izredni seji, 2. oktobra, sprejel izjavo volje, da soglaša z vračilom nacionaliziranega premoženja, katerega imetnik pravice uporabe je Občina Moziije, v obsegu in pod pogoji določenimi z zakonom o denacionalizaciji. Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Za socialno partnerstvo pri poklicnem izobraževanju V sredo, 8. oktobra, so se na drugi seji regionalnega sveta za poklicno izobraževanje in usposabljanje sešli člani tega sveta in vodstvo Savinjsko šaleške območne zbornice. Na sedežu enote na Rudarski cesti v Velenju so obravnavali vsebino gradiva Socialno partnerstvo pri poklicnem in strokovnem izobraževanju na regionalnem nivoju. Elaborat so dopolnili z vidika lokalnih skupnosti, andragoških zavodov in Republiškega zavoda za zaposlovanje. Člani so se seznanili tudi z vpisom na Šolski center Velenje v šolskem letu 1997/98, gibanjem na trgu dela in pokritostjo s potrebami zaposlovanja v podjetjih na področjih, ki jih pokriva območna gospodarska zbornica. Svoje ponudbe programov izobraževanja za različne poklice so predstavili ŠCV, Ljudska univerza Velenje, Premogovnik Velenje, Gorenje GA, ERA Velenje in zavod za zaposlovanje. Ob zaključku so se dogovorili za delo sveta do konca tega leta, predvsem za učinkovitejšo izmenjavo posameznih dodatkov in programov, ki bi kar najhitreje našli mesto med delavci in občani, ki so zainteresirani za izobraževanje in usposabljanje. Jože Miklavc Mednarodni sejem gostinstva m turizma GOST TUR ‘97 Mariborske dvorane Tabor so med 7. in 12. oktobrom odprle vrata vsem, ki se ukvarjajo z gostinstvom ali turizmom, pa čeprav le v mislih. Turistični in gostinski del ponudbe sta bila v ločenih halah. Na glavnem in na stranskih odrih so so vse dni kar vrstile kulturne prireditve: javnosti. V turističnem in kulturnem delu sejemskega dogajanja se je predstavila tudi Zgornja Savinjska dolina. Vseskozi je bilo na razstaviščnem prostoru Alpskih cest mogoče dobiti propagandni material in osnovne informacije o zgomjesavinjski turistični ponudbi, s strani delavcev na javnih delih pri projektu Alpske ceste. V četrtek, 9. oktobra so na tem prostoru in na odrih sejmišča člani TD Rečica v sodelovanju s predstavniki podeželske mladine iz Šmihela prikazali stare običaje s tradicionalnega Lenartovega sejma in ovčarskega praznika. Petnajst ljudi iz Rečice in Šmihela je s kulinarično ponudbo in prikazom etnoloških ter kulturnih značilnosti dostojno orisalo utrip življenja zgornjesavinjčanov. Istega dne je potekala tudi turistična borza, katere se je udeležil predstavnik podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o., Marko Lenarčič. Po njegovih besedah je bilo letos na borzi manj kupcev kot prejšnja leta, zanimanje za Zgornjo Savinjsko dolino pa ni upadlo. Tako se Kompas hoteli iz Kranjske gore zanimajo za enodnevne izlete, turistična agencija iz Varaždina za rekreacijske programe in šole v naravi, agencija iz Budimpešte za smučarski tek v Logarski dolini ipd.. Stekli so tudi pogovori s predstavniki turističnih agencij na Hrvaškem, v Italiji in v Avstriji o možnostih predstavitev naših ponudb in njihovega zastopanja v tujini. Poleg delavcev iz naslova javnih del sta v soboto nudili informacije o turistični ponudbi tudi predstavnici turističnih kmetij iz Luč težnjo predstaviti svoje običaje cim sirsi in Solčave. Na sejmu je bilo vzpostavljenih še nekaj kontaktov z ljudmi, ki lahko v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljejo večje število obiskovalcev. Povečanje števila turistov je tudi končni namen propagandne oz. sejemske predstavitve. Kljub upadanju zanimanja za sejem v Mariboru in njegovi bledi podobi v primerjavi z ostalimi podobnimi sejmi v Evropi, nudi takšne vrste predstavitev določene možnosti, ki jih ne gre zanemarjati. Marko Slapnik Krajanom KS Šmartno ob Dreti ČESTITAMO OB KRAJEVNEM PRAZNIKU! Tudi v prihodnje si bomo PRIZADEVALI ZA NAŠ SKUPNI RAZVOJ. Župan Občine Nazarje ]\AN PURNAT Občinski svet Občine Nazarje fWtröiMtfi Savinjskih Imaj# 15% popusta gpvf malih oglasih in zahvalah Občinski svet Ljubno Reševanje problemov po civilizacijske poti? Ljubenski svetniki so se na zadnji seji, poleg ostalih točk, ponovno spoprijeli s problematiko odlagališča odpadkov v Podhomu. Polemičnost seje je dodatno razvnel direktor gornjegrajskega komunalnega podjetja Niko Purnat, ki je na žgočo temo prišel podati poročilo. Na Ljubnem so prepričani, da je pot reševanja nakopičenih vprašanj milo rečeno neresna. Gomjegrajci so namreč ponovno zaprli odlagališče, resda, kot pravijo, samo za občino Moziije. Ukrep za občini Ljubno in Luče ne velja, res pa je tudi, da JP Komunala Mozirje še vedno izvaja dejavnost tudi za omenjeni občini. Ljubenci trdijo, da je še potrebno govoriti o skupnem podjetju, po katerem še vedno ni bila opravljena delitvena bilanca. Direktor Purnat je Ljubence sicer prepričeval, da za njihovo in lučko občino odlagališče ni zaprto, vendar so bili svetniki mnenja, da je bila poteza neupravičena in da morajo probleme nastale na rel- aciji Gornji Grad - Mozirje reševati na izvoru. Ljubenci so namreč do sedaj poravnali vse obveznosti. Lansko leto so za sanacijo odlagališča odšteli 2 milijona tolarjev, letos nekaj več kot 1,6 milijona tolarjev. Kot je poudaril svetnik Rajko Pintar, obstajajo civilizacijske poti za reševanje teh problemov, županja Anka Rakun je prepričana, da so v Gornjem Gradu sprejeli “zgodovinski” sklep o odlagališču Podhom, končna in brezkompromisna zahteva ljubenskih svetnikov pa je bila, da morajo v Gornjem Gradu za občino Ljubno odlagališče odpreti takoj. Savinjčan Občina Nazarje Obisk ministra za šolstvo Pred štirinajstimi dnevi se je na delovnem obisku v Nazarjah mudil minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber s sodelavci. V prostorih Občine Nazarje ga je sprejel nazar-ski župan Ivan Purnat. Minister Gaber na nazarski občini (foto: KF) V razgovoru z ministrom so poleg predstavnikov občine sodelovale tudi pedagoginje osnovnih in glasbene šole, tema pa se je v glavnem nanašala na gradnjo popolne devetletke v Nazarjah. Na nazarski občini v teh dneh pričakujejo gradbeno dovoljenje za novo šolo, vendar so predvideni začetek gradnje v tem mesecu prisiljeni prestaviti za tri mesece. To je posledica novega zakona o javnih naročilih, ki za več kot 150 milijonov tolarjev vredne investicije zahteva predhodno najavo javnega razpisa za izvajalca del. Na občini upajo, da bodo vremenske razmere pozimi dovolj ugodne, da bodo dela lahko stekla, v nasprotnem primeru bo začetek gradnje, ki bo financiran iz občinskih sredstev, prestavljen na pomladansko obdobje. Dve resnici pod zloveščo hipoteko Pravzaprav ni vredno, je pa skrajno potrebno ponovno zag-rezniti v močvaro, odlagališče odpadkov Podhom imenovano. Dve dimenzije me pehata v smrad, v katerem si človek, tako kot stvari stojijo trenutno, brez možnosti uporabe vsaj gumijastih rokavic umaže radovedne tace. Sicer pa je raba rokavic, vsaj v razmerju starih in novih akterjev komunalnih zdrah v dolini, kulturnih, zgodovinskih, hortikulturnih, naravnih in še kakšnih unikatnosti, prej izjema kot pravilo. Gre preprosto za to, da v trenutku nastajanja tega komentarja nihče ne ve, ali je odlagališče Podhom odprto ali mogoče zopet ni (nedelja je za podpisanega delavnik, zato dileme odpadejo). Mozirje in Gornji Grad. Blišč in beda. Lahko tudi beda in blišč, kakor komu bolj dopade. Gre pa zato, da so gornjegrajski komunalci na povelje prvega občinskega kancelirja ponovno zaprli prostor, ki je po mednarodnih standardih tretiran kot navadno smetišče, no, za našo rabo pač govorimo o odlagališču smeti Podhom. Ukrep seveda velja samo za občino Mozirje, oziroma za izvajalca JP Komunala Mozirje. Menda zaradi neporavnanih 1,3 milijona v obdobju med junijem in avgustom, skupaj pa okoli 4 milijone tolarjev za sanacijo odlagališča. Občini Ljubno in Luče sta svoje obveznosti sicer bogaboječe poravnali, a kaj ko njihove smeti še vedno odvažajo mozirski komunalci. Ti pa v Podhom nimajo (niso imeli?) vstopa. Ali pa bi mogoče kazalo na občinskih mejah preverjati, kateri občani so napolnili komunalno vozilo. Stvar je seveda v osnovi izvedljiva, nerodnost je samo v tem, da gospodje niso pripravljeni uporabljati rokavic. Mazanje rok pa za njih ne pride v poštev. Kaj pa, če bi Velenje mozirske smeti zavrnilo? Povsem drugače (pričakovano in razumljivo) tolmačijo za-petljaje v Mozirju. Njim je gornjegrajska občina dolžna 1,1 milijona tolarjev, tu seveda ne računajo obresti. Poleg tega so Gomjegrajci še iz preteklosti dolžni 1,1 milijona, podjetje Smreka je še večji dolžnik, tu so menda še neporavnane obveznosti občanov. Skupaj preko 5,1 milijona. Od tu naprej bi lahko govorili o začaranem krogu vendar... Zakaj še vedno ni opravljena delitvena bilanca JP Komunala Mozirje? Z vsemi odprtimi vprašanji je še vedno v lasti vseh petih občin. Komu to koristi? Sta res gornjegrajska in nazorska občina z oddajo koncesije velenskemu PUP-u kršili dogovor, po katerem naj bi do razrešitve stanja v sedanji mozirski komunali ostalo vse po starem. In kaj to staro sploh je? Je pod staro mišljeno samo stanje v komunalnem močvirju ali mogoče še kaj? Številna vprašanja ostajajo brez verodostojnega odgovora. Ena in druga resnica odstira dilemo, povezano s koordinacijo županov in županje. Kaj vsebinskega se neposredno voljeni liderjizgornjesavinjske pogovarjajo in dogovorijo? Menda ni njihov mandat omejen na razpravo o bolj ali manj všečnem pisanju pričujočega časopisa o njihovi karizmi?! In nenazadnje, če je žurnalizem te doline res tako pomemben, zakaj se tako aktualne odločitve, kot je zaprtje osrednjega odlagališča smeti v Dolini, dogajajo brez vednosti radovednih peres? Luče ob Savinji Minister Gantar zadovoljen Prvi četrtek v oktobru je Luče ob Savinji obiskal minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar s sodelavci. Lučki župan Mirko Zamernik in člani občinskega sveta so mu pokazali letošnje pridobitve na področju infrastrukture, med katerimi je nedvomno najpomembnejša obnovljeni jez na Savinji. Na predstavitvi so sodelovali tudi predstavniki izvajalskega podjetja PUH iz Ljubljane z mag. Jožetom Horvatom na čelu. Poleg obnove jezu je bila opravljena ureditev desnega brega Savinje, kar v kombinaciji daje kraju lepšo podobo, hkrati pa pomeni večjo varnost v primeru naraslih voda. Dr. Pavle Gantar si je v spremstvu domačinov ogledal kompleks ob Savinji (foto: Ciril Sem) V razgovoru z ministrom Gantarjem so gostitelji izpostavili tudi nove zamisli na področju urejanja prostora. Kaže se potreba po obvoznici mimo Luč, ki bi središče kraja rešila (v času sezone pogostih) prometnih zamaškov. Pred vstopom v Luče je predviden predor, ki bi olajšal nadaljnji potek cestne trase proti Logarski dolini, uporabili pa bi ga tudi za strugo, s katero bi uravnavali pretok previsoko narasle Savinje. Na ta način bi bil rešen problem poplav v spodnjem delu Luč, ki so praviloma posledica “zamašitve” Lučnice ob sotočju s Savinjo. Dogovorjeno je bilo, da Občina Luče na Ministrstvo za okolje in prostor pošlje pismeno pobudo, kar naj bi pomenilo začetek postopka za predvideno gradnjo. V minulih tednih so delavci celjskega cestnega podjetja na regionalki proti Logarski dolini preplastili nekaj 100 metrov cestišča in na ta način delno izboljšali razmere za vožnjo na omenjeni relaciji. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (4) - KAM Z BIOLOŠKIMI ODPADKI f V tretjem nadaljevanju rubrike NAŠ KRAJ - LEP KRAJ ! smo pojasnili del sistema novega ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se nanaša na zbiranje in odstranjevanje PREOSTANKA ODPADKOV po ločenem zbiranju. Danes bomo pojasnili ravnanje z biološkimi odpadki, ki se v občinah Gornji Grad in Nazarje začasno, do izgradnje lokalne kompostarne ne bodo centralno zbirali in odstranjevali, ampak jih bodo gospodinjstva sama oskrbovala. Po BIOPAS sistemu ločenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev in iz naselij je potrebno biološke odpadke vedno ločeno zbirati, le odstranjevanje ni predpisano za nestrnjena mestna in podeželska naselja, ampak jih lahko tamkajšnji prebivalci sami uničujejo na krajevno običajen način, ali pa kompostirajo. Najprimernejši način odstranjevanja bioloških odpadkov je vsekakor koristna predelava v kompost. Kompostiranje v kompostnih kupih doma: Kompostiranja doma se lahko loti vsako gospodinjstvo v nestrnjenem mestnem, predvsem pa v podeželskem naselju, če ima le dovolj veliko zemljišče z vrtom. Izjemoma se lahko kompostiranja doma loti tudi gospodinjstvo iz mestnega območja, če je toliko oddaljeno od drugih stanovanjskih enot, da emisije smradu ne vplivajo na sosede. Primemo je tudi za kmetijska gospodinjstva, čeprav se lahko biološki odpadki na kmetijah pomešajo z živinsko krmo, ali odložijo na hlevski gnoj in tako koristno izrabijo. Doma je mogoče kompostirati v kompostnih kupih, ki naj zaradi lažje obdelave in prezračevanja obsegajo 1,2 -1,5 m širine, in do 1 m višine. Dolžina kompostnega kupa je poljubna, odvisna pač od razpoložljivega prostora. Kompostira se lahko tudi v kompostniku, to je ograjenem prostoru iz lesa, ali kakšnega drugega materiala, ki se ga izdela po navodilih, ali kupi v specializirani trgovini. Pri formiranju kompostnega kupa je pomembno, da najprej izdelamo posteljico iz grobih lesnih odpadkov (lubje, dračje, obrezline drevja in okrasnega grmičevja ipd.), ki omogoča dobro prezračevanje kupa. Posteljica mora biti visoka 5-10 cm. Na posteljico je potrebno najprej nanesti 5-10 cm plast svežega komposta, nato pa 10 - 15 cm plast zelenega odpada (vrtni odpadki), ter ponovno plast svežega komposta, plast bioloških odpadkov, plast svežega komposta, plast zelenega odpada, ter zaključno plast zemlje. Vedno je potrebno skrbeti, da je biološki odpadek pokrit s kompostom ali zemljo, da je omogočen proces. Med odpadke za kompostiranje NE sodijo: kovine, steklo in umetne snovi, embalaža od mleka in pijač, embalaža od zamrznjenih živil, otroške plenice in drugi higienski izdelki, vrečke za sesalce, odpadki od šivanja, tekstil, usnje, guma, pepel od koksa in premoga, neorganske smeti, večji kosi lesa, zlasti iverne in druge vezane plošče, olja in maščobe, baterije, zdravila, kozmetika ipd. Proces nastajanja komposta traja 4-6 mesecev v odvisnosti od temperaturnih in vlažnostnih pogojev, ter sestave kompostnega kupa. Kompost je zrel, ko lepo diši po gozdni zemlji. Prva faza traja 2-5 tednov, v kateri se razgradi okoli 30 % snovi. Druga faza traja 4-17 tednov, v kateri se razgradi okoli 40 % snovi. Tretja faza traja 10 do 50 tednov, v kateri se razgradi okoli 50 % preostale snovi. Po prvi fazi se dobi surovi kompost, ki se ga lahko že lahko uporabi za izboljšanje tal. Po drugi fazi se dobi sveži kompost, ki se ga lahko uporabi za zatravitev brežin, sanacijo tal itd., Po tretji fazi se dobi zrel kompost, ki je po sejanju zelo kvalitetno biološko gnojilo. Po sejanju komposta ostane del nepredelanega ostanka, ki se ga ponovno uporabi za posteljico novega kompostnega kupa. Pri uvajanju opisanega ravnanja z biološkimi odpadki računamo na razumevanje občanov, da bodo Vaši sosedje zadovoljni, mesečni stroški na gospodinjstvo za odstranjevanje ostanka odpadkov pa čim manjši. Vabimo Vas k sodelovanju smislu povabila v sloganu JtčSTO - ČJSTO j*£STO / Občina Gornji grad Občina Hazarje PÜP Velenje Občinski svet Mozirje Rečiško šolo bo gradil Cimperman Na tretji izredni seji so se v četrtek, 2. oktobra zbrali svetniki občine Mozirje. Najpomembnejša točka seje je bila izbira izvajalca za gradnjo Osnovne šole Rečica ob Savinji. Po pričakovanju je ta točka dnevnega reda dodobra razplamtela debato. Predsednik razpisne komisije, ki je odpirala prispele ponudbe, Rudi Hramec, je razložil delo, ki ga je opravila komisija. Na javni razpis se je javilo 7 izvajalcev. Različnost ponudb je od komisije zahtevala tehtne odločitve. Za pomoč so zaprosili firmo MR iz Maribora, ki je pripravila primerjavo. Posebno so obdelali finančni del, saj bo moral izvajalec kreditirati 130 milijonov SIT. Dva ponudnika so zaradi previsoke cene izločili takoj, ostali pa so Cimperman, Pluton, Gradis, Vegrad in Ingrad. Med najnižjo in naj višjo ponudbo je bilo okoli 80 milijonov tolarjev razlike. Komisija je ostala pred dilemo, katerega ponudnika ponuditi občinskemu svetu v obravnavo. Ali tistega, kije najcenejši, ali morda tistega, ki jamči najboljšo garancijo za resnost ponudbe. Po dolgem tehtanju ponudb sta ostala samo dva izvajalca, celjski Gradis, ki je ponudil kompletnost ponudbe in višjo ceno, ter podjetje Cimperman iz Mozirja, kije cenejše, a kreditno manj sposobno. Mesečna finančna realizacija na gradbišču bo okoli 15 milijonov tolarjev, pri gradnji pa bo obstajala velika razlika med dinamiko gradnje in dinamiko financiranja. Gradnja mora biti končana v 8 mesecih, to je od spomladi do jeseni prihodnje leto, država, ki bo projekt izgradnje sofinancirala, pa bo dala prvi del sredstev jeseni prihodnje leto, preostanek pa leto kasneje. Seveda bo potreben tudi krajevni samoprispevek. Svetniki so pozorno poslušali člane razpisne komisije. Kot je bilo pričakovati, sta se ustvarila dva tabora, na eni strani so bili zagovorniki cenejše variante, na drugi pa zagovorniki dražje, vendar manj rizične variante. Župan Jakob Presečnik je predlagal podaljšanje roka za izbiro izvajalca in vnovično tehtanje ponudb. S tem se predsednik občinskega sveta Anton Jezernik in nekateri svetniki niso strinjali, češ daje razpisna komisija dobro opravila svoje delo in bi bilo vsakršno zavlačevanje brezpredmetno. Predsednik sveta je predlagal glasovanje o tem, ali naj na seji izbirajo izvajalca ali ne. Za izbiranje seje odločilo 7 svetnikov, za podaljšanje roka pa 6 svetnikov. Pred njimi je bila tako morda najtežja odločitev v njihovem mandatu in po glasovanju so za izvajalca izbrali najcenejšega ponudnika, to je podjetje Cimperman. V teh dneh posebna komisija pregleduje zamisel finančne strukture investicije in Cimper-manovo kreditno sposobnost. Vse to je potrebno, preden se podpiše pogodba. Svetnikom je bilo dodatno zagotovljeno, da bo prišlo v primeru ugotovitve kakršnekoli nepravilnosti ali morebitne pritožbe s strani neizbranih do ponovitve razpisa, kar bo celotno zadevo zavleklo vsaj za pol leta. V naslednji točki so svetniki obravnavali in sprejeli Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. Razprava seje razvnela tudi v točki razno. Pogovor je tekel o postopkih za izgradnjo obrtne cone na Prihovi. Svetniki so se odločili, da to temo dorečejo na kateri izmed naslednjih sej. Županje ob koncu seje svetnike obvestil tudi o ponovnem zaprtju odlagališča komunalnih odpadkov v Podhomu za J KP Komunala Mozirje. Benjamin Kanjir Uspešna zbiranje odpadkov v občini Mozirje V občini Mozirje so tudi letos organizirali jesensko akcijo zbiranja in odvoza večjih kosovnih odpadkov. Akcijo, ki je potekala od 25. do 30. septembra, je operativno izpeljalo javno podjetje Komunala Mozirje. Kot je povedal tajnik Občine Mozirje Jože Kramer, so pripravili osem zbirnih mest, kjer so lahko gospodinjstva že precej ločeno odlagala hišne odpadke. Kovinske kosovne odpadke so ločevali že na samem zbirno-odvzemnem mestu in jih s posebnimi kamioni sproti vozili v specializirano podjetje Surovina. Tam odpadke pripravijo za reciklažno uporabo v železarstvu kot sekundarno surovino. Omenjenih materialov se je nabralo za devet velikih kamionov, ostalih kosovnih odpadkov pa še za 27 kontejnerjev oziroma za 144 m3. Presenetljivo velika je bila količina odpadnih televizorjev in zmrzovalno-hladilnih skrinj, ki niso za nobeno vrsto industrije sekundarno koristna surovina. Po besedah Jožeta Kramerja so bili odzivi občanov na akcijo, njen potek, točnost in doslednost pozitivni, zato bodo s takšnim načinom občasnega zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov v občini Mozirje v prihodnje nadaljevali. Franci Kotnik Novosti pri zbiranju in odstranjevanju odpadkov Skladno sprejetemu občinskemu odloku o ravnanju z odpadki, ki zavezuje vsa gospodinjstva v občini Mozirje k zbiranju in ločevanju, JKP Okolje pa k odvozu in nadaljnjemu ravnanju z njimi, je s 1. oktobrom že uvedeno nekaj novosti. Uvedene spremembe vodijo h končnemu cilju popolnega zajetja komunalnih odpadkov, ki zajemajo gospodinjske in hišne odpadke ter ločeno zbiranje leteli na samem izvoru. Z novimi programi tedenskega zbiranja odpadkov s smetarskim vozilom so vključena gospodinjstva v naseljih Gneč, Lepa Njiva, Ljubija, Preseka, Žekovec, Trnavče, Dol-Suha, Vimpasle, Prihova... V ta namen so bili razmeščeni premični zabojniki 700 do 900 litrov po terenu, ki so namenjeni za uporabo večjemu številu hiš, tako iz bližnje ko.t tudi širše okolice. Ti tipizirani zabojniki so namenjeni gospodinjskim odpadkom, kamor pa ne sodijo razni gradbeni, kosovni in posebni odpadki. Za ostala oddaljena naselja, ko so Dobrovlje, Šmihel, Pol- jane itd., so nameščeni 2,5 m3 zaprti kontejnerji, ki se bodo odvažali po potrebi, verjetno do enkrat mesečno. Tudi v te kontejnerje sodijo samo gospodinjski odpadki. Za gospodinjstva v občini Mozirje so uvedeni novi ekološki otoki z zabojniki za ločeno zbiranje papirja in stekla. Teh otokov je zaenkrat 15, s posebej označenimi zabojniki, ki se jih prosimo poslužujte vsa gospodinjstva maksimalno, da bosta omenjeni frakciji odpadkov že na samem izvoru ločeni. Kosovni odpadki se bodo zbirali z občasnimi, letnimi akcijami, kjer se bodo na mestih zbiranja ločevali ločevali odpadki, podobno kot so se letos kovinski. Z uvedenimi novostmi in dopolnitvami ravnanja z odpadki bomo, ob doslednem koriščenju, največ prispevali k urejenosti svojega in skupnega okolja ter vračali industriji sekundarne surovine. Upamo, da boste z uvedenimi novostmi in našim delom zadovoljni. Komunala Mozirje Lokalna samouprava Med predlogi za spremembe tudi Prihova V prejšnji številki smo poročali, da je med predlogi za ustanovitev novih občin, ki jih je podprl državni zbor, tudi Solčava. Poslanec SDS Mirko Zamernik nas je opozoril, da je biia objavljena informacija nepopolna, in nam posredoval gradivo, ki ga je v zvezi s to problematiko obravnaval državni zbor. Iz njega je razvidno, da je v paketu predlaganih sprememb tudi naselje Prihova, za katerega je podan predlog, da se izloči iz mozirske in priključi nazarski občini. Državni zbor je občinam posredoval omenjeno gradivo, ki vsebuje predlog Vlade RS, njeno opredelitev do pobud za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. in 3. člena zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in njeno predhodno opredelitev do drugih predlogov, pobud in vlog. Prav tako je Državni zbor poslal občinskim svetom prizadetih občin v mnenje predloge za začetek postopka, ki so jih vložili Vlada RS in drugi predlagatelji. Mnenje o predlogih morajo občinski sveti po obravnavi na zborih občanov posredovati najkasneje do 31. oktobra oziroma v 30 dneh po prejetju predlogov. Državni zbor bo določil referendumska območja in na njih razpisal referendume samo v primeru, če predlogi, pobude in vloge v zvezi z ustanovitvijo občine v celoti izpolnjujejo pogoje za ustanovitev občine v skladu z zakonom o postopku za ustanovitev občine ter za določitev njihovih območij in zakonom o lokalni samoupravi, ki naj jih občinski sveti upoštevajo pri oblikovanju svojih mnenj. Za uveljavljanje izjem mora vlada oblikovati ustrezne kriterije, da le-te ne bodo postale pravilo. Franci Kotnik Gornji Grad Novi kilometri asfalta V občini Gornji Grad so letošnjo jesen uspeli izpeljati kar nekaj akcij, povezanih z posodobitvijo obstoječe cestne infrastrukture. Z veliko pomočjo krajanov je dobila asfaltno prevleko cesta v Dolu v dolžini 460 metrov, po modernizirani, 700 metrov dolgi cesti seje moč pripeljati Uidi do Hostnikove kmetije v Otoku. Glavni finančni zalogaj pa je ter- jala posodobitev ceste Bočna -Podhom v skupni dolžini dveh kilometrov. Investicijo je financirala gornjegrajska občina, dela pa je na vseh odsekih opravilo Cestno podjetje Celje. Savinjčan Ljubno ob Savinji Srečanje slovenskih županj Na povabilo ljubenske županje Anke Rakun se bodo v teh dneh na Ljubnem mudile na delovnem in družabnem obisku (ob zaključku redakcije dogovorjeni termin še ni bil potrjen) Cvetka Zalokar - Oražem, županja Domžal, Breda Pečan, županja Izole, in Irena Fister, županja mestne občine Koper. Prvo tovrstno srečanje v naši dolini bodo županje izkoristile za izmenjavo izkušenj in osvetlitev problemov, s katerimi se srečujejo pri vodenju občin. Drugi del obiska bodo županje namenile ogledu občine Ljubno in znamenitosti Zgornje Savinjske doline. Savinjčan Rečica ob Savinji Prihova ostaja v občini Mozirje? V petek, 10. oktobra, je bil v Kulturnem domu na Rečici ob Savinji zbor prebivalcev naselja Prihova. Prihova spada v občino Mozirje, na pobudo nekaterih vaščanov pa je poslanec Bojan Kontič iz Velenja vložil v državnem zboru zahtevo po odcepitvi naselja od občine Mozirje in priključitev občini Nazarje. Zgodba okrog naselja Prihova se vleče že od leta 1988. Del vaščanov se je takrat odločil, da se mora naselje izločiti iz KS Rečica in priključiti KS Nazarje. To je bilo še pred uvedbo lokalne samouprave, ko je bila na celotnem področju Zgornje Savinjske in Za-drečke doline enotna občina Mozirje. Po uvedbi lokalne samouprave, ko se je občina Mozirje razdelila na 5 manjših občin inje referendum po samostojni občini na Rečici padel v vodo, se je KS Rečica avtomatsko priključila občini Mozirje. Nezadovoljstvo nekaterih vaščanov Prihove seje stopnjevalo do te mere, da je poslanec iz Velenja Bojan Kontič vložil v Državnem zboru zahtevo po spremembi mej občin Mozirje in Nazarje. Ker so vladne službe zahtevo obravnavale kot neutemeljeno, je Kontič to zahtevo ponovno vložil. V DZ se je nabralo kar nekaj podobnih zahtev, zato je vlada poslala občinam zahtevo po sklicu zborov občanov, kjer bi prizadeti izrazili svoje mnenje, to pa bi bilo kasneje vladnim službam smernica za odločitev za morebitni referendum, s katerim bi ljudje izrazili svojo željo po spremembah občinskih mej. Zbor vaščanov Prihove je sklical predsednik Krajevne skupnosti Rečica, Jože Kramer. Že pred za- četkom zbora je prosil za strpnost in kulturen dialog, ki bi privedel do odločitev in glasovanja za oziroma proti odcepitvi naselja Prihova iz občine Mozirje. Eden izmed udeležencev zboraje očital sklicatelju nepravilnosti okoli sklica zbora. Zadeva je šla tako daleč, daje Kramer prebral statut KS Rečica ob Savinji oz. poglavje, ki opredeljuje to tematiko. Vsi prisotni so se lahko prepričali, daje sklicatelj deloval po zakonu in statutu. Ko je Kramer obrazložil postopke, ki sta jih občina in vlada vodili v tem primeru, seje vnela vroča in na trenutke skrajno nekulturna razprava, ki jo je povzročila kopica udeležencev. Za strpen dialog in odločitev, ki jo narekuje vest, je zaprosil tudi podžupan občine Mozirje, Anton Venek. Koje nastopil čas za glasovanje, je zbor zapustilo 31 udeležencev. Kljub temu je bilo glasovanje, kije bilo tajno, izvedeno. Glasovalo je 34 občanov, ki so se vsi izjasnili proti odcepitvi naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitvi k občini Nazarje. Postopki v zvezi s tem primerom bodo tekli naprej, slika, ki je nastala na zboru, pa bo korak k lažji odločitvi vladnih služb, ki bodo dokončno odločale o tej zahtevi. Benjamin Kanjir m Avtobusni turistični prevozi Silvestrovanje na Češkem. Prijave sprejemamo od, 15.10.1997' d.o ssased.be mest. Vsak mesec nakupovalni izleti v Lenti. Dvodnevni izlet na Češko, odhod 83.10.1997 Tel.: 063/843-487 Zgornja Savinjska in Šaleška dolina Regionalna povezava tik pred zdajci? Župani in županja zgornjesavinjskih in šaleških občin so se doslej že večkrat sešli na delovnih sestankih, na katerih so osrednjo pozornost namenili ustanovitvi sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Na zadnjem sestanku v Šmartnem ob Paki pa so dorekli enotno besedilo sklepa o ustanovitvi omenjenega sveta, o izvolitvi članov vanj in pravilnik o pristojnostih in načinih delovanja sveta. O vsem naštetem bodo sedaj spregovorili še člani občinskih svetov občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Novembra naj bi svet, ki bo strokovno-svetovalni organ, tudi uradno ustanovili, kar pomeni, da bodo morali načrtovalci regionalizacije Slovenije upoštevati novo regijo, ki je sicer niso upoštevali. Župani in županja so ocenili, da je ustanovitev sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline v tem trenutku eden najpomembnejših projektov, ki na daljši rok vodi k izboljšanju pogojev življenja in dela občanov na tem območju. Lučki župan Mirko Zamernik Nazarje ob tem poudarja, da se sam ne zavzema za ustanovitev omenjene regije. Po njegovem mnenju je v Sloveniji toliko nujnejših problemov, ki bi jih bilo potrebno urediti (proračun, gospodarska situacija, lokalna samouprava...), da bodo morale regije, ki so v ustavi predvidene kot prostovoljna oblika združevanja, verjetno nekoliko počakati. »Nenazadnje pa tudi ni v pristojnosti župana odločanje o tako pomembnih in dolgoročnih zadevah, kot je združevanje v regije. To je v pristojnosti občinskih svetov, ki pa bi se po mojem prepričanju lahko odločali na podlagi širšega konsenza lokalnih skupnosti.« KF Kanalizacija in telefonija V Nazarjah v teh dneh potekajo intenzivna gradbena dela na področju infrastrukture. V zgornjem delu kraja gradijo kanalizacijski kanal F, začeli pa so tudi z razširitvijo in posodobitvijo telefonskega omrežja. Kanal F pomeni vključitev še zadnjega dela strnjenega naselja Nazarij v sistem zbiranja in čiščenja odpadnih voda. S tem bo kraj v pretežni meri priključen na glavni kanalizacijski vod do čistilne naprave v Mozirju in po tej plati torej ekološko urejen. Občina Nazarje je izkoristila možnost, ki jo je z nepovratnimi sredstvi za tovrstne investicije ponudila država, in na ta način razbremenila občane republiške takse za obremenjevanje voda. Po drugi strani bo razširitev in posodobitev telefonskega omrežja pomenila korak naprej pri telekomunikacijski povezavi Nazarij z bližnjo in širšo okolico. Vzporedno s telefonskimi linijami poteka tudi polaganje linij za kabelsko televizijo, priklopi do končnih uporabnikov pa so predvideni do konca letošnjega leta. V tem času nadaljujejo tudi z modernizacijo nekaterih odsekov lokalnih cest (Zavodice, Šmartno ob Dreti), ki naj bi ob predvidenem sofinanciranju s strani države odpravili ozka grla oziroma izboljšali povezavo z občinskim središčem. Franci Kotnik WZ Mozirje Prenovljena kuhinja Prvi ponedeljek v oktobru je minil viepem jesenskem vremenu. Še posebej lep pa je bil ta dan za otroke, njihove starše in vzgojiteljice v mozirskem vrtcu, saj so otvorili nov prizidek k obstoječemu objektu in prenovljeno kuhinjo. Ravnateljica Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje Ana Kladnik je z zadovoljstvom ugotovila, da so pogoji za delo kuharic sedaj bistveno boljši, kar pomeni tudi višjo kakovost bivanja otrok v vrtcu. To pa ni edina pridobitev mozirskega vrtca, saj so s tremi milijoni tolarjev, ki jih je konec lanskega leta prispevala Občina Mozirje, povsem na novo opremili štiri igralnice, v ostalih štirih so zamenjali dotrajane mize in stole, nabavili pa so tudi nove ležalnike za otroke, ki še potrebujejo opoldanski počitek. Ana Kladnik se je občini za omenjeno pomoč vljudno zahvalila. Mozirski župan Jakob Presečnik je ob tej priložnosti varovancem VVZ-ja zaželel varno in prijetno bivanje v objektu, kije sicer po 16 letih potreben načrtne obnove. Za igralnicami in kuhinjo bo na vrsti Ljubija streha, ki na nekaterih mestih že grozi s puščanjem. Presečnik je nato spregovoril še o preostalih investicijah na področju šolstva, sociale in kulture. Občina Mozirje namenja zanje sorazmerno velika sredstva glede na njeno velikost in obseg njenega proračuna. Tako je bila v minulem obdobju praktično v celoti prekrita mozirska osnovna šola, opravljena so bila obnovitvena dela na podružničnih šolah v Šmihelu in v Lepi Njivi, obnovljen pa je bil tudi strop v mozirski šoli. Občina skuša zagotoviti primernejše prostore za center za socialno delo, vključila se je v nakup objekta za varstveno delovni center in še kaj bi se našlo. Po Presečnikovih besedah bodo s temi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje. Franci Kotnik Dokončano še eno delo Razlog za praznovanje in veselje so pretekli petek, prav gotovo imeli vaščani zaselka Gneč. Tega dne so namenu slovesno predali skoraj 700 metrov novega asfalta, ki v primerjavi s kilometri novih avtocest ne pomeni nič, njim pa prav gotovo veliko, saj so si s tem olajšali vsakodnevno pot. Cesto, kije bila sprva kolovoz, so Gnečani utrjevali skoraj 30 let. Kljub temu je bilo potrebno pred as-faltiranjem utrditi in poglobiti temelje. Potrebno je bilo razširiti in poglobiti vso dolžino ceste za skoraj cel meter. V ta namen je bilo najprej izkopano okoli 500 kubičnih metrov zemlje, kasneje pa nasuto okoli 700 kubikov gramoza in 300 kubikov tampona. Pri vseh teh delih so domačinom priskočili na pomoč Transport GG Nazarje s svojo mehanizacijo, Občina Mozirje in Zavod za gozdove RS. Predračunska vrednost projekta je znašala 6.350.000 SIT. Pri takšnem delu je vedno najpomembnejše delo domačinov samih. Tudi pri utrjevanju temeljev in robnikov za to cesto je bilo tako. Preko 1600 prostovoljnih ur dela in okoli 200 traktorskih ur pri odvozu zemlje in dovozu materiala je pripomoglo k izpolnitvi cilja, ki so si ga zadali. Položiti je bilo potrebno tudi 160 metrov drenaže in narediti 8 jaškov. Finančni zalogaj tega projekta sta s svojimi prispevki realizirala Občina Mozirje, kije financirala asfaltno prevleko, Zavod za gozdove RS, ki je prispeval za material in stroje. Ostalo so zbrali domačini-uporabniki in nekateri manjši donatorji. Kot se spodobi, je na otvoritvi nove ceste spregovoril tudi mozirski župnik, Ivo Suhoveršnik. Blagoslov, ki je bil namenjen cesti in njenim uporabnikom bo spremljal in povezoval vse, ki jih, bo pot vodila v te kraje. Zaduhovnikomje besedo dobil tudi župan Jakob Presečnik. Dejavnosti občine so zagotavljanje osnovnih potreb svojih občanov. Mednje prav gotovo spada tudi komunalna in ostala infrastruktura. Potrebe in želje ljudi so vedno velike, vedno pa so premajhni tudi občinski proračuni. Zato je lahko veselje ob takšnih otvoritvah toliko večje. Benjamin Kanjir 3. Extempore Savinjski gaj Uglašenost različnih pogledov V Galeriji Mozirje je bila v soboto, 4. oktobra, otvoritev razstave del, ki so nastala v okviru letošnjega Extempora Savinjski gaj. Otvoritve se je udeležil širok krog ljudi, ki so stalni obiskovalci in opazovalci kulturnega dogajanja v Mozirju. Vse prisotne je v imenu organizatorjev najprej pozdravil Jure Re-penšek. Za njim je besedo prevzel mentor Extempora, dr. Jože Muhovič. Spregovoril je o sodelovanju med njim in slikarji, ki so v dveh dneh srečanja kreirali nov svet na videnem in ustvarili neverjetno uglašeno razstavo različnih pogledov na skupnem imenovalcu. Glede na to, da je na srečanju sodelovalo 16 slikarjev, akademskih in amaterskih, je prav neverjetno, daje prišlo do tolikšne uglašenosti. To je možno le s tem, da so ustvarjalci začutili duha prostora v katerem so ustvarjali in vzdušje, ki je med njimi vladalo. Na otvoritvi je svoje videnje predstavil tudi likovni kritik, Jože Hudeček. Zanj je najpomembnejše dejanje razstav ocena, ki si jo ob predstavljenih delih ustvarijo obiskovalci. Likovna umetnost je dokaj čudna zadeva. Vsak dan se vse bolj odmika iz našega življenja, vedno manj se z njo srečujemo na svojem delu in v prostem času. Včasih in le s trudom, ljudje, ki to umetnost ljubijo, vrinejo v naš vsakdan. Slikarji, ki razstavljajo na tej razstavi, so povedali svoje mnenje o Mozirju in Mozirjanih. Hudeček je zato zaprosil navzoče, da tudi oni povedo svoje mnenje o slikarjih in njihovem delu. S tem se razbije neznosna tišina in navidezni zidovi, ki stojijo med umetnikom in opazovalcem. Jože Hudeček v pogovoru z umetniki (foto: C. Sem) Na Extemporu in kasneje razstavi, ki jo je postavila Vladka Planovšek, so s svojim delom sodelovali: Aliča Javšnik, Cecilija Bemjak, Karmen Goričar, Anka Rakun, Lucijan Bratuš, Lojze Zavolovšek, Metod Sem, Aleš Zavolovšek, Jure Repenšek, Rajko Mlinarič, Klavdij Margon, Vlado Geršak, Vojko Gašperut, Anton Košiča, Peter Matko in Drago Jerman. Množica pozitivnih kritik, ki so bile izrečene na razstavi, daje upanje razvoju in afirmaciji likovne umetnosti tudi na prostoru naših dveh dolin. Pri tem bosta verjetno veliko vlogo odigrala prav Kulturno društvo Jurij Mozirje in Zavod za kulturo Mozirje, ki se s prirejanjem razstav trudi že dobrih 15 let. Otvoritev so s kulturnim programom popestrili Kristina in Benjamina Šuster iz Glasbene šole Nazarje ter Repenškovi z družinskim petjem. V okviru 3. Extempora Savinjski gaj Mozirje, je bila v mozirski galeriji v soboto tudi okrogla miza na temo Extempore danes, kjer je pogovor s slikarji - udeleženci Extempora vodil Jože Hudeček. O tem pa več prihodnjič. Benjamin Kanjir Lenartov sejem na Rečici Stari junaki na novi poti Bogato in raznovrstno paleto turističnih prireditev na prostem v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so minulo nedeljo na svojstveno bogat način zaokrožili člani Turističnega društva Rečica. Lenartov sejem, katerega like in sejmarje so letos oživeli tretje leto zapored, je razvedril in nasmejal obiskovalce, ki so kljub slabšim vremenskim obetom obiskali ta kraj. Tradicionalno prizadevni rečiški “turisti”, ki vsako leto dopolnijo svoj repertoar prireditev, ki privabijo mlade in malo manj mlade, so tudi letos po vseh pisanih in nepisanih pravilih pripravili Lenartov sejem. Sejem so pred dvema letoma oživeli v spomin na čase, ko je dobila Rečica trške pravice in s tem pravico sejmarjenja. Te pravice jim je podelil ljubljanski škof, Ivan Tavčar. To je bilo pred več kot 400 leti. Rečičani s tem sejmom dopolnjujejo in zaokrožujejo letošnjo dejavnost. Kot je bilo to v preteklosti, je tudi v nedeljo sejem s svojim govorom odprl trški župan. Vsem zbranim je zaželel dobro in pošteno kupčijo. Prav tako je vsem toplo priporočil, da ubogajo stražnika in njegovega pomočnika, da ne bo kdo odšel domov skozi vrata občinskega zapora. Pravila sejmarjenja je obrazložil kar trški stražnik, ki je najbolje obvladal pravila igre. Največ pozornosti so obiskovalci namenili likom oseb, ki so odeti v originalna oblačila pohajkovali med stojnicami. Med najbolj originalne sta tudi letos sodila Ciganski Pavel in njegova žena Urša. Širok besedni zaklad in neomejene, a dobro izkoriščene možnosti igre lahko dajo, najprej njima, nato pa tudi tistim, ki soju izbrali in povabili na Rečico, vso priznanje. Na njun račun gre obilica smeha, ki je razvedril in do solz nasmejal marsikaterega obiskovalca. Seveda sta ušpičila tudi kakšno neumnost, a jima ne gre zameriti. Prav gotovo prideta tudi naslednje leto. V vsem svojem blišču seje na »paruču« po nakupih pripeljala tudi mnogoštevilna kmečka družina. Tudi njih je vsako leto več, tako da se za svetlo prihodnost Rečice in Rečičanov ni bati. Pičkurin. O, ta pa je dal vetra obiskovalcem sejma. Par-nepar so igrali skoraj vsi, malo ali skoraj nič pa je bilo tistih, ki bi igro dobili. Tudi drugače je bila paleta njegovih izdelkov, ki jih je prodajal, pestra, kar se da. Menda je šel najbolje v prodajo »globin« za čevlje, kar je opravičljivo glede na oblake, ki so se zbirali nad Rečico in so obetali skorajšnji dež ter blatne kolovoze. Slepec je z otrokom po svoji stari navadi ves čas beračil. Kaj pa mu drugega tudi preostane? Sejem sije ogledovala tudi trška gospa, ki je organizacijo sejma vodila bolj iz ozadja. Kaj vse pa seje ponujalo na stojnicah? Za vsakega nekaj, bi dejali. Za lačne klobase, potica, kruh, sir in kaj sladkega, kar je ponujala Cukrova Liza, za žejne mošt in sejemsko žganje, za otroke in zaljubljene lect ter suho sadje, za gospodinje domači pridelki, med, pletiljski izdelki, volna in suha roba, za možakarje pa klobuki, izdelki iz usnja... Svoje izdelke in usluge so ponujali kamnosek, čevljar, kovač in sodar, cepili pa so se tudi šiklni. Vsakdo, kije prišel, je torej našel kaj zase. Sejemski vrvež je na trenutke zmotilo slabo vreme. Kljub temu so se pričakovanja organizatorjev in obiskovalcev izpolnila. To daje slutiti, da se prihodnje leto, nekako ob istem času, znova srečamo na Rečici. Vsi. Trgovci, sejmarji, trška gospoda in uprava, stari junaki, kupci in pa tisti, ki bodo samo »zijala prodajali.« Benjamin Kanjir Internet naslov: http://www.inetia.eunet.si/ savinjske>novice Lenartov sejem Tretji rojstni dan V življenju človeka je to kratko obdobje, ki se začne z rojstvom in prvimi negotovimi koraki, za prireditev, kot je Lenartov sejem, pa je to že lepa obletnica. Ideja o Lenartovem sejmu je zaživela na Rečici ob Savinji med člani turističnega društva. Le redki so verjeli v uspeh prireditve, marsikdo se je nasmihal in škodoželjno zmajeval z glavo ob pripravljanju prve prireditve. Vendar, uspeh je tu. Letos so sejem pripravili že tretjič. Organizacija in prireditev sejma ima zaslombo v ljudeh, ki jim ni težko podariti svoj čas in delo kraju, v katerem živijo. Po svojih močeh poskušajo obuditi običaj, ki je povezan s preteklostjo. Veliko truda in potrpežljivosti je potrebno, da takšno prireditev sploh izvedejo. Nihče več v društvu ne šteje sestankov, telefonskih pogovorov, bolj ali manj uspešnih dogovorov; ali pa načrtovanj in tuhtanj, kje bi dobili steklene posode za Cukrovo Lizo, ustrezno kapo za policaja in kako bi prepričali prodajalce, daje treba vse, toda res vse, narediti po starem. No, sicer vseh teh težav verjetno ni potrebno razlagati tistim, ki so kdajkoli sodelovali pri organizaciji podobne prireditve. Tudi na Rečici je skoraj pravi čudež, ko potem na nedeljskem Lenartovem sejmu “štima” skoraj vse tako, kot so si zamislili v turističnem društvu. Po receptih naših prababic so ženske izdelale najrazličnejše jedi, ki so nekdaj bile na zgornjesavinjskih mizah. Na sejem so prišli liki iz preteklosti, ki so dajali svojevrsten pečat tudi nekdanjemu sejemskemu utripu. Daje bil sejem res Lenartov, so dokazali irhaste hlače, stare bluze, klobuki, rute ali predpasniki; skratka, gostitelji in obiskovalci so bili oblečeni, kot so se nosili naši predniki. K sodelovanju na “štantih” pa so povabljeni izdelovalci kmečkega orodja in mojstri domače ter umetne obrti, ki so zaznamovali tudi predvojni čas. Še posebej je treba pohvaliti krajane, ki širokogrudno odstopijo svoja dvorišča za sejemsko dogajanje, in nasploh že skoraj živijo s sejmom. Vse to pa je porok, da bo Lenartov sejem doživel še veliko let. Marija Šukalo illllllllllll ili 11111111 e - pošta: savinjske.novice@sioLnet Slovo od naše zdravnice Do zadnjega nismo verjeli. Tolažili smo se, molili, upali: saj se tudi zdravniki lahko zmotijo in čudežne ozdravitve tudi niso tako redke. Ne srce, ne razum ne more doumeti ali je bila to neusmiljena usoda ali kruta volja bogov. Toda — naše Maje, te čudovite žene, mladostne, odločne, polne energije, sposobne, vredne zaupanj a—ni več. Iz meseca v mesec smo se spraševali: Kdaj pride naša zdravnica? Saj ji gre na bolje, kaj ne? Bolni, manj bolni, zdravi — samo tebe smo imeli. Zaupali smo ti in počutili smo se varne, ko si bila med nami, draga naša Maja! Pred 13. leti - bil je september - si nastopila službo zdravnice — vodja zdravstvene postaje Ljubno ob Savinji. Izpolnila se ti je tiha želja - živeti in delati med preprostimi ljudmi, v kraju, ki ga obkrožajo gozdovi, kjer je čistega zraka na pretek, kjer so gore bližnje sosede in je vse še tako daleč od ponorelega sveta. Ustvarila si si dom in omogočila svoji veliki ljubezni - sinu varno in zdravo otroštvo. Zaživela si med nami in kaj kmalu smo ugotovili, da smo si po meri. Postala si naša - doktor Maja: preprosta, neposredna, duhovita, pravična in nad vse sposobna. Vzljubili smo te — mnogi med nami smo postali tvoji dobri prijatelji. Ni ga med nami, ki v teh 13. letih ni bil tudi tvoj pacient. Zato vemo, da si se z vsem srcem in z vso strokovno sposobnostjo zavzela za vsakega izmed nas. Posebno skrb si posvečala resnično bolnim, socialno šibkim, otrokom. Zdravila si, negovala, svetovala, tolažila, znala pa si biti tudi huda, nas okregala, če se nismo držali tvojih navodil. Kot dober psiholog si vedno vedela kakšno vzpodbudo potrebuje pacient za izboljšanje svojega psihološkega stanja. Ali si bila v službi ali ne, vedno si bila pripravljena odzvati se klicu sile. Kolikokrat si se ponoči peljala k bolniku v hribovit zaselek Tera, Savine, Primoža. Sprašujem se, draga Maja, kaj bomo brez tebe, kot zdravnice, svetovalke, tolažnice, socialne delavke, prijateljice, dobre sosede, občanke. Kako so že takšnim zdravnikom včasih rekli? Aha! Ljudski zdravniki. Vemo, draga Maja, da bi ti ta naziv bil ljubši, kot vsa strokovna priznanja in titule. Takšna si pač bila. Cenila si samo profesionalno in odgovorno opravljeno delo. Mnogi ne vedo, da se je dr. Maja vsa leta ob delu intenzivno strokovno izpopolnjevala, študirala - njen naziv primarij doktor medicine. Pisala si v strokovna medicinska glasila, odgovarjala na pisma bralcev v Nedeljskem dnevniku in Savinjskih novicah. Ob delu, študiju in vseh drugih obveznostih pa si bila, draga Maja, tudi nadvse skrbna in ljubeča mati. Ob tvojem rojstvu so bile sojenice zelo radodarne, podarile so ti talent, dale so ti moč in voljo, da jih razvijaš, doživiš vrh. Kako kruto, nedoumljivo, da potem v zenitu ustvarjalnih moči ugasneš, kot sveča, ki dogori. Malokdo je vedel, da si pisala tudi pesmi — to je bil tvoj intimni svet. Tvoje pesmi so globoko občutene, iz njih diha nežna ženska duša, so izraz bogatih notranjih doživetij. Ali je bila to zla slutnja pred leti napisane pesmi? Rasem kot trava od spodaj navzgor. Lebdim na najvišji višini. Umiram kot sveča od zgoraj navzdol, Ugasnem nekje v korenini. Kakšna ironija! Ti, ki si stalno težila k temu, da se izpolniš v svoji stroki, osvojiš nova in nova dognanja in spoznanja v medicini -z enim ciljem, da nudiš bolnim najboljšo zdravniško pomoč- tebi, pri naravi tvoje bolezni, pa je ostala medicinska znanost brez moči. V bolečini in trpljenju si izgorevala. To smo lahko le slutili. Zakaj? Tako mirno, pogumno, človeško dostojanstveno, pokončno si ugašala. Za nas si bila le izredna žena, nenadomestljiva zdravnica, ampak predvsem človek pisan z veliko začetnico. H komu se bodo sedaj zatekali bolni, socialno šibki in drugi krajani? Kdo jim bo vlil žarek upanja v njihovih revah in križih: In kdo bo lahko kdaj pozabil tvojo nesebično pomoč krajanom ob katastrofalnih poplavah pred 7 leti. Ne vemo, kako bi takrat brez tebe! Kot zdravnica, ne človek, si bila na nogah dan in noč. Prebijala si se čez neprehodne terene, zdravila, tolažila, prinašala hrano. Toliko si nam dala, pomagala, nas naučila. Imeli smo te radi, ti zaupali in te spoštovali. Ostali smo sami. Ljubno joče, tiho joče vase. V nas bosta za dolgo ostali topa bolečina in globoka žalost. Toda tudi bolečina, trpljenje in žalost sta del življenja. Naučila si nas, da jih moramo prenesti dostojanstveno in pokončno. Hvala, hvali ti za vse, naša ljubljena Maja. Ostala boš z nami in v nas dokler bo živel rod, ki tej e poznal in še dlje kot praviš sama v neki pesmi: Kri je, kar lije iz roda v rod. Ne le spomin naših teles. V imenu hvaležnih občanov Županja Anka Rakun Planinski mladinski tabor Čreta “Koprivna 97” Savinjski planinci na Koroško redkokdaj zaidemo, če pa le, so to predvsem enodnevni izleti in obiski znanih planinskih ciljev. Zato je že zgodaj spomladi padla odločitev, da bomo imeli letošnji mladinski planinski tabor v Koprivni na Koroškem. Koprivna je majhna koroška vas blizu Črne, ki premore tudi podružnično šolo. Na dvorišču te šole smo savinjski planinci postavili tabor, ki je stal kar dva meseca, le mladi udeleženci so se vsak teden zamenjali. Mladi planinci iz planinskih društev Luče, Ljubno, Solčava in Slivnica pri Celju se med sabo dobro poznamo, saj se na taborih družimo že več let zapored. Skupaj smo bili v Kamniški Bistrici, na Jezerskem, na Pokljuki in tudi letos, v Koprivni. Ker smo velika druščina, smo se razdelili v dve izmeni. Prvo izmeno so zapolnili najstniki od sedmega razreda osnovne šole pa tja do osemnajstih let, v drugi pa so bili mladi od prvega do šestega razreda osemletke. Na-jmlajša planinka Deja iz Ljubnega je imela osem let in seje v taborniško življenje hitro vključila. V prvi izmeni od 20. do 27. julija je bilo štirideset mladih, v drugi, teden dni kasneje, pa petindvajset. Seveda brez vodstva tabora ni šlo - vodniki, mentorji, ekonom in nepogrešljivi kuharici. Planinskih ciljev je na Koroškem v izobilju. Povzpeli smo se na Olševo, na Peco, obiskali smo kralja Matjaža v njegovi votlini. Udeleženci prve izmene so osvojili še vrh v Avstriji, imenovan Topitza. Na krajših izletih smo si ogledali slikoviti cerkvici posvečeni sv. Ani in sv. Jakobu. V cerkvi sv. Ane je kip Črne Marije, zato jo obiskujejo od vsepovsod. Na izletih so najmlajši nabirali cvetlice za herbarij. Zelo zanimiv in poučen je bil izlet v rudnik svinca in cinka v Mežici. V rudniku ne kopljejo več rude, pač pa je delno preurejen v rudarski muzej. Večji del poti v rudniku smo se vozili z lesenim vlakom. Po obisku muzeja smo se odpeljali v Ravne na Koroškem, kjer smo za celo popoldne zavzeli odprt plavalni bazen. Tudi če smo bili “doma” - v taboru, smo imeli kaj početi. Ukvarjali smo se s športom, v slabem vremenu smo si ogledali diapozitive iz raznih alpinističnih odprav, obiskal nas je lovec iz lovske družine Črna na Koroškem. Učili smo se plezanja v plezalnem vrtcu v Topli... Mlajši so svoja vsakodnevna doživetja pridno zapisali ali narisali v velike šolske zvezke, mladostniki pa so prosti čas raje prebili ob neskončnih pogovorih ali ob športnih igrah. Imeli smo veliko obiskov. Predvsem starši iz Luč in Ljubnega so obiskali svoje najmlajše, prišli so predstavniki planinskih društev, ravnatelji šol in predstavniki Mladinske komisije pri PZS. Iz Koprivne smo odšli z lepimi vtisi in novimi prijateljstvi. Jeseni bo o taboru izšlo glasilo, pripravili in uredili bomo herbarij. Obljubili smo si, da se naslednje leto v drugem planinskem taboru zopet snidemo! Udeleženci “Koprivne” iz PD Ljubno, Luče in Solčava Zaradi praznika bo naslednja številka SN izšla že v četrtek, 30. oktobra 1997. Zborovanje v spomin na prvo frontalno bitko V soboto, 4. oktobra, so združenji borcev in udeležencev NOB Žalec in Mozirje ter domicilni odbor II. grupe odredov na Čreti pripravili zborovanje v spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorsko nemško vojsko. V lepem jesenskem vremenu se je na Čreti zbralo nekaj sto udeležencev zborovanja. Slavnostni govornik je bil predsednik Združene liste socialnih demokratov Žalec Franc Tratar, ki seje spomnil dneva pred 56 leti, ko se je 60 partizanov zoperstavilo nekajkrat močnejšemu nasprotniku in dobilo bitko brez vsakršnih žrtev. Še posebej prisrčno je pozdravil prisotne udeležence bitke na Čreti Ludvika - Iva Zupanca, Rada Zakonjška - Cankarja in Marka Moguja ter predsednika slovenske borčevske organizacije Ivana Dolničarja. Tratar je izrazil obžalovanje, da toliko let po vojni sence umrlih še vedno kalijo odnose med živimi, in dodal, da opravičila in pozabe za jemanje orožja od okupatorja in njegovo uporabo proti lastnemu narodu ne more biti. “Možno je odpuščanje, možna je sprava, pozaba in prevrednotenje zgodovine nikdar,” je dejal. V kulturnem programu so nastopili osnovnošolci z Vranskega, moški pevski zbor iz Braslovč in harmonikarji iz Šoštanja. Franci Kotnik Marija Sodja Kladnik Potovanje v Peru in Bolivijo Zakaj si šla ravno v Peru in Bolivijo? Mnogo ljudi mije postavilo to vprašanje. Zato, ker sta mi obe deželi zelo všeč. Všeč mije glasba, všeč mi je pokrajina, všeč so mi ljudje. Še posebej mije simpatičen indijanski odnos do sveta in narave. Ne želijo jih spreminjati, ampak dopolnjevati. Priprave so bile obsežne, dolgotrajne in temeljite. Potrebno je bilo izdelati načrt potovanja. Pomagala sem si z vodniki Lonely planet Peru in Bolivija ter s knjigo H. Bradt:Trekingi po Peruju in Boliviji. Počasi sem nakupila vso potrebno opremo: nahrbtnik, čevlje, spalno vrečo, čutaro, kuhalnik, transportno vrečo. Letalsko karto sem kupila v Celovcu. Slovenci potrebujemo za potovanje v obe državi vizo, dobila sem jih na veleposlaništvih na Dunaju. Končno je bilo vse nared in čas odhoda se je neusmiljeno bližal. Moram priznati, da me je bilo pošteno strah. Prvič na tako dolgo potovanje in še čisto sama sem šla. Pa je kar šlo, pravzaprav je bilo imenitno. Lima - prestolnica Peruja Poletela sem z Dunaja. Najprej v Madrid, od tam pa po štiriumem nočnem čakanju naprej v Limo, glavno mesto Penija. Že v letalu sem naletela na zanimive sopotnike. Prvi južnoameriški pozdrav jebil indijanski deček kakih dvanajstih let, ki je čisto sam potoval v Limo. Kar sram meje bilo za moje velike strahove. Kako seje šele on počutil tukaj v Evropi, sam v čisto tuji deželi. Druga je bila starejša gospa, ki mije zaupala, daje poročena s Peruancem in gre zdaj prvič obiskat moževe sorodnike. Vožnja iz Madrida do Lime je bila dolga. Letalo je bilo ogromno. Lepo so nas oskrbeli z blazinico, odejo in celo nogavičkami, da smo se lahko sezuli in tako čimbolj udobno predremali dolge ure vožnje. Ustavili smo se na otoku Santo Domingo v Srednji Ameriki, nato pa naprej preko ekvatoija v Peru. Že smo skozi okno ugledali bele snežne konice Cordillere Blance. Dežela je bila iz ptičje perspektive videti ijava in gola, samo v kakšni dolinici je bilo kaj malega zelenine, to so namakana polja. Čudovit je bil pogled na pacifiško obalo, bela črta razpenjenih valov jo obroblja. Prehitro smo bili na tleh in zdaj se' je začelo zares, (se nadaljuje) wmmrn koroškim mmmmmew OD 17. DO 24. OKTOBRA IM iT*l IN IT7T:1 M»1711M ^7 POPUSTA IN TO SE NI VSE! KUHINJE IN MARLES 20-30% POPUSTA NA 1500 m2 BOSTE NAŠLI ŠE SVETILA, KARNISE, TALNE OBLOGE, POSTELJNINO IN ŠE MARSIKAJ... DOBIMO SE 1/ IPH CENTRU, TEL. 063-442-822 IZOLI! Nazarje tel. 832-011, 833-671 Heiko (zoles Ljubno Tel. 841-573 NOVO VIZOLESU m Akumulatoiji BARTOi od 40 Ah do 190 Ah GUhE^ouimO continental kamionske, traktorske za osebna vozila AKCIJA V OKTOBRU akumulator 105 Ah ^—* 12.990 avto plaše M+S zimsko letni profil 155 R/13 ^—► 6.820 PEKARNA M1S MAS Kolikor okusov, toliko peciva Slastne, bele dišeče žemljice so bile še pred nekaj desetletji znamenje bogastva in obilja. Danes si jih privoščimo tako rekoč vsak dan. Še več! Če se odpravimo v mozirsko pekarno Miš Maš, nam postrežejo s kar štiridesetimi vrstami pekovskega peciva. Torej več kot dovolj, da si pričaramo prazničen obed. Pri Petroviču, kot po domače imenujemo eno najboljših pekam v dolini, pečejo vsako pecivo po svojem receptu. Najvažnejše pa je, da so vsa narejena brez umetnih dodatkov in tako primerna res za vso družino; od najmlajšega pa do najstarejšega člana. Ste kdaj pomislili, da bi se po domačem kosilu posladkali s kokosovim zavitkom? Kupite ga v Miš Mašu! Ali pa da bi staro mamo za rojstni dan namesto z bon- V pekarni Miš-Maš pripravljajo kar 40 vrst pekovskega peciva boniero obdarili z domačo orehovo potico? Nič lažjega! Mišmaševci vam ustrežejo do te mere, da večje količine orehove, (slane) skutine ali pehtranove potice dostavijo slavljencu tudi na dom. Seveda pa jim lahko naročite tudi pristno prekmursko gibanico, pri kateri se ne okusi, daje pečena v Savinjski dolini. V Petrovičevi ekipi imajo tudi Prekmurca, ki je vešč pripravljanja prave gibanice. Kaj pa diabetiki? V odlični pekami, kjer je kralj res vsak kupec, pomislijo tudi nanje. Zato postrežejo tudi s pecivom iz polnovrednih mok, ki po okusu ne zaostajajo za običajnimi. Janezu Petroviču, ki nam je razkril skrivnosti slastnih dobrot, pa so vzgled mamini recepti. Na star način, torej brez konzervansov in drugih umetnih dodatkov, pa peče tudi klasično pecivo, po katerem še vedno največ posegamo: Iz peči pride dnevno nekaj tisoč žemljic, pa na stotine rogljičev, makovk, sirovih štručk... Zemljicam se pozna, da so povsem naravne, nekaj posebnega pa so tudi makovke, saj so pletene in imajo zato več slastne hrustljave skorjice. Tudi za najzahtevnejša ust(ec)a Da pri Petroviču vedo, kaj je dobro, pa potrjuje veselje najzahtevnejših odjemalcev, otrok. Njihovega izostrenega okusa in kritičnega očesa se ne da pretentati, zato tudi za šolsko malico z veseljem pospravijo hamburgerje, pa sladke ali slane rogljiče, hrenovke v srajčki, polnozrnate bombice, krofe ali pa sadne potičke ... in še bi lahko naštevali. Veste kaj? Jutri je sobota. Odpravite se v Miš Maš po zavitek za poobedek, ali pa sebi in svoji družini popestrite zajtrk s katero izmed štiridesetih vrst odličnega mišmaš peciva! PR Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Zadruga še vedno vodi Rezultati 5. kola, 3. oktobra: Davidov hram : Zadruga Moziijc 2:6 (0:3) Foršt: Policija 4:4 (1:1) Kokalje : Solčava 2:2 (2:1) Razbotje: Polda’s - West Blue Jeans 2:2 (2:1) Avtoclektrika Bitenc: Zalugn’ca 2:3 (0:1) V prvi tekmi petega kola je vodilna ekipa Zadruge Mozirje brez večjih težav premagala Hramovce in sc tako še utrdila na prvem mestu. Poleg vseh težav, ki že pestijo ekipo Davidovega Hrama, ji grozi še disciplinski ukrep, saj so igrali z igralcem, ki zaradi dveh rumenih kartonov ne bi smel nastopati. Ekipa Policije je tokrat dokazala, da sc izplača boriti do zadnje minute. Po vodstvu Foršta s 4:1 v sredini drugega polčasa so v nadaljevanju Policaji stisnili zobe in z napadalno igro odščipnili točko Ljubcncem, ki so ta del tekme odigrali preveč ležerno. Neodločeno seje končalo tudi tretje srečanje med Solčavo in Kokarjami. Po začetnem pritisku in vodstvu Solčave so Kokarčani z mirno igro poskrbeli za preobrat in preko Colnariča in Hrena prišli celo v vodstvo, ki pa ga niso znali obdržati do konca. Tudi tekma med Razborčani in Polda’s - West Blue Jcansom ni prinesla zmagovalca, čeprav smo spremljali dokaj zanimivo in razburljivo srečanje. Zanimivo je, da so sc vsa dosedanja srečanja med tema dvema nasprotnikoma končala neodločeno, kar je redkost in govori o izredni izenačenosti obeh ekip. Zalugnčani še naprej nadaljujejo z zmagovalnim ritmom. To pot so bili boljši od Avtoelcktrikc Bitenc, ki tudi igra iz tekme v tekmo bolje. S to zmago so Ljubcnci v dosedanjem poteku prvenstva trdno na drugem mestu in so edina ekipa, ki lahko ogrozi vodstvo do sedaj še nepremagane Zadruge. Rezultati 6. kola, 10. oktobra: Avtoelektrika Bitenc: Zadruga Mozirje 1:5 (0:1) Policija: Zalugn’ca 3:10(1:5) Kokaijc: Davidov Hram-preloženo Razboijc: Solčava 1:3 (1:2) Foršt: Polda’s West Blue Jeans 3:8 (1:5) Spet je kruta usoda udarila v vrste nogometašev in ekipi Kokarij iztrgala spoštovanja vrednega športnika, družini pa dobrega moža ter skrbnega očeta Jožeta Colnariča- »Colcta«. Vsi, ki smo »Cola« že dolgo poznali, tako iz igrišč, kot iz privatnega življenja, ne moremo dojeti tragedije in dejstva, da ga ni več med nami. S tem svojim odnosom do igre in ekipe, priljubljenostjo in duhovitostjo je bil vzgled tako igralcem kot vsem ostalim. Takšen bo tudi ostal v naših srcih. Vsi igralci zgomjesavinjske lige smo sc od velikega prijatelja in športnika poslovili z minuto molka, ekipa Kokarij pa je tekmo tega kola preložila. V nerazpoloženem vzdušjujc najprej ekipa Zadruge Mozirje premagala ekipo Avtoelcktrikc Bitenc. Slednji seje vodečemu moštvu upirala le v prvem polčasu, kajti v drugem so na igrišču spet zagospodarili igralci Zadruge in poraz domačinov je bil neizbežen. Prav tako neizbežen je bil poraz Policije, kije proti močni Zalugn’ci zaigrala v nepopolni postavi. Ponujeno priložnost so Ljubcnci s pridom izkoristili in v mreži Policije seje nabralo kar deset zadetkov. Razborčanom igra nikakor ne steče tako, kot so pričakovali pred pričetkom sezone. Tudi tokrat so sc igralci po vodstvu preveč opustili in Solčavanom, ki počasi prihajajo v staro formo, ni bilo težko osvojiti novih točk. Svoj naj višji poraz so v dosedanjem poteku prvenstva zabeležili igralci Foršta, in sicer proti Polda’s West Blue Jcansa. Že uvodne minute tekme so dale vedeti, da tokrat Ljubcnci nimajo kaj iskati proti razpoloženim Mozirjanom in rezultat je kar prava primerjava moči na igrišču. Lestvica po šestih kolih: 1. Zadruga Moziijc 6 600 29:7 (+22) 18 2. Zalugn’ca 6 510 26:11 (+15) 16 3. Solčava 6 321 20:14 (+6) 11 4. Kokaijc 5 230 12:7 (+5) 9 5. Polda’s West Blue Jeans 6 213 16:17 (-1) 7 6. Policija 6 213 16:23 (-7) 7 7. Razboijc 6 123 11:16 (-5) 5 8. Avtoclektrika Bitenc 6 105 10:25 (-15) 3 9. Foršt 6 024 10:21 (-11) 2 10. Davidov Hram 5 104 9:18 (-9) 1 (-2) Komisar lige Franjo Pukart Lokostrelski klub Mozirje Uspešni tudi na domačih tekmah Mozirski lokostrelci so se pred dvema tednoma udeležili mini državnega prvenstva v poljskem lokostrelstvu v Gornjem Gradu. Pri veteranih je zmagal Dušan Perhač, enaka uvrstitev je pri članicah uspela tudi Bernardi Zemljak. Zelo dobra sta bila tudi Miran Borštner (tretji pri veteranih) in Renato Šporn (tretji pri kadetih). V absolutni kategoriji, za pokal Gornjega Grada, je zmagal Maks Muznik iz Ankarana, Dušan Perhač je bil dragi, Ivan Šket pa štirinajsti. Pri članicah absolutno je zmagala Bernarda Zemljak. Dan kasneje je bila tekma za državno prvenstvo v Jevnici. Mozirski lokostrelci so blesteli in osvojili deset prvih mest, eno drugo, eno šesto in eno osmo mesto. Naslove državnih prvakov so po kategorijah osvojili: Dušan Perhač trikrat, Miran Borštner dvakrat in Roman Kamičnih enkrat. V kategoriji dečkov je Primož Perhač osvojil osmo mesto, pri deklicah pa je bila Janja Perhač sedma. Minulo soboto je Lokostrelski klub Mozirje na Zgornjih Pobrežjah organiziral državno prvenstvo in mednarodni turnir. Prireditev je na zadovoljstvo organizatorjev in tekmovalcev kljub nekoliko muhastemu vremenu lepo uspelo. Rezultati po kategorijah: ABSOLUTNO DRŽAVNO PRVENSTVO Goli lok - članice: 1. Dolores Čckada, LK Ilirska Bistrica; goli lok - člani: 1. Maks Muznik, LK Ankaran, 2. Boris Knap, LK Gornji Grad; olimpijski slog - članice: L Nika Medveš - LK Ankaran; olimpijski slog - člani: 1. Stanislav Natlačen, LK Mins Postojna; compound - članice: 1. Bernarda Zemljak, LK Moziijc, 5. Bernarda Skro-nšek, LK Indiana; compound - člani: 1. Karli Gradišnik, LK Indiana, in Štefan Ošep, LK Mozirje, 3. Dušan Perhač, 8. Miro Borštner, 13. Roman Kamičnik, 14. Marko Satler, 21. Sebastjan Finkšt, 22. Ivan Šket, 24. Renato Špom, vsi LK Mozirje. MEDNARODNI TURNIR Goli lok - članice: 1. Dolores Čekada, LK Ilirska Bistrica; goli lok - člani: 1. Maks Muznik, LK Ankaran, 2. Boris Knap, LK Gornji Grad; olimpijski slog - članice: Nika Medveš - LK Ankaran; olimpijski slog - člani: 1. Stanislav Natlačen, LK Mins Postojna; compound - veteranke: 1. Marija Mikuletič, LK Mins Postojna; compound - veterani: 1. Dušan Perhač, 3. Miran Borštner, oba LK Mozirje; compound - članice: 1. Bernarda Zemljak, LK Mozirje, 4. Bernarda Skomšek, LK Indiana; compound - člani: Karli Gradišnik, LK Indiana, in Štefan Ošep, 10. Roman Kamičnik, 11. Marko Satler, 16. Ivan Šket, vsi LK Mozitje; longbow: 1. Vlado Strmčnik; samostrel -člani: 1. Sandi Huič, 2. Dušan Močnik, 3. Stane Saksida, vsi LK Indiana; BB+OL+CU - mladinci: 1. Uroš Žibrat, LK Maribor, 3. Sebastjan Finkšt, LK Mozirje; BB+OL+CU - kadetinje: 1. Maja Štefančič, LK Ilirska Bistrica; BB+OL+CU - kadeti: 1. Milan Šeliga, LK Videm, 4. Renato Špom, LK Mozitje; BB+OL+CU - deklice: 1. Janja Perhač, LK Mozitje; BB+OL+CU - dečki: 1. Primož Perhač, LK Mozitje. Franci Kotnik Po tekmovanju je bilo vzdušje na Pobrežjah prijateljsko (foto: F. Kotnik) Lokostrelski klub Indiana Na EP v Poreču Evropskega lokostrelskega in samostrelskega 3D prvenstva v Poreču, ki je trajalo od 22. do 29. septembra, so se udeležili štirje člani LK Indiana iz Logarske doline. V rednem delu prvenstva so se naši strelci s samostreli v konkurenci najboljših samostrelcev Evrope dobro izkazali. Tretje mesto je ušlo Viliju Dovžanu le za eno točko, tako so se z rahlo grenkim priokusom morali zadovoljiti s sicer odličnim 4. ter 6., 7. in 9. mestom. Na odprtem tekmovanju pa seje našim predstavnikom dobesedno odpr- lo. Vse pove razvrstitev v konkurenci samostrelov: 1. Praprotnik Tomaž, LK Indiana; 2. Dovžan Vili, LK Indiana; 4. Huič Sandi, LK Indiana. Tomaž Praprotnik je sodeloval tudi v mešani ekipi Slovenija III, kije v četrtfinalu premagala madžarsko ekipo, v polfinalu avstrijsko in presenetljivo v finalu še ekipo Slovenija 1. Praznovanje je bilo torej več kot upravičeno, zato se ni čuditi rekordnim dosežkom naših tudi na zabavi, ki je sledila svečani podelitvi medalj in pokalov. Takšni rezultati bi lahko prispevali k večjemu razumevanju in posluhu tudi za to vrsto športa. Marko Slapnik Ho-ruk liga Ljubno Rezultati 4. kola: Foršt: Kozorogi 2:2, Solčava : Trbiž 5 : 0, Jagri: Savina 2:2, Gloria : Zalugn’ca 7:4. Rezultati 5. kola: Savina : Solčava 2:3, Gloria : Kozorogi 2:3, Foršt : Zalugn’ca 1:2, Jagri : Trbiž 1:1. Lestvica po 5. kolu: 1. Zalugn’ca 12,2. Solčava 10, 3. Gloria 9,4. Kozorogi 7, 5. Savina 7, 6. Foršt 4, 7. Jagri 4, 8. Trbiž 1. Občinska liga Gornji Grad Rezultati 3. kola: Vias : Trobej 1:1, Catpiler : Davidov Hram 0:4, Novo naselje : ŠD Nova Štifta 5:2. Rezultati 4. kola: Trobej : RUP 3:3, Novo naselje : Davidov Hram 0:1, Catpiler : ŠD Nova Štifta 1:4. Rezultati 5. kola: Novo naseje : Vias 3:1, Catpiler: RUP 1:1, Trobej: ŠD Nova Štifta 2:3. Rezultati 6. kola: Catpiler : Vias 2:7, Trobej : Davidov Hram 0:2, Novo naselje : RUP 1:1. Lestvica po 6. kolu: 1. Novo naselje 10,2. Davidov Hram 10,3. ŠD Nova Štifta 9,4. Vias 7, 5. Mesarstvo RUP 7,6. Gostišče Trobej 3,7. Catpiler 2. Veteranska liga Rezultati 3. kola: Trnava : 3B 5:2, Solčava : MVM Trg 1:6, Odpisani : Savinjske novice 1:2, Lepa njiva : Mladost 0:1. Rezultati 4. kola: MVM Trg : Odpisani 5:0, Lepa njiva : Trnava 1:5, 3B : Solčava 4:1, Mladost: Savinjske novice 2:4. Rezultati 5. kola: Solčava : Lepa njiva 0:1, Odpisani : 3B 2:1, Trnava : Mladost 3:0, Sav. Novice : MVM Trg 1:5. Rezultati 6. kola: MVM Trg : Mladost 2:5, 3B : Sav. Novice 6:1, Lepa njiva : Odpisani 7:0, Trnava : Solčava 3:0. Lestvica po 6. kolu: 1. Trnava 15,2. MVM Trg 15,3. Mladost 12,4. Lepa njiva 9, 5. Sav. novice 6, 6. Solčava 6, 7. 3B 3 (-3), 8. Odpisani 3. Krajevna liga Nazarje Rezultati 5. kola, 17. septembra: AE Bitenc - ERBO : Odpisani 3:0, Kokarje : PC Nazarje 5:1, Mladost: Metka - Bohač T 1:0, Kokarje Quat-tro : Derby 2:0, Pobrežje : Peklenščki 0:2, Wyatt : Joples 1:4. Rezultati 6. kola, 20. septembra: Derby : Metka-BohačT 0:0, Odpisani : Mladost 0:3, PC Nazarje : AE Bitenc - ERBO 7:1, Joples : Kokarje 2:0, Peklenščki: Wyatt 0:2, Kokarje Quattro : Pobrežje 3:1. Rezultati 7. kola, 27. septembra: Wyatt: Kokarje Quattro 1:1, Pobrežje : Derby 3:2, Kokarje : Peklenščki 3:0 b.b., AE Bitenc - ERBO : Joples 2:5, Mladost: PC Nazarje 3:6, Metka - Bohač T : Odpisani 1:1. Rezultati 8. kola, 4. oktobra: Joples : Mladost 6:3, Peklenščki : AE -Bitenc-Erbo 0:3 b.b., Kokarje Quattro : Kokarje 2:0, Pobrežje : Wyatt 2:5, PC Nazarje : Metka Bohač T 1:0, Derby : Odpisani 2:1. Rezultati 9. kola, 11. oktobra: Kokarje : Pobrežje - preloženo, Metka - BogačT: Joples l:3,AEBitenc-Erbo:KokaijeQuatro2:l,Wyatt:Derby 6:1, Mladost: Peklenščki 0:2, Odpisani : PC Nazatje 0:3. Lestvica po 9. kolu: 1. Wyatt 22, 2. Joples 22, 3. Kokalje Quattro 20,4. PC Nazarje 16, 5. Kokarje 15, 6. Mladost 15, 7. AE Bitenc - Erbo 13, 8. Peklenščki 8,9. Pobrežje6,10. Metka-BohačT5,11.Derby 5,12. Odpisani -1. Liga malega nogometa Luče Rezultati 4. kola, 21. septembra: Gamsi: Podvolovljek3:4, Jagri: Struge 3:5, Suše : Gloria 3:4, prosta ekipa Alpinisti. Rezultati 5. kola, 28. septembra: Struge : Suše 2:4, Podvolovljek : Jagri 4:1, Alpinisti : Gamsi 2:1, prosta ekipa Gloria. Lestvica po 5. kolu: L Podvolovljek 15,2. Gloria 12, 3. Suše 9,4. Gamsi 9, 5. Alpinisti 9, 6. Struge 3, 7. Jagri 3. Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 4. kola, 21. septembra: Motorčki: Hmeljar 6:6, Ljubija: Trnava 1:4, Podvrh : Trg 12:4, Policija: Polda’s club 3:4, Žabe: Lepa njiva 7:5. Rezultati 5. kola, 28. septembra: Podvrh : Polda’s club 3:6, Motorčki : Trnava 0:14, Ljubija : Lepa njiva 3:0 b.b., Trg : Hmeljar 6:2, Žabe: Policija 2:3. Lestvica po 5. kolu: L Trnava 12, 2. Policija 12, 3. Polda’s club 12, 4. Žabe 9,5. Podvrh 7,6. Trg 6,7. Hmeljar 5,8. Ljubija 4,9. Motorčki 2, 10. Lepa njiva 0 (-3). Krajevna liga Radmirje Rezultati 4. kola, 21. septembra: Favoriti: Odpisani 1:4, Pekama Kramer : Pekel 3:5, Juvanje : Gmajna-Ter 2:0, Derby : Ni hud’ga 5:0, Homce : Razborje 1:3. Rezultati 5. kola, 28. septembra: Juvanje : Ni hud’ga 13:3, Favoriti : Gmajna 0:6, Homce : Pekama Kramer 3:5, Derby : Odpisani 2:0, Razborje : Pekel 3:3. Rezultati 6. kola, 5. oktobra: Homce : Odpisani 6:2. Favoriti : Juvanje 1:2, Pekama Kramer: Ni hud’ga 6:0, Derby : Pekel 1:2, Razborje : Gmajna 2:6. Rezultati 7. kola, 12. oktobra: Favoriti: Ni hud’ga 2:3, Derby : Juvanje 4:2, Homce : Pekel 1:4, Razborje : Pekama Kramer 4:4, Odpisani. Gmajna 0:5. Lestvica po 7. kolu: L Gmajna 18,2. Juvanje 18,3. Razborje 14,4. Pekel 13, 5. Homce 12, Pekama Kramer 10,7. Derby 9, 8. Favoriti 3,9. Odpisani 3, 10. Ni hud’ga 3. Krajevna liga Šmartno ob Dreti Rezultati 5. kola, 4. oktobra: Vološki Voli: Vias 3:0, Input: Bohinc 0:3 B.B., Turky : Bag 3:5, Želve : 3B 5:8. Rezultati 6. kola, 11. oktobra: Bag: Želve 7:1, Bohinc: Turky 2:4, Vias : 3B 5:2, Vološki Voli : Input 7:4. Lestvica po 6. kolih: 1. Vološki Voli 18, 2. Vias 15, 3. 3B 12, 4. Bag 10, 5. Input 4. 6. Turky 4, 7. Želve 1,8. Bohinc 0. P. F. Tenis Odprto prvenstvo Nazarij V nedeljo, 21. septembra, je na teniških igriščih na Rečici ob Savinji v organizaciji Športnega društva Vrbovec potekalo odprto prvenstvo Nazarij v tenisu. Prvenstvo posameznikov, ki je zaradi muhastega vremena odpadlo prejšnji teden, je tokrat v celoti uspelo. Po predhodnem žrebu se je turnirja udeležilo 25 tekmovalcev, ki so se med seboj pomerili po out-sistemu vse do polfinala, kjer je Sašo Rosenstein premagal Henrika Pavloviča, Marko Krajner pa je bil za odtenek (tie-break) spretnejši od Mirana Krefla. V skupnem delu je v tekmi za tretje mesto Krefl premagal Pavloviča z rezultatom 9:6, Sašo Rosenstein, ki tokrat ni imel resnega konkurenta, pa je v velikem finalu gladko opravil s Krajner-jem, kateremu se je poznala utrujenost iz predhodnih srečanj. Končni rezultat finala: Rosenstein : Krajner 9:0. Po odigrani tekmi se je vsak igralec okrepil z okusnim golažom iz Weissove kuhinje, najboljši pa so poleg priznanj prejeli tudi praktične nagrade. Tako je minila še ena uspešna prireditev v sklopu rednega letnega plana ŠD Vrbovec Nazarje. Franjo Pukart SUZUKI OLDV d.o.o. POlZ€lR, tel. 720-592, VeičNJe, tel. 863-960 & Da in sites i # moisTRi ^-KoisnEcn pogomi BALENO 4X4 že od 24.990 DEM STARO ZA NOVO UGODEN KREDIT T+6% DO 5 LET Zakaj pijem pii HREN? Dobletina 9, Nazarje, odprto od t do24h tudi ob nedeljah in praznikih ENOSTAVEN, MOBILEN, PRIROČEN, ŽELJENIH MOČI, CENOVNO SPREJEMLJIV i UVOZNIK, ZASTOPSTVO, PRODAJA, SERVIS JUTRO d.o.o. Matjaž Zagoričnik Na Gradišču 18, Mozirje 3330, Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DiP Fineso Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje.............4000 SIT * Golte (Medvedjak) ■ Rečica..............4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno............4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad.................4500 SIT * Semprimož - Gornji Grad.................3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija) .„.4000 SiT * Velika planina - Podvolovljek...........4000 SiT Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje. Rezervacije in informacije: 063/843-296 ali 0609/625-960 Tel.&fax:063/832-383, mobil:0609/627-321 Otrok s kolesom v avto 26. septembra seje ob pol sedmih zvečer zgodila prometna nesreča v Radmirju. Domačinka Marija K. se je z osebnim avtomobilom pripeljala pred zbiralnico mleka v Radmirju in vozilo parkirala, nakar seje izza vogala hiše s kolesom pripeljal sedemletni otrok in trčil v avto. Pri padcu po tleh je dobil lahke telesne poškodbe. Tatvina avtoradija... 29. septembra je Blaženka T. iz Nazarij prijavila tatvino avtoradija iz njenega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Nazarjah. Oškodovanka ni podala predloga za pregon kaznivega dejanja. ... IN KARDANA 29. septembra je Franc N. iz Gornjega Grada obvestil policiste, da mu je neznani storilec z obračalnika ukradel kardan za priklop. Tudi Franc ni predlagal pregona kaznivega dejanja. Vlom v brunarico V noči z 28. na 29. september je neznanec v Podveži vlomil v brunarico ob teniškem igrišču, last Ludvika P. iz Luč. Prostorje pregledal in iz njega odtujil šest teniških loparjev, osem pletenih brezrokavnikov, telefonski aparat in nekaj steklenic piva. Lastnik je oškodovan za okoli 70 tisoč tolarjev, za neznancem pa še poizvedujejo. Sin pretepal mater... 29. septembra ob 13.45 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Gornjem Gradu, kjer naj bi Janko M. pretepal svojo mater Jožefo. Patrulja je intervenirala, zoper Janka pa bo podan predlog sodniku za prekrške. ...MOŽ PO ŽENO 2. oktobra ob deveti uri je na policijsko postajo poklicala Ivica J. iz Lepe Njive in prosila za intervencijo, ker jo pretepa mož. Patrulja je odšla na kraj dogodka in bo na podlagi ugotovljenih okoliščin podala predlog sodniku za prekrške zoper oba zakonska partnerja. Konflikt z vojakom 2. oktobra je ob 18.20 uri patrulja PP Mozirje odšla v pomoč policistoma prometnikoma, ki sta imela v Ljubiji postopek z Marjanom F. iz Mozirja. Prometnika sta bila nekaj minut pred 18. uro obveščena, da v Soteski neznani voznik osebnega avtomobila opel astra, rdeče barve, z vožnjo ogroža druge udeležence v prometu. Se preden jima je uspelo voznika izslediti, sta bila obveščena, daje oplazil osebni avto renault 5 in odpeljal naprej. V Ljubiji sta policista dohitela iskano vozilo in ga ustavila. Pri postopku sta ugotovila, da astro vozi Marjan F., ki je bil v uniformi Slovenske vojske, in da kaže znake vinjenosti. Med ugotavljanjem identitete naj bi se začel voznik močno razburjati in policista žaliti z raznimi neprimernimi izjavami. Žalitve so se stopnjevale do te mere, da je voznik policista z roko udaril v obraz. Policista sta nato napadalca obvladala in s pomočjo mozirske patrulje odpeljala na PP Mozirje. Marjan F. naj bi pri vodenju postopka na postaji udaril in brcnil policista, po končnem postopku pa so ga prevzeli vojaški organi. V zvezi z opisanim dogodkom policisti prosijo vse očividce, da se oglasijo na PP Mozirje ali pokličejo na telefonsko številko 113, da bi razčistili vse okoliščine dogodka. Z DŽIPOM V AVTOBUS 4. oktobra se je ob 8.10 uri zgodila huda prometna nesreča na regionalni cesti Radmirje - Gornji Grad. 47-letni Stanislav D. iz Nazarij je vozil terenski avto opel frontera iz Radmirja proti Gornjemu Gradu. Ko je izven naselja Radmirje pripeljal v desni nepregledni ovinek po klancu navzgor, je iz neznanega razloga zapeljal na levo stran vozišča, po kateri je v tem trenutku iz nasprotne smeri pripeljal voznika avtobusa, 27-letni Jožef T. iz Škofje Loke. Kljub močnemu zaviranju obeh voznikov sta vozili silovito trčili. Pri tem je Stanislav D. ostal vkleščen v avtomobilu, poškodbe pa so bile tako hude, da jim je podlegel na kraju nesreče. Voznik avtobusa in potnica 43-letna Marija D. iz Zgornjih Luš sta se pri trčenju hudo telesno poškodovala, potnik v avtobusu 59-letni Anton N. pa lažje. Onesnaževanje Drete 6. oktobra je na policijsko postajo poklical Danijel Ž. iz Gornjega Grada in povedal, da že dlje časa opaža, da nekateri prebivalci tega kraja onesnažujejo reko Dreto na ta način, da ob njeni strugi odlagajo odpadke ali pa jih mečejo v vodo. Policisti so o tem obvestili pristojno inšpekcijsko službo. Vznemirjala je goste 6. oktobra je ob 22.25 uri Franc J. z Ljubnega ob Savinji prijavil policistom, da 54-letna Elizabeta K. z Ljubnega vinjena vznemirja in žali goste v lokalu Liman. Patrulja je intervenirala in Elizabeto zaradi suma, da bo s kršitvijo nadaljevala, odpeljala v prostore za pridržanje do streznitve. Cesta ni igrišče 7. oktobra je na policijo poklicala občanka, ki se ni želela predstaviti, in opozorila, da se otroci s Praprotnikovc ulice v Mozirju igrajo na cesti. Zaradi prometa je njihova varnost ogrožena, zato naj bi policija preventivno ukrepala. Mozirski policisti apelirajo na vse otroke in starše, naj se otroci igrajo le na za to primernih prostorih, kot so igrišča ali zelenice. To možnost imajo tudi otroci s Praprotnikove. Ubila ga je elektrika 8. oktobra se je okoli pol treh popoldan v Varpolju zgodila delovna nezgoda s smrtnim izidom. 34-letni Jožef C. iz Varpolja je z vodo umil mešalec za beton in pričel pripravljati malto za omete. Med delom seje dotaknil mešalca, ki pa je bil zaradi okvare pod napetostjo. Skupaj z mešalcem je padel in obležal mrtev. V času zaključka redakcije strokovna komisija za proučitev okoliščin dogodka svojega dela še ni v celoti zaključila. Gospodarski kriminal v MERX GP Turist Nazarje Urad kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve Celje je v torek, 7. oktobra, sklical izredno novinarsko konferenco, na kateri sta načelnik UKS UNZ Celje Aleksander Jevšek in načelnik oddelka za gospodarsko kriminaliteto Stane Jerman podala informcije o raziskanih kriminalnih dejanjih v nekaterih podjetjih, med njimi tudi v MERX GP Ttirist Nazarje. 50-letni Drago R. iz Mozirja je osumljen storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov in dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, vse ob pomoči 55-letnega Stanislava P, prav tako iz Mozirja. MERX Gostinsko podjetje Turist d.o.o. iz Nazarij je imelo likvidnostne težave že pred letom 1995 oziroma pred dokončno neprekinjeno blokado žiro računa v mesecu maju 1995. Drago R., kije bil direktor omenjenega podjetja od leta 1994, je bil dobro seznanjen s finančnim stanjem Turista oziroma obveznostmi, ki jih je le-ta imel do svojih upnikov. Na njegovo pobudo je bila v času, koje Turist zašel v resne finančne težave, skupaj s Stanislavom P., bivšim direktorjem Turista, kupljena družba z omejeno odgovornostjo Šared Mengeš. Njen direktor je postal Stanislav P.. Osumljena sta kupila omenjeno družbo z namenom, da se vsi finančni prilivi Turista zaradi neprekinjene blokade žiro računa preusmerijo na Šared kot by-pass podjetje. Drago R. je upnikom Turista prikazoval, da družba od neprekinjene blokade žiro računa nima nobenih prilivov oziroma ne razpolaga z nobenim denarjem, dejansko pa je finančne prilive preusmerjal na druge žiro račune, večinoma na družbo Šared in preko nje na druge upnike. Upravičenim upnikom je tako povzročil premoženjsko škodo v višini najmanj 14.522.220,40 tolarjev. Podjetje Turist ni izplačalo niti plač niti odpravnin nekdaj zaposlenim delavcem. Drago R. si je z denarjem Turista na ta način kupil tovorno vozilo v vrednosti 1,3 milijona tolarjev. Vozilo je plačala družba Šared, on pa ga je brez pravne podlage prepisal na svoje ime. Prav tako je z denarjem Turista preko Šareda kupil tri konje v vrednosti 600 tisoč tolarjev. Po besedah Staneta Jermana je Drago R. že dlje časa poslovno v tujini, vendar to naj ne bi bilo povezano z zgoraj navedenimi očitki. Zaenkrat ga policisti niti niso poskušali izslediti. To bodo storili le, če bo to od njih zahteval preiskovalni sodnik ali državni tožilec. V tem primeru bodo za njim razpisali mednarodno tiralico. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Ali nas bo Molička planina pričela deliti? Planinske organizacije so se v Evropi ustanavljale v drugi polovici 19. stoletja predvsem zaradi odkrivanja in raziskovanja gorskega sveta. Večina jih je ostala pri uresničevanju teh ciljev, nemška in kasneje avstrijska planinska organizacija pa sta sčasoma privzeli tudi povsem politične cilje - germanizacijo planinskega ozemlja. Nemška in avstrijska planinska zveza sta združeni v DOAV delovali na ozemlju takratne večnacionalne Avstroogrske. Društvena dejavnost je bila usmerjena na širjenje nemške lasti in oblasti. Če so mlade izobražence tudi pri nas navdihovali Roussoujevi klici nazaj k naravi, pa je šele zavedanje o narodni ogroženosti odločilno pripomoglo k ustanovitvi slovenskega društva. Po ustanovitvi slovenskega planinskega društva 1893. leta je bil eden temeljnih ciljev postavljanje slovenskih napisov na poteh, gradnja koč in poti. V tem delu naše dežele je to z uspehom delala Savinjska podružnica, ki ji je načeloval Fran Kocbek. Prva koča, ki jo je postavila Savinjska podružnica, je stala na Molički planini. Podružnica je od lastnika Jurija Moličnika odkupila del planine za 5 gld. in avgusta 1894 je bila odprta Kocbekova koča kot druga koča slovenskih planincev. Koča je sčasoma postajala pretesna, zato so našli novo lokacijo in pripravili načrte za novo kočo na Pragu, vendar je vojna prekrižala te načrte. Po prvi vojni je slovensko planinsko društvo pridobilo v last kočo na bližnji Korošici, ki je bila na ugodnejšem mestu. Kocbekova koča na Molički planini je zgubljala na pomenu in slovensko planinsko društvo je 1930. leta sklenilo preimenovati kočo na Korošici v Kocbekov dom, izropano in zapuščeno kočo na Molički planini pa je prepustila usodi časa. Razmere in pogoji v katerih je delovala slovenska plani nska organ- izacija pred sto leti so se korenito spremenili. Planinci nismo več avant-turisti kot smo bili nekdaj, ko smo odkrivali kraje in predele primerne za večji turistični obisk. Množičnost za vsako ceno nam ni več glavni cilj, kvečjemu želimo množice obiskovalcev navdušiti za gorništvo kot način življenja. Danes se pravi loma izleti v gore končajo še isti dan, zato koče, predvsem v sredogorju ostajajo osamljene. Pred stotimi leti je vzpon na Triglav planincem vzel povprečno slab teden dni časa, o tem pričajo zgodbe iz Planinskega Vestnika, danes ga najbolj izkušeni zmorejo v enem dnevu. Alpinizem postaja vse manj način življenja in vse bolj šport z vsemi negativnimi značilnostmi modernega vrhunskega športa. Vse bolj jasno tudi postaja, da mora vsak obiskovalec gora bolj razmišljati o lastni varnosti, o vplivih svojega početja na gorsko okolje in delovati tako, da ne bo prihajalo do kvarnih vplivov. Če je bilo Slovenskemu planinskemu društvu pred več kot sto leti eden od glavnih ciljev zvabiti čirnveč ljudi v gore, se dandanes Planinska zveza ukvarja predvsem z omilitvijo negativnih vplivov, kijih prinašamo obiskovalci v gorski svet. Da omilimo ali preprečimo škodljive posledice množičnega obiska v gorah v planinskih organizacijah delovanje podrejamo naslednjim izhodiščem: - V zadnjih nekaj letih, zlasti po posvetu februarja 1990 izvajamo ekološko sanacijo planinskih koč. Ekološko sanacijo koč izvajamo z namestitvijo sončnih celic namesto agregatov, uvajamo suha stranišča, obiskovalce želimo navaditi, da nosijo rjuhe s seboj. S temi ukrepi želimo zmanjšati vode v gorah. Znanstveniki svarijo, da bo v prihodnjem tisočletju pitna voda strateška surovina. - Planinska društva naj ne bi organizirala množičnih izletov v močno obljudene predele in naj ne bi vodila stotin ljudi v krhko naravno ravnotežje. - Planinske organizacije podpiramo prizadevanja za omejitev individualnega avtomobilskega prometa v visokogorske doline. V vsakem primeru moramo preprečiti neposreden dostop do planinskih koč z avtomobili. Pametna omejitev avtomobilskega prometa v gorah bi obenem omogočila odpiranje novih delovnih mest zavoljo potrebne ponudbe prevozniških uslug. - Turistični obisk gora je potrebno razpršiti po prostoru in č asu. Nove predele, kamor želimo usmeriti ljudi, moramo opremiti s potmi, kartami in vodniško literaturo. - V nekatere najbolj ogrožene predele ne bomo vodili organiziranih izletov oz. se bomo prostovoljno odrekli gorniškim aktivnostim. Primer takega ravnanja je naravovarstveni režim v plezališčih na območju Kraškega roba. - Novih poti in koč predvsem v visokogorju naj ne bi gradili. Izjemoma pa bomo v predelih, ki planinsko še niso dovolj pokrita, dopustili gradnjo koč, s tem da naj bodo koče med seboj oddaljene 3 do 4 ure hoda. Iz povedanega je jasno, da planinska organizacija nasprotuje gradnji nove koče na Molički planini iz načelnih planinskih razlogov. V tem predelu imamo dovolj poti, obstoječi Kocbekov dom na Korošici dobro pokriva ves predel. Kot dobri gospodarji in to upam, da smo v več kot stoletni prisotnosti v gorah Gornje Savinjske doline tudi dokazali, ne vi- dimo razlogov za postavitev koče. Nobene resne analize nam ni uspelo videti, zato pa toliko več napadov in kritik. Morda bi bilo bolje, da bi del eneigije, ki se porablja za ustvarjanje preprek in ovir, zagovorniki gradnje porabili za nizanje argumentov, ki bi tudi opravičevali postavitev koče. Koča bi namreč morala, čeprav na amaterskih temeljih, ekonomsko živeti in preživeti. Sicer se bo ponovila zgodovina izpred sto let. Zgolj nostalgija za preteklimi časi ne bo popravljala streh, zidov itd. Vsekakor pa se tudi mi čutimo dolžne, da ohranimo spomin na Kocbekovo kočo na Molički planini, ki jo je zgradila Savinjska podružnica slovenskega planinskega društva. Spominja nas na obdobje iz prejšnjega stoletja, ko so naši predniki tudi s to kočo ohranili »slovensko lice slovenskih gora«. In na koncu še namig, kaj me vodilo k oblikovanju tega naslova. Iz slovenske zgodovine jasno izhaja, da' so športna, kulturna, gasilska, planinska društva družila in zbliževala, stranke pa nemalokrat razdvajale ljudi. Če bodo stranke na slovenskem zavladale nad vsemi porami civilnega življenja, in take namere nekatere očitno kažejo, bomo Slovenci še bolj razklani in razdvojeni. Planinska zveza Slovenije Andrej Brvar 3. Extemporu na rob Kulturno društvo »Jurij« Mozirje in Zavod za kulturo Mozirje, sta v dneh3. in 4. oktobra organizirala 3. extempore Savinjski gaj. V letošnji jeseni je prireditev pomenila že 3. druženje slikarjev iz vse Slovenije. Namen prireditve je popestriti oziroma dopolniti tovrstno likovno dejavnost v naši dolini. Poleg »strokovnega« druženja slikarjev in njihovega ustvarjanja smo želeli slikarjem približati tudi kulturno zgodovinske znamenitosti Zgornje Savinjske doline. Draženje slikarjev v Savinjskem Gaju pomeni vsekakor večplastno delovanje prireditev v širšem občinskem prostoru. Extempore tako predstavlja zanimiv zaključek cvetlične sezone v Savinjskem Gaju. Slikarji so si na sobotnem izletu ogledali samostansko knjižnico v Nazarjah, pivovarno Hren v Dobletini in zakladnico v Radmirju. V petkovem večeru so bili slikarji gostje turistične kmetije Jesevnik v Šmihelu. Povsod so bili prisrčno sprejeti, zato velja zahvala vsem gostiteljem. Zaključek dogajanja 3. extempora je bila okrogla miza z naslovom »extempore danes«. Gosta omizja sta bila ugledna strokovnjaka iz likovnega področja, domačin prof. dr. Jože Muhovič in g. Jože Hudeček likovni kritik Slovenske televizije. Sledila je še uradna otvoritev razstave in podelitev priznanj slikarjem. Prireditev je uspela v sodelovanju društva »Jurij« na Zavodu za kulturo - galerijo Mozirje. Zahvala velja pokroviteljem 3. extempora občini Mozirje in Krajevni skupnosti Mozirje ter dobrotnikom: ZKZ Mozirje, ZKO Mozirje, EHD Gaj Mozirje, trgovskemu podjetju Savinja Mozirje, Mizarstvo Kovač Mozirje, Vulkaniz-erstvo Marolt Mozirje, Glin Ivema Nazarje, MVM Servis Mozirje, SKD Mozirje, SDS Mozirje, SLS Mozirje. Ob koncu velja še povabilo, ki pravi: vrata mozirske galerije so odprta - pridite in poglejte. Predsednik društva »Jurij« Jurij Repenšek Razmišljanja: Ljubno ob Savinji - 750 let Ljubno ob Savinji - 750 let je že druga knjiga, ki z zgodovinskimi viri opisuje nastanek kraja, življenje ljudi v njem in dosežen napredek preko preteklih stoletij. Prva knjiga Ljubno nekoč in danes je izšla 1975. leta in je bila bogat vir za nastanek druge knjige. V nekaterih pogledih jo celo presega. Želeti je, da bi vsaka občina dobila takšno knjigo, kot sojo dobili Ljubenci. Sedanjost je vedno kratka, zato je poznavanje preteklosti tista osnova, ki naj usmerja prihodnost. Obe knjigi dokazujeta, da v življenju ni nič podarjenega in da vodi pot k blaginji preko lastnih moči. Kako skriti šobili nekoč naši kraji pred zunanjimi vplivi, pove naslednji podatek. Ko je leta 1492 pomorščak Kolumb odkril Ameriko, so Ljubenci pripeljali svoj prvi splav do Celja in več kot 300 let pozneje (1805. leta) je ustanovljena na Ljubnem enorazrednica v nemškem jeziku, ki je ostala taka še 70 let. Človeku se milo stori, ko se ponovno zave, v kakšnem polmraku so živeli naši predniki celih 1000 let po prvi tuji zasedbi ozemlja in izgubi svobode. Prebujanje je bilo počasno in opaznejši napredek je zaznati šele pred približno 200 leti. To je čas, ko so že živeli stari starši najstarejšega ljubenskega prebivalstva. Hkrati so Ljubenci lahko ponosni sami nase, saj so velik razvojni zaostanek nadoknadili v zelo kratkem času. Danes je Ljubno po zunanjem izgledu, po kulturi bivanja, opremljenosti in kulturi okolice razvit evropski kraj. To je dokaz, da je mogoče nadoknaditi vsakršno zamudo v razvoju, le omogočeno mora biti, da si sam lahko pomagaš. Razvojna darila ne obstajajo. Ljudje to od nekdaj vedo, zato so v dozorelih trenutkih sami segli po njih in si jih vzeli. In namen zapisa je ravno v tem. Topogledno je zanimiv zapis A. Videčnika v Savinjskih novicah, ko je škof Tomaž Hren ob procesijah v Novi Štifti dovolil tudi slovensko petje, “da ne bo vpitja, klepetanja in drugih nekoristnosti”. Očitno so sicer pobožni ljudje nudili nekakšen pasivni odpor do latinskega petja, ki ga niso razumeli. In to je to! Ljudje uveljavljajo edino narodnostno obliko, ki jo imajo - svoj materni jezik. Ta ljudski ponos preko stoletij pripelje do razvite slovenščine v Prešernovih pesmih, Levstikovi kritiki in Cankarjevi prozi. Tako postane ljudstvo brez državotvornosti narod z jasno istovetnostjo, ki se upre osvajalcem v drugi vojni in med njo proglasi svojo prvo vlado. To je pomembno, ker je prva vlada proglašena pred začasno zvezno vlado v Jajcu. Sedaj se ni moglo zgoditi, da bi se Slovenci izgubili v mešanici drugih Jugoslovanov. Po vojni je nastala samostojna republika Slovenija z lastno ustavo in s pravico do samoodločbe, ki jo je izkoristila 1991. leta. Mnoga ljudstva, ki jim ni uspelo ohraniti svojega jezika, so preprosto izginila s prilagoditvijo drugim. V knjigi je samouprava za tiste čase kar idilično opisana. Sodnik s svojo ekipo je sicer lajšal odnose med ljudmi in njihovimi gospodarji - vsaj razumeli so ga. Osnovno opravilo pa je bilo vendarle pobiranje pristojbin in paziti je moral, da so vsi domovi opravili ročno tlako. Nesporno je, da bi v vsem dolgem času popolne nadvlade Slovence lahko pogermanili. To se ni zgodilo zaradi zaničevanja tega ljudstva, ki je nevredno, da bi postalo nemško. Daje to res, kaže tudi naslednje: tako gornjegrajska gospoščina kot druga je živino in drobnico preštevala po glavah, ljudstvo pa po domovih. Ni bilo torej pomembno, koliko duš so usposobili za večno življenje, temveč iz koliko domov so lahko pričakovali pristojbine in druge vzdrževalnine. V tedanjih obdobjih je na območju gornjegrajskega posestva živelo razmeroma malo ljudi. Narava ga je tako bogato obdarila, da bi vladajoči lahko skrbeli ustrezno in pravično za ljudi in posestvo. Vendar je prevladovala miselnost, ki mora, če sc hoče obdržati, zavirati vsako izobrazbo, ki je gibalo človeških dejanj. To je tudi razlog, zakaj je za nazaj tako malo podatkov. Preprosto ni bilo kaj opisati. Noč je vedno enaka. Ni mi znano, da bi med prvo svetovno vojno na Ljubnem obstajalo organizirano strankarsko delovanje, zato tembolj preseneča iniciativa ljudi, ki s kolektivno vlogo, na kateri je 832 podpisov, podprejo državnozborske poslance za odcepitev od Avstro-Ogrske in zahtevajo ustanovitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov (do Drine). Ta odločnost je še zlasti presenetljiva zato, ker je veliko moških v vojni in so se v politiko vpletle ženske, ki niti niso imele volilne pravice. Taka drža kaže na spontano državotvorno delovanje preprostih ljudi v odločilnih trenutkih. Karol Kopušar Aškerčeva 26, Mozirje Še enkrat javno opozorilo! Nabralo se mi je ogromno raznovrstnega gradiva in dokumentov, ki se nanašajo na vsa moja že dosedanja opozorila glede problemov, ki se pojavljajo v Logarski dolini. Vzrok temu pa je tudi neresno jemanje opozoril predvsem s strani PD Celje in pa dolgotrajnih postopkov pred raznovrstnimi organi, kamor sem nastavljal svoje pritožbe, opozorila in zahteve. Kot sem že mnogokrat povedal, si ne moremo kaj, da stvari v grobem ponovim še enkrat. Prekupčevanje z zemljo v Logarski dolini je bilo po mojem mnenju protizakonito. Tu imam v mislih predvsem zemljišča za razne objekte, ki so jih v Logarski dolini gradili »tujci«. Pri tem prednjači PD Celje. V vseh pogodbah, ki so bile sklenjene med prvotnimi lastniki - domačini in bodočimi lastniki je navedeno, da je ob morebitni ponovni prodaji obvezno najprej ponudili možnost nakupa prvotnemu lastniku. Ta določba ni bila v nobenem primeru upoštevana, zato smatram, da so vse tako sklenjene pogodbe nične. Poleg tega pa so bili postopki za lokacije objektivov (dom planincev last PD Celje, spomenik) izpeljani površno. V postopek niso bili vključeni mejaši in zato se dogaja, da se uporablja tuja zemlja, daje objekt sploh funkcionalen. Zaradi tega se določeni objekti nahajajo tudi na zemljišču, ki je moja last oz. last dedičev Plesnik in zato sem od PD Celje že zahteval, da vse to odstranijo in zemljišče vzpostavijo v prvotno stanje. Razen suhoparnih odgovorov z nakazano očitno ignoranco, ni bilo opravljenega nič. Ponovno poudarjam, daje zasluga, daje Logarska dolina ostala vsaj v takem stanju kot je, v domačinih. Vsi tisti, ki so vseskozi imeli samo komercialni interes izkoriščanja Logarske doline, v to dolino niso prinesli nič dobrega. Še najmanj so od tega imeli krajani, ki tu živijo. Pri vsem tem pa je prednjačilo PD Celje. Ker je bilo v zvezi s tem že preveč napisanega, ki pa ni prineslo želenih rešitev, še enkrat javno opozarjam, da pri svojih zahtevah, ki so PD Celje dobro znane, nepreklicno vztrajam. Kot kaže pa se bom primoran, čeprav nerad, poslužiti sodnih poti. Peter Plesnik, Logarska dolina 11 a Spominsko srečanje na Čreti Čretaje povabila v svoje naročje hrabre borce, takrat koje krvavela domovina, jim nudila zavetje in jih obvarovala. Čreta vabi vsako leto vse, ki spoštujejo ta spomin. Jugovniko-va planota je 4. oktobra žarela v vseh jesenskih barvah, nad njo pa seje pelo najbolj modro nebo, ki gaje moč videti. Kako drugačen je bil ta dan od tistega pred 56 leti. Rafale mitraljezov, pokanje pušk so zamenjali govori, glas harmonike, petje braslovških pevcev, recitacije in lep glas povezovalke programa. Pri spomeniku se je zbrala množica ljudi. Triindvajset prap-orjevje vihralo, tam pa so mimo stali taborniki II. grupe odredov iz Celja. Nekdanji partizani in častniki slovenske vojske so v prisrčnem pogovoru eni spraševali, veterani prvega frontalnega boja z okupatorjem pa odgovaija- li. Še zvon pri sveti Katarini je klenkal, mogoče tudi v spomin na tiste davne hude dni. Množica ljudi, ki vsako leto obišče ta zgodovinski kraj, priča, kako je še živ spomin na dni, ko seje odločala usoda našega naroda. Ko so se poslavljali soborci so si zaželeli, da se drugo leto spet srečajo na Čreti. Vera Poličnik, Sp. Rečica 34 Delaj norca iz sebe in deležen boš obilne pomoči; spozabi se v tem početju do drugih in sam bog ti bo pokazal hrbet. Savinjčan Tudi Zgornjesavinjčani čutimo, ko umirajo markantni« ljudje sveta, recimo jim »osebnosti stoletja«. Ja. Tudi tu po naši Zgornjisav-injski dolini se sliši čuti. Ljudje pravijo, komentirajo... Se zgodi. Tudi tokrat. Da so med drugimi kar zapored tri izrazito »markantne« osebnosti tega časa, stoletja, umrle, preminule. In to zanimivo, v kratkem časovnem zaporedju, razmiku. V manj kot mesecu dni, točneje, enega tedna. V drugi polovici tega tekočega 1997. leta. Pogosto pogovori, komentiranja, razmišljanja, pripovedi o velikih ljudeh... Potekajo. Ja, da bom konkreten. O tem, ko se je na Dunaju v sosednji Avstriji, dopolnilo življenje v 92. letu starosti, dr. Frankl-u. Znamenitemu psihoanalitiku, kateri je med drugim izdal tudi 30 knjig, svojih del (prevedenih v par deset tujih jezikov), z vsebinami znanstvene stroke. Prežete s prodiranji brezmejne globine in širine človekove psihe, duhovnosti. Samo njegova »knjiga Človekovo iskanje smisla«, izdana v ZDA, je bila prodana v več milijonski nakladi. Izhajal je iz rodu Zidov. Dogodek, njegova dopolnitev fizične življenjske poti, smrt, je bila komajda opazna navzven (glede na njegov pomen). Potem je v naši dolini odmevala tudi novica o tragično preminuli, za posledicami hude cestnoprometne nesreče (v čudnih okoliščinah) v Parizu, v Franciji, angleške princese, dobre, lepe, 36 letne Diane. Razvezane zakona, v katerem je rodila, dala dva princa princu - prestolonasledniku, v kraljevini Angliji. Princesa Diana, odrinjena iz te monarhije, je v javnosti, in tudi v med-ijih nastopala kljub stiski in ponižanjem pokončno, zravnano... Pravi ideal v veliki vlogi karitativnih, humanitarnih, dobrodelnih, človekoljubnih aktivnosti in dejanj za boljši, bolj pravičen svet.V angleških, pa tudi svetovnih množicah ljudi, nenezadnje tudi v naši dolini, je bila »izredno priljubljena. In zgodilo se je, da je njena smrt preko čustvenih množic (zahtev) »zamajala« stara, okostenela pravila obredij, ki vladajajo v tej monarhiji... Ja, potem se je »razlegla« po dolini še ena »čuteča« slaba novica iz sveta. Da seje dopolnilo še eno »markantno« človeško življenje, človeško z vso globino in širino. Daje v zahodnoindijskem mestu Kalkuti preminila, umrla svetovno znana redovnica ljubezni, usmiljenja, Nobelova nagrajenka, 87 letna mati Terezija. Mati »peklenih« na Zemlji. Ustanoviteljica številnih zavetišč tistim ubogim, bolnim, revnim, zapuščenim, pozabljenim, nezaželjenim, umirajočim... Ko jih je družba zavrgla, se jim odrekla, jih izločila, jim je ta - mati Terezija, nudila zadnja zavetišča... To je bila usmiljena, z ljubeznijo do vseh naj večjih revežev, reveževa zadnja dobra mati Terezija. V svoji vizionarnosti dobroti, občudovanja vredni, je zmogla celo »preseči« miselne okove Vatikana, ko so ji nasprotovali, oporekali, imeli pomisleke, koje ustanavljala številna zavetišča po svetu. V ljudeh, tudi po Zgornejsavinjski dolini, so pogosto besede mnenj, daje mati ljubezni in dobrote Terezija, bila že za časa življenja prava »svetnica« in so za njo kar odveč tista pravila Vatikana, da se postopek za razglasitev za »sveto« začne šele pet let po smrti. Svet je postal z njihovimi zapuščenimi deli, žrtvovanji, zgledi, ravnanji... duhovno bogatejši. Ob njih, fizični izgubi, smrti, pa težko nadomestljivi, če sploh je to mogoče. In revnejši je ostal svet skoraj v hipu, za tri velike »markantne« osebnosti. Nekateri, tujim pravijo kar »karizmatične« osebnosti tega stoletja. O katerih bodo pisali romane, snemali filme v nadaljevanjih, pa tudi nekatere njih, razglašali za »svete«... In prav je tako. Pa tudi, da bi se ljudje iz vsega tega kaj naučili, pridobili, spoznali,... da bi potem na Zemlji bilo manj »pekla« in manj »peklenih«, trpečih ljudi. Iz vsega tega - se naj tudi kaj naučimo! Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje Občina Gornji Grad objavlja na podlagi 6. točke 9. člena Statuta občine Gornji Grad (Ur.l.RS št. 24/95) in sklepa občinskega sveta občine Gomji Grad z 29.04.1997 v sodelovanju z Ljudsko banko Celje RAZPIS Za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Gornji Grad 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni obrtniki oziroma podjetniki, podjetja oz. gospodarske družbe z do 30 zaposlenimi delavci - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma priglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Gomji Grad. 2. Skupni znesek posojila znaša 10 mio sit. Največ 20% skupnega zneska bo namenjeno obrtnikom oziroma podjetnikom začetnikom, ki še niso pričeli obratovati. Rok za začetek obratovanja je 6 mesecev po prejemu sredstev. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene - nakup komunalno urejene parcele za graditev poslovnih prostorov - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov - nakup nove opreme - priprava objektne dokumentacije za izgradnjo poslovnih prostorov - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov 4. Pogoji pod katerimi se dodeljuje posojilo: - najnižji znesek posojila 2 mio sit - najdaljša odplačilna doba 5 let - obrestna mera TOM + 5% - znesek posojila do 50% predrač. vrednosti - rok koriščenja posojila po prejemu sklepa o odobr. največ 60 dni - anuitete: mesečne/kvartalno stroške odobritve in vodenja kredita bo banka zaračunala v skladu s svojo tarifo 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih - dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, storitvami in drugimi podobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše - pospeševanje in spodbujanje razvoja malega gosp. z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij - za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti 6. Vloga posojila mora vsebovati a. prošnjo v kateri so podatki: ime, priimek, stalno bivališče oz. firmo in naslov firme, dejavnost, opis investicije, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri financiranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila. b. Original dokumentacija s tekočim datumom kot priloga k prošnji: potrdilo o vpisu obratov, v register, oz. podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja ali gosp. družbe v sodni register in dovoljenje za opravljanje dejavnosti, oz. potrdilo, daje občan vložil pri pristojnem organu zahtevek za izdajo dovoljenja oz. priglasitev podjetnika. c. Dokazila glede namena posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, pri gradnji oz. adaptaciji zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje, oz. priglasitev del in predračun; Pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo varčevanja posojila in predračun; Pri nakupu opreme predračun ali račun. d. če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju oz. gospodarski družbi: pisno izjavo ustanoviteljev, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju oz. gospodarski družbi najkasneje v roku 6 mesecev od odobritve posojila. e. Izjava o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za dobo, ki ne sme biti krajša od štirih let. f. Dokazila o kreditni sposobnosti: davčno napoved za preteklo leto in podatki o poslovanju v tekočem letu. Izjavo o dosedanjih kreditih; potrdilo o plačani obveznosti državi; za podjetje oz. gosp. dfužbo zaključni račun za preteklo leto in podatki o solventnosti in boniteti (obrazec BON 1,2,3); dokazila o možnem zavarovanju kredita. 7. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz. daje bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v dveh mesecih po dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal, ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. 9. Vloge podjetij oz. gosp. družb, ki že poslujejo več kot pol leta in redno ne zaposlujejo nobenega delavca, ne bomo obravnavali. 10. Rok za oddajo prošenj je 10 dni po objavi v Savinjskih novicah na občino Gornji Grad. 11. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 8 dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem. 12. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Komisija za javne razpise ZAHVALA Mama Micka, na tvojem grobu sveča gori, roža cveti. Na roži čebela sedi in tudi ona ne dojame, da te med nami več ni. 6. oktobra je minilo leto dni, odkar je odšla od nas Marija KOKALJ p.d. Zovletova Micka Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni V SPOMIN Mineva dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Daniel KRAJNC Za vedno boš ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi OBVESTILO Gornji Grad, Attemsov trg 28, posest Zehelj - Prepovedanoje odlaganje inmetanje odpadkov, smeti in dostop na zemljišče Žehelj in v Dreto. Prekrške bomo strogo zasledovali. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene < Maje NATEK se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene bolezni nesebično pomagali in stali ob strani. Nemogoče je našteti vse, ki ste z nami delili bolečino in jo z obilico cvetja in sveč v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Vratanarju in gospodu Pušenjaku, gospe županji Rakun, dr. Butu, pevcem, mojim sošolcem in učiteljem. Hvala prav vsem! Nejc in vsi njeni In ti si tako daleč... Mi ne moremo k tebi, ti ne k nam. A vendar si z nami in mi s teboj. 22.10.1996-22.10.1997 Že leto je od takrat, ko si nas zapustila draga mama Jožica PIKL iz Mozirja Tam, kjer si zdaj, ni trpljenja, ne bolečin, nam pa ostal je le spomin... Tvoji najbližji OBVESTILO Preneham z dejavnostjo gradbena mehanizacija Peter Podjavršek s.p., Planina 1, Ljubno. POGREBNASLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO Od 13.10. do 19.10. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, od 20.10. do 26.10. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, od 27.10. do 02.11. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589. Veterinarska postaja Mozirje, tel.: 831-017, 831-418. Konjaška služba, tel.: 451-031, sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933. Veterinarski zavod Slovenije, Marija Rup, dr. vet. med., tel.: 0609-649-436, izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelja in prazniki od 7. do 8. ure. •••••••«•••••••••••••••••••••a ZDRAVSTVENA PO 1 STAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. •••••••••••••••••••••••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 13.10. - 19.10. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 20.10. - 26.10. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877, 27.10. -2.11. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••■•••••••••••••••••••••••s» SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC SEPTEMBER 1997 1. ROJSTVA Rodilo seje 8 deklic in 6 dečkov. 2. POROKE Kumer Matjaž iz Skoma in Bukovec Nataša iz Ljubije, Jelen Matej iz Žalca in Zaveršnik Saška iz Žalca, Kolenc Jože iz Bočne in Rop Zdenka iz Bočne, Naraločnik Uroš iz Ljubnega ob Savinji in Voler Cvetka iz Ljubnega ob Savinji, Glušič Pavel iz Lok pri Mozirju in Puncer Sabina iz Lok pri Mozirju, Grudnik Miran iz Robanovega kota in Atelšek Bernarda iz Poljan, Šmajs Tomaž iz Polzele in Culk Natalija iz Vranskega, Weiss Stanislav iz Mozirja in Jurič Sonja iz Mozirja, Ver-dev Drago iz Šmartnega ob Paki in Kotnik Katarina iz Ljubije 3. SMRTI Remic Angela iz Vologa, Štiglic Jožefa iz Rečice ob Savinji, Praznik Ivanka iz Dobletine, Lesjak Janez iz Mozirja M OBVESTILO Občina Ljubno bo v tednu Koroških Slovencev v Zgornje Savinjski dolini v ponedeljek 20.10.1997 ob 11. uri v Kulturnem domu Ljubno priredila POSVET O PROBLEMIH KMETOVANJA ob prehodu v Evropsko unijo in možnostih dejavnosti na kmetiji. Predavali bodo strokovnjaki iz Avstrijske Koroške. Vabimo vse, ki se v naši dolini ukvarjajo s kmetijstvom, da sc tega zanimivega posveta udeležijo. VABLJENI! Nß KINO MOZIRJE 18./19.10.1997 SUŽNJA LJUBEZNI - romantična komedija Režija: Griffin Dunne Vloge: Meg Ryan, Matthew Broderick Sam, zvezdoslovcc, je naiven romantik. Maggie, fotografinja, je cinična umetnica. Njune poti se prekrižajo v stanovanju v Sohu, kjer zasnujeta maščevanje do prejšnjih partnerjev... 25./26.10.1997 MOŽJE V ČRNEM - sci-fi, komedija Režija: Barry Sonnenfcld Vloge: Tommy Lee Jones, Will Smith Dva posebna agenta pri tajni vladni organizaciji skrbita, da nezemlja-ni, ki so se preselili na Zemljo, ne bi počeli prevelikih neumnosti... Velik filmski hit! Posebni specialni efekti! Črni humor! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.00 URI IN NEDELJA OB 17. URI. KINO NAZARJE 18./19.10.1997 SANJSKO MOŠTVO - akcija Režija: Tsui Hark Vloge: Jcan-Claude Van Damme, Mickey Rourke, Dennis Rodman Jack Quinn jc najboljši vohun v boju proti teroristom. Hoče pa se umakniti in zaživeti normalno življenje. Toda na zadnji nalogi mu spodleti in terorist usmeri maščevanje na njegovo družino... Akcijski film, v katerem spoznamo nevarno življenje mednarodnih vohunov! 25./26.10.1997 MOŽJE V ČRNEM PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAVINJI 25./26.10.1997 MOŽJE V ČRNEM PREDSTAVE: SOBOTA OB 19.30 URI IN NEDELJA OB 17.30 URI. CENA KINOVSTOPNICE JE 450 SIT. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 ► Tel.: 833-080,833-101 4 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Cvetke in koprive NA ZDRAVJE! Ljubenska županja je že pred časom začela z intenzivnimi pripravami na vseslovensko srečanje županj. Kot je znano, pride v kratkem na Ljubno sam cvet slovenskega županstva, zato morajo biti priprave kajpak temeljite. V družabnem delu obiska naj bi županje poskusile tudi kulinarične dobrote naše doline, zato jih je prva dama Ljubnega sklenila osebno preizkusiti. In da to dobro obvlada, ni potrebno posebej poudarjati. (VSI VELIKI POSLI SE SKLENEJO V OŠTARIJI PRESS) ČE SE ŽENI GASILEC... ... potem je seveda hudič v jaslicah, bi dejal naš kolega z zadrečkega konca. No, tokrat temu ni bilo ravno tako, saj Stanka W. ni bilo treba prav nič siliti, daje vzel Sonjo J.. Stankovi kolegi gasilci so mu tudi v tem odločilnem trenutku zvesto stali ob strani. Celo več kot to. Mladoporočenca so za srečo obilno poškropili z (navadno) vodo. (NA POMOČ, AL JE DAN AL NOČ PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n OVEN od 21.3. do 20.4. Saturn vas bo zresnil in vas postavil na trdna realna tla, toda težavam, ki vam v prihodnjem obdobju pretijo, boste kljubovali z izjemno odločnostjo in upornostjo, še posebno tisti ovni, ki ste rojeni marta ali prve dni aprila. No finančnem področju vsem ovnom grozi kriza, za katero sicer ne boste krivi sami, a bo zato toliko bolj neobvladljiva... še največ možnosti, da vam tudi z denarjem priskočijo no pomoč prijatelj in sorodniki, imate marčevski ovni, ki boste najbolj srečni in priljubljeni, koncu oktobra, ko Venera prestopi v strelca. Če ste rojeni v drugi dekadi, okrog 5. aprila, vam je mlaj začrtal obdobje, ki bo za vas zelo pomembno. Glejte, da boste povečano moč, ki jo boste imeli, izrabili konstruktivno. Vaša naloga v tem obdobju je, razumsko premagovanje ovir. BIK od 21.4. do 20.5. Vaša vladarica Venera je izstopila iz škorpijona, kjer vam je povzročala premnoge neprijetnosti, v strelcu, zato lahko sklepamo, da bodo nevšečnosti kmalu minile. V ljubezni boste začutili več poguma, z izgubljeno samozavestjo boste pri ljubljeni osebi dosegli več pozornosti, če ne ravno idealne merice ljubezni in občudovanja. Denar bo v prihajajočem obdobju igral veliko vlogo, izrabite priložnost za posojilo in zaupajte v svojo srečno zvezdo, ki vam ga bo pomagala vrniti. Novosti se obetajo tudi na delovnem mestu, kjer bi lahko sklenili novo prijateljstvo ali izboljšali odnose s sodelavci. Če ste rojeni v začetku moja, boste še naprej uživali povečam ugled, toda ne počivajte na lovorikah. Nove načrte začnite uresničevati čim prej, dokler tudi Luna obeta uspešen izid. DVOJČKA od 2T.5. do 21.6. Harmoničen položaj Sonca vam obljublja povečano vitalnost, samozavest in vplivnost, Merkur po tekočo komunikacijo, zato bi zdaj lahko uresničili načrte spola, ki vam bo stal ob strani. Če ste rojeni majo ali prve dni junija, boste izjemno živahni in dinamični, toda nagibali se boste tudi k prenagljenosti in nestrpnosti, zato trikrat premislite, predno rečete kaj takega, kar vam utegne spodkopan' položaj. Pretirano zahtevni boste tudi do ljubljenega človeka, zato vam v čustvenih vezeh grozijo prepiri. Najtopleje se boste imeli še vedno tisti dvojčki, ki ste rojeni okrog 3. junija, ker bo proti koncu oktobra negotovosti konec. Vsi drugi dvojčki se lahko veselite kar nekaj lepih dni, saj se bodo družabna srečanja kar vrstila. ^ RAK od 22.6. do 22.7. O Q Mnogi raki se boste odločili za konstruktivne spremembe na domačem prizorišču. Nakupi stanovanjske opreme in druge izboljšave doma, pa tudi harmoniziranje družinskih odnosov bodo v središču voše pozornosti. Če ste rojeni v drugi dekadi, torej sredi znamenja, boste s partnerjem morda težko našli skupen jezik, toda splača se potruditi. Če ste rojeni v tretji dekadi izkoristite povečano priljubljenost, ko bo Venera svetila v strelcu. Ta vam obljublja obilo romantike v objemu ljubljenega človeka. Proti koncu tega obdobja pa boste nekoliko slabše razpoloženi, saj boste tarnali nad nekaterimi ljudmi, ker vam namesto pozornosti ponujajo mrzlo roko in se ne strinjajo z vašimi zamislimi. Poskušajte jih prepričati. LEV od 23.7. do 23.8. Če vas obhaja malodušje in zaskrbljeno ugotavljate, da vse ljudi na tem svetu (z vami vred) zanima samo denar, imamo za vas prijetno novico. V prihodnjih dneh boste na finance kor pozabili, saj boste srečali mnogo zanimivih obrazov, ki bodo vašo pozornost preusmerili na druge stvari. Poleg tega boste začeli tako odločno delati, da za razmišljanje preprosto ne boste imeli časa. Zadnje velja zlasti za tiste čase, ki ste rojeni julija in v prvih dneh avgusta, zgrabila vas bo delovna mrzlica, ki jo velja izkoristiti. Če ste rojeni v zadnji dekadi, po 13. avgustu, pazite, da ne boste preveč zapravljali, če ste rojeni julija, pa le pojdite po nakupih, zlasti modnih izdelkov. V tem obdobju vas bo Venera popeljala v ravno prave trgovine. Zdravstveno dobro počutje. DEVICA od 24.8. do 23.9. V živahnih dneh, ki so za vami, ste najbrž dobro zastavili, zdaj je treba samo še nadaljevati. Če ste vse skupaj samo temeljito premislili in se dogovorili, je zdaj čas, da naredite nekaj konkretnega. Načrte povezane z delom in zaslužkom, bi kazalo uresničiti čim prej, kajti ob polni luni, imate več možnosti, da se bo vaša zamisel prijelo in obrodila sadove. V ljubezni bodo dnevi do konca meseca naklonjeni devicam in devičnikom rojenim po 12. septembru, kasneje bo romantičnih priložnosti manj, zato čim prej planite v objem tistemu, ki vam je najbolj pri srcu. Če ste rojeni avgusta ali v prvih dneh septembra, boste v prihodnjem obdobju precej nestrpni in samovoljni, ker vas drugi takšne ne poznajo, bodo v najboljšem primeru neprijetno presenečeni, v najslabšem pa vam bodo vedenje hudo zamerili. IIILUII. <8 TO rru * TEHTNICA od 24.9. do 23.10. V vaše znamenje je zakoračil Merkur, zato boste bolj samozavestni, odločni in komunikativni, spretni in okretni..., odlično za vse tiste, ki se ukvarjate s trgovino, ali intelektualno dejavnostjo. Ker vam bo jezik tekel kot namazan, se boste uspešno dogovarjali, čas pa lahko izkoristite tudi za študij in pisanje. V ljubezni boste svobodneje zadihali ob koncu tega obdobja, ko bo vaša vladarica Venera delovala v strelcu, ugotovili boste, da čakanje nima smisla in postali do ljubljenega človeka bolj pozorni, zaupljivi in ljubeči. V zahvalo boste dobili celo več, kot boste dali. Če ste rojeni septembra ali v prvih dneh oktobra, boste zaradi ugodnega vpliva Marsa odločno ustvarjali, presežek energije pa bi lahko uporabljali za šport in rekreacijo, odločite se za aerobiko ali jogo. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Sonce v tehtnici ni ravno tisto, kar bi si želeli, toda čeprav vas bo včasih mučil občutek zapostavljenosti, boste imeli vsaj mir pred vsiljivci. Lahko boste živeli bolj tiho in umirjeno, v samoti pa boste ustvarjali marsikaj vrednega in koristnega. Če ste rojeni po 12. novembru, je pred vami kar nekaj prijetnih dni, prehod Venere čez vaše rojstno Sonce vam obeta vznemirljivo romantično doživetje ali srečanje z nekom, ki vos ima ali vas bo imel rad. Konec oktobra bo možnosti za takšna srečanja precej manj, zato če ste sami ali osamljeni, v prihodnjih dneh ne ostajate doma. Drugi škorpijoni boste resnejši in stvarnejši, v ospredje bo stopil boj za denar. Če ste rojeni okrog 4. novembra, se zavedajte, da ni vse zlato kar se sveti in tvegajte samo toliko, kolikor res lahko izgubite. STRELEC od 23.11. do 21.12. Mars je trdno zakoračil v vaše znamenje, veselje se pričenja. Zlasti tisti, ki ste rojeni novembra ali v prvih dneh decembra, boste začutili velik nemir in potrebo po dejanjih, ki vas bo spodbujala k velikim dosežkom. Pazite le, da se v naglici ne bi spotaknili in padli. Poskusite biti tudi malo bolj obzirni, kot ste ponavadi, soj bi z nepremišljeno obsodbo lahko nekoga res prizadeli. Drugi strelci boste nekoliko bolj mirni, vendar morda celo bolj uspešni, saj se vam oba obetajo konstruktivni dogovori in dobre novice. Harmoničen položaj Merkurja kaže, da s komunikacijo ne boste imeli težav, pomagali pa vam bosta tudi povečana iznajdljivost in prepričljivost, ki jih boste imeli v tem obdobju v obilju. Če ste rojeni novembra, se vam obeta tudi nekaj romantičnih dni, če še niste zaljubljeni, se vam utegne zgoditi prav kmalu. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Poslovno področje bo v prihodnjih dveh tednih za vos najbolj pomembno, pričakujete lahko pozitivne premike, nove delovne naloge in uspeh. Priznanje ki ga utegnete dobiti, vas bo prijetno požgečkalo, toda na srečo ste človek, ki nikoli ne počiva na lovorikah, ampak se žene vedno novim ciljem nasproti. Čas bo od vas sicer zahteval nekoliko večjo mero prilagodljivosti in tudi strpnosti, kot jo imate v krvi, toda za te lastnosti boste dobro nagrajeni. Na romantičnem področju bo v tem obdobju vladalo zatišje, kasneje pa boste v prijetni družbi najbolj uživali kozorogi, rojeni po 10. januarju. Če ste rojeni okrog 6. januarja vam bo še ponagajalo zdravje in tudi napeti odnosi z moškim se še ne bodo uredili, zoto bodite kar se da strpni in pazite, da si položaja ne bi še poslabšali. VODNAR od 21.1. do 20.2. Harmoničen odnos številnih planetov z vašim znamenjem kaže, ««'WA da je pred vami prav prijetno sproščeno in simpatično obdobje. Zaradi ugodnega položaja Sonca in Merkurja boste navezovali koristne stike, ki bodo pripomogli k večjim uspehom na poslovnem področju, v stiski pa vam bodo priskočili na pomoč tudi prijatelji. Največ energije boste imeli tisti, ki ste rojeni januarja, izrabite jo za delo, šport in rekreacijo, po 20. oktobru pa zaradi povečane priljubljenosti, ki vam jo obeta Venera, pa tudi za osvajanje. Če pogrešate romantiko, jo boste po tem datumu deležni zvrhan koš, izboljšalo se bo tudi vaše družabno življenje. Najuspešnejši boste še naprej tisti, ki ste rojeni okrog 1. januarja, Jupiter vas bo kmalu presenetil z bogatim darilom, če vas že ni! RIBI od 20.2. do 20.3. Po razburljivem obdobju, ki je za vami, prihaja čas miru, ki ga najbrž že hudo pogrešate..., toda do se ne bi prekmalu veselili, če ste rojeni februarja oli v prvih dneh marca, bi vam mir lahko skalilo kakšno neprijetno doživetje. Nekdo s katerim niste v najboljših odnosih, bi na vas utegnili stresti jezo, lahko pa hi to storili tudi vi, saj boste precej bolj bojeviti, odločni in odkriti, kot ste sicer. Druge ribe in ribaki se veselite precej srečnejšega obdobja. Če ste rojeni v zadnji dekadi po 10. marcu, boste z ljubljenim človekom doživeli nekaj čudovito lepih trenutkov, ki bodo še utrdili vaše prepričanje, da ste res enkraten par. Če ste zaljubljeni skrivaj, se boste skrivali še naprej, toda tudi v samoti vam bo lepo. Finance? Obeta se vam možnost posojila. Pozor! Zadrečke nouice L so tokrat izšle na posebnem, i ekološko razgrabljiuem Mlade violine Veselica na vasi, vsa vas na veselici Opisal bi vam, kaj se lahko zgodi, če muzikantu na veselici pozabijo pijačo točiti. Čeprav je poletja praktično že konec, se v naši dolini vaške veselice ne končajo s tem letnim časom. Kmetje so počasi pospravili pridelek v kleti, kašče, silose, trebuhe in pride čas, ko je delo opravljeno, pa si človek mora odpočiti. Za vse tiste, ki si nimajo od česa spočiti, so si pametni ljudje izmislili vaške veselice. Vljudno vabljeni! Zgodi se kdaj na kakšni veselici, da vasovalci pozabijo na muzikantarje. Najprej jih lepo povabijo, jim obljubijo lep delež od izkupička, celo na oder jih spustijo, potem pa nanje nihče več niti ne pomisli. K sreči so še dobri ljudje tod okoli. Joškov Miha, ki v Veselih vižah igra na ustni glavnik, je bil ondan na veselici hudo žejen, če ste kdaj žejni igrali na ustni glavnik, potlej veste, da se jezik hudo zatika med zobmi glavnika, ko ni kje sline vzeti za podmaz. Usmilila se gaje naša fotografinja, Blenda Tavrl, ko jo je prosil, da bi ga za trenutek zamenjala na odru. "Kako pa naj igram, ko pa ne znam?" je vprašala. Joški Miha ji je razložil: "Ne skrbi, saj vsi trije igramo na ustni glavnik. Nihče ne bo opazil, da ne znaš igrati. Le delaj se, da znaš." Po končani veselici smo vprašali našo sodelavko, fotografinjo, kako je bilo na odru zdržati do konca. Joški Miha se namreč ni vrnil na oder, ker je zlezel pod mizo. "Grozno," je rekla, "tudi ona druga dva sta bila fotografa..." Gofljan Tavrl Če danes srečate Joški Mihata in ga pobarate, kako kaj živi, kaj dela, vam bo odvrnil: "Špilam v kvartetu! In če neuki, kakor ste, vprašate: "Ja, koliko pa vas je?" vam odgovorsledi: "Trije!" Mi smo ga vprašali: "Kdo pa?" "Jaz pa moj brat!" "Kaj imaš brata?" "Ne, zakaj vprašaš?" Ne opija vsak slabič ženske zato, da bi lahko potem z njo seksal, nekateri jo opijejo zato, da jim tega ne bi bilo treba. k Prihodnjič! Ile zamudile Zadrečkih nouic1 z uilaminskim dodatkom! Vaše nouice so ekološko fsmžffioozimo; s: kolesom» to ©troci naitlabajo bottler jim jib starši ne nalojžijol KRONIKA V nočeh s četrtka na nedeljo sta se tepla J.K. iz Spodnjega Pustega polja in M.F. iz Srednje Lepe njive. J.K. je kot razlog pretepa navedel krajo s strani M.F.-ja, ki pa jo je hotel pripisati njemu. J.K. je lepo vprašal, koliko je ura, ko mu je obtoženi navedel, da manjka 15 minut do treh. J.K. je čutil, da za manjkajoče minute krivi njega. Ker se ni dal žaliti inje besede vzel preveč osebno, mu jih je stisnil med zobe. M.F. pa jih tudi ni bil pripravljen požreti in je žalitev umeril kar v J.K.-jev trebuh. Tako sta se obdelovala do nedelje, nakar sta se ob prihodu policije še skregala. J.K. je M.F.-ju zabrusil, da je rogati impotentnež. M.F. pa se je drl na J.K.-ja, da so njega babe zmeraj marale, če ga ni hotela MILICA, se je pa odpeljal z MARICO. Najmanjši Največji Zmagovalci rekorderji Udeležili smo se tekmovanja za najmanjšega Zadrečana. K tekmovanju je pristopil tudi 230 cm velik Velko Mali. Vsi so se ozrli kvišku. "Sem najmanjši v družini, pa sem mislil, da bom lahko zmagal." Napotili so ga na tekmovanje za največjega Zadrečana, ker je kot največji udeleženec tekmovanja za najmanjšega Zadrečana avtomatsko izpadel. Žalosten se je vrnil. "Tam sem pa najmanjši, ker tekmuje vsa moja družina..." je rekel. Zmagovalci za najmanjšega Zadrečana so dobili: 1. nagrada: lestev, 2. nagrada: manjša lojtra, 3. nagrada: stolček, tolažilna nagrada: pručka. Zmagovalcem, največjim Zadrečanom, pa bodo podelili medalje. Vsi trije naj se oglasijo na občini pri okencu drugega nadstropja, da jim bodo svečano obesili kolajne okoli vratu. II xj Zadrečke novice do sedaj že na internetu! v Zadrečke novice tudi na reciklirajočem papirju! nogavicah: Zadrečke novice kmalu tudi v etru! Srenjo Poslušajte Zadrečki val na Zadrečkem kanalu! J X, ZADRECK! VAT NA KRATKO- DRETA! Zmagovalec najmanjših Zadrečanov (foto:B.Tavrl) SESTAVIL: METOD ROSC DESNI PRITOK VOLGE ZASTOPNIKI NOVIH SMERI V DRUŽBENEM RAZVOJU ALI V UMETNOSTI TRAVA DRUGE KOŠNJE PLAZILEC, KI SPREMINJA BARVO SOKRATOV TOŽNIK IME NOGOMETAŠA SAVIĆEVIĆA BOGOVI V GERMANSKI MITOLOGIJI SAVINJSKE NOVICE VIKTOR ENGLER DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI ROMARSKI PLAŠČ MUSLIMANOV REKA V SEVERNI NEMČIJI MOČNO RAZSTRELIVO SKOPLJENEC, VARUH ŽEN V HAREMIH KMETIJSKI STROJ DOMAČA VPREŽNA ŽIVAL GOVORNIK IZDAJATELJI MENIC RUDI NIERLICH JUGOSLOVAN. LJUDSKA ARMADA IME TREH PERGAMSKIH KRALJEV KRAJ NA OTOKU PAGU SKLADATELJ HAČATURJAN PROVINCA NA SEVERNEM IRSKEM ENAKI ČRKI INDIJSKO VELEMESTO POLITIČNI RED VLADAJOČE STRANKE KONCERTNA ALI PLESNA DVORANA BOLGARSKA LUKA AMERIŠKI POD- PREDSEDNIK (AL) SIBIRSKI POVELJNIK KOZAKOV (VLADIMIR) BRENCELJ NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV JADRANSKI OTOK ŽITO TOPLIH KRAJEV KRČMAR, GOSTILNIČAR REKA V OSREDNJI POLJSKI LIDIJA OSTERC LANA TURNER UMRLI SRBSKI POLITIK (MILOVAN) ANGLEŠKI GLASBENIK JOHN NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR (KJETIL ANDRE) OBSEŽEN GORSKI HRBET C[ME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): r > MINI SLOVAR ANIT: Sokratov tožnik ATAL: Ime treh pergamskih kraljev IHRAM: Romarski plašč muslimanov ODEON: Koncertna ali plesna dvorana TRASANTI: Izdajatelji menic Rešitev preisni e križanke: BP, Eva, iritis, levica, kodak, express, tir, tel, Alemao, amaro, kamuflaža, EV, ataka, Enrico, Dl, orglice, Enez, rik, par, minaret, reva, Iza, Ebano, ab, Jerome, obala, Ameron, Sadat. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 20. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (fotostoritve v znesku 5.000 SIT): Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 2. nagrada (fotostoritve v znesku 3.000 SIT): Justika Juvan, Na Pečeh 3, Ljubno ob Savinji 131; 3. nagrada (fotostoritve v znesku 2.000 SIT): Niko Mlakar, Na Tratah 5, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v Kodak Expressu, Na trgu 2, Mozirje. Čestitamo! Rešeno križanko iz 21. številke izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 24. oktobra 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, kijih prispeva prodajalna CVETJE IN DARILA iz Luč: 1. nagrada: cvetlična dekoracija v vrednosti 5000 SIT, 2. nagrada: lončnica v vrednosti 3000 SIT, 3. nagrada: darilo v vrednosti 2000 SIT. T€RMOV€LUR zo vso družino: Na trgu oi 63330 Mo; Tel.: 063V ! VZRM6Š DRN6S - PLRČRŠ JRNURJR! Morda ste iskali prav to. .. j SANACIJE j Izvršimo vam sanacijo na vašem dimniku iz nerjaveče pločevine. Tel. 063/715-526 - zvečer, mobitel: 041/676-975. j MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI ■ Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše I vikend (brunarice), pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, sp. rečica I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja I kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... i Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. [ANTENE IN RTV SERVIS | ■ Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in i J dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar I s.p., 845-194. I RTV PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na I vašem domu, RTV servis Pumat, tel. 843-424. I POGREBNE STORITVE ANUBIS | I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica | i Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel: 0609/654-651. j ODKUP HLODOVINE j Hlodovino smreke vseh kvalitet odkupujemo. Cena ugodna. Tel. 841- j 413 (Jože). i ! VRTNARSTVO TURK, Zg. Pobrežje 2, Rečica/Savinji j ‘ Po zelo nizki ceni prodamo velikocvetne mačehe v trinajstih barvah. * I Tel. 063/831-467, v večernih urah. ITESNENJE OKEN IN VRAT I Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju. Prepreču-1 I jejo prepih, prah, hrup. Cena 350 SIT/m. Nudimo tudi popravilo in | i montažo pohištva. Tel. 831-658. S [TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN ■ Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, i . pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. Tel. 831-! I 109. I TESNENJE OKEN IN VRAT I Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Pre-1 I prečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano | I tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo rolet, | j polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-1 041. I Adriatic' zavarovalna družba d.d AGENCIJA AGENZA d.o.o. Na trgu 20, Mozirje Cenjene zavarovance obveščamo, da bo zaradi povečanega obsega del pisarna v Mozirju od 20.10.1997 odprta vsak delovni dan od 8.00 -12.00, v sredo pa od 8.00 -16.00 ure. Izven delovnega časa lahko pokličete naše zastopnike: 832-459 831-703,831-080 841-220 473-024 841-331 JANZOVNIK Sandi LEKŠE Jernej MATJAŽ Štefan LONČAR Renata MAJCEN Marjeta VEM, Dfl Ml BO OB STRAHI STALA DOBRA ZAVAROVALNICA. Telička, 7 dni starega, prodam. Tel. 841-785. 1001 stiskalnico za sadje ugodno prodam. Tel. 832-610. Prodam dobro ohranjen Yugo 45/89. Tel. 831-458. Prodam novo Bramac strešno opeko. Tel. 843-590. Ford Escord 1,4 ICL, 1. 93/94, dobro ohranjen, prodam. Tel. 833-187 po 16. uri. Tel. 844-298. Upokojenki, ki bi bila pripravljena pomagati v gospodinjstvu, nudim stanovanje. Tel. 832-834. Ugodno prodam trajno gorečo peč. Tel. 832-101. Prodam 486/66, CD-ROM, zvočna kartica, programi Win 95, Office 95. Tel. 843-273. Kravo za zakol prodam. Tel. 844-243. Prodam Jctto JX 1,6 B, 1. 87, reg., prevoženih 108.000 km, lepo ohranjen. Ugodno. Ivanka Kolar, Otok 16, G. Grad. Ugodno prodam vino - Laški rizling. Tel. 062 828 097. Prodam sintesizer CT-637 Casio. Tel. 063/ 844- 238. Prodam hladilnik Gorenje 88 1, malo rabljen, za 20.000 SIT. Tel. 833-105. Prodam kravo simentalko za zakol. Tel. 845- 137. Prodam pujske od 25-50 kg po ugodni ceni. Tel. 702-194. Prodam rabljeno peč za centralno kurjavo na lesne odpadke (Kolbach 300 KW). Cena 15.000 SIT. Tel. 831-893. V centru Mozirja oddamo poslovni lokal v izmeri 38 m2. Inf. po 18. uri na tel. 720-502. Prodam kobilo lipicanko, staro 8 let,' cena po dogovoru. Tel. 831-079, po 19. Uri. Takoj zaposlim šiviljo. Slatinšck Lidija, Ljubija 115. Tel. 833-085. Prodam Jugo 45 za rezervne dele po simbolični ceni. Tel. 063/846-175 po 15. uri. Prodam jadralno padalo z vso opremo. Cena po dogovoru. Tel. 844-436. Prodam Jugo 55A, 1. 87', reg. do 10/98, prodam najugodnejšemu ponudniku. Tel. 833-349, 841-667 popoldan. Prodam metrska drva. Tel. 844-379. Ugodno prodam male psičke (5 tednov). Tel. 831-234. Ugodno prodam ali podarim invalidski moped. Tel. 844-307. KTM LC4 620 SC letnik 96 in opremo za motocross ali enduro prodam. Tel. 063/ 841-055._______________________________ Sveže zelje po 20 sit (lahko zribano) pro-dam. Tel. 722-396._____________________ Prodam brezova drva- za kamin. Tel. 063/ 844-479, Poznič Drago. Prodam vitlo za les, zaZctor4911 -ugod-no. Tel. 063/841-177.__________________ Syntcsizcr, Casio 100 spremljav, 4 oktave, primeren za začetnike, cena 20.000 SIT. Zvezdana Majhen, Zadrcčka c. 11, Nazarje. Prodam strojeno govejo kožo rjave barve. Prodam malo rabljene zimske gume za Jugota. Cena 12.000 SIT, tel. 832-343, zvečer. Prodam kozlička za zakol. Tel. 841-702. Prodam Z 101, letnik 87', na novo registriran. Tel. 832-722. Kupim dobro ohranjeno vitlo Tajfun 4T. Tel. 833-238. Najamem manjšo hišo ali večje stanovan-jc-Nazarjcali okolica. Tel. 041/643-377, 063/831-443. Prodam telico sivorjavo, staro 17 mesecev, A kontrola. Tel. 844-188. V Radmirju prodam 1 ha gozda in 50 arov travnika z njivo. Tel. 864-105. Prodam stiskalnico za sadje 100 1, ccrku-lar za razrez metrskih drv in bukova drva. Tel. 063/832-525. Kupim telička stqtcga 1 teden. Tel. 061/ 825-400. 100 1 hidravlično novo stiskalnico prodamo. Tel. 741-786, 832-225. Prodam R4 GTL, letnik 88, cena po dogovoru. Tel.: 483-293. Novo trajno žarečo peč prodam po polovični ceni. Tel. 841-500. Osebni računalnik PC 200+ Pentium, 14” monitor, zvočna kartica, ročni skener, miška, tipkovnica SLO, cena po dogovoru. Tel. 841-089. Prodam Hondo Civic 1,4 HB, 1. 90, 120.000 km, bela. Tel. 832-307. Prodam Škodo, 1. 1980, neregistrirano, v voznem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 845-163. Prodam nov štedilnik na trda goriva. Tel. 063/893-102.__________________________ V Mozirju (Podvrh) prodamo hišo. V račun vzamemo lastniško stanovanje do 70 m2 v Velenju. Tel. 851-930. Ugodno prodam dobro ohranjen Pcg-ov otroški voziček (kombinacija globoki, športni, avtosedež). Tel. 831-518. Prodam pleteno ležišče 90 x 60 cm primerno za psa. Tel. 0609/647-240 ali 833-230. Trosobno stanovanje 66 m2 v Mozirju prodam. Tel. 063/832-706,0609/644-203. ULTRA if d.o.o. NAZARJE V sodelovanju z JATA Ljubljana vam v vseh trgovinah v teh dneh nudimo PURANJA POSEBNA 11)9,90 SIT A PIRAMIDA SAMO...............77773.................................\.:3.V3...............99,80 SIT Vabljeni v naše trgovine akcijske cene in akcijsko ponudbo tudi v diskontu JATA na Ljubnem. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 3V 7/90 75000 447.697,00 R 19 1,4 5V 9/92 106000 1.340.000,00 R 21 TL 1,4 4V 12/89 83000 800.000,00 R 4 GTL 4/89 114000 330.000,00 ESPACE RXE QUATRO 5/93 211000 2.700.000,00 VOLVO 850 GLT 4/94 138000 3.300.000,00 CITROEN AX 1,1 TGE 5/90 83500 480.000,00 TRAFIC TB 2G PUR. SPS 9/85 79500 680.000,00 JUGO 45 KORAL 6/91 62700 281.034,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERi C2SR d.o.». Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT IGEA d.o.o. Savinjska c. 2 3331 NAZARJE VPIS V SREDNJO ŠOLO ZA ODRASLE Obveščamo, da še zbiramo prijave za vpis v nadaljevalni program za pridobitev poklica LESARSKI TEHNIK. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali poklicno šolo lesarstva. S poukom, ki bo trajal cca dve leti, bomo pričeli takoj, ko bo v oddelek vključeno zadostno število udeležencev. 4 Pripravljamo 40-urni tečaj angleškega jezika. Zainteresirane vabimo k udeležbi. Sporočamo tudi, da sprejemamo prijave za tečaj in izpite iz - varstva pri delu in - higienskega minimuma. Celje - skladišče D-Per 7/1997 co PRI CERKVI V MOZIRJU ŽELITE PRAZNOVATI SVOJ ROJSTNI DAN MALO DRUGAČE? POVABITE SVOJE PRIJATELJE V SLAŠČIČARNO POLONCA! LEPO VAM BOMO POSTREGLI IN PRIPRAVILI MAJHNO PRESENEČENJE. o tn< C+- 3 P t»< c-t- CD < >—< • pr p žagarstvo nazarje Podjetje žagarskih in stavbno mizarskih izdelkov d.o.o., 3331 Nazarje, Lesarska 10 SLO Tel.: +386 63 832-422, 42-31-403, 832-331, faks: + 386 63 831-920, 832-243 NAŠ PROIZVODNI PROGRAM: - termoizolacijska okna in balkonska vrata različnih oblik in velikosti, z možnostjo izbire termo stekla - fiksna in gibljiva polkna - program vrtnih hišic - zložljive vrtne mize in klopi - lepljene plošče - vse vrste masivnih oblog, žagan les Glejte skozi naša okna, svet bo videti lepši! KONKURENČNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA GOTOVINSKO PLAČILO NAROČILNICA - IZREŽITE IN POŠLJITE