Shod političnega društva ,,Sloge" pri sv. Tomažu pri Ormožu. Velike ranožice ljudstva so napolnile dne 17. t. m. ob treh popoldne prostorni vrt Škrlečeve gostilne. Topiči so pokali, raz strehe so plapolale slovenske trobojnice in cesarske zastave, napeta tišina in pozornost je zavladala, ko je stopil na govorniški oder sivolasi narodni prvoboritelj dr. Geršak, ter kot predsednik «Sloge» pozdravi prlsotna poslanca g. Žičkarja, zastopnika V. kurije in g. dr. Rosino, deželnega poslanca. Presvitlemu cesarju se je zaklicalo trikrat gromoviti živio in začelo se je poročilo poslanca Ž i č k a r j a. S pravo pobožno pozorDostjo posluSalo je ljudstvo svojega zastopnika. Narisal je v lahko umljivih besedah sestavo državnozborske večine in opozicije. Povdarjal je težko staliSče dobromislečih poslancev, in kar čudili so se poslušalci, kako pobalinsko so nemški kričači ovirali vsako delo v prid ljudstvu, ker se je z jezikovnimi naredbami podelilo češkemu narodu nekoliko pravice, v resnici pa, ker so izprevideli, da pri novi večini, ki je bila Slovanom pravična, ne bode možno kakor preje teptati tlačenih neneraških narodov. — Grof Badeni je bil Slovanom najbolj naklonjeni ministerski predsednik, a v največji sili pokazal se je nezmožnega težke naloge. Ob burnih izbruhih zdivjanih Nemcev sledil mu je politični cincar baron Gauč, birokrat. Prišlo je Thunovo ministerstvo s Čehom dr. Kaizlom, ki hoče biti pravično vsem. Vkljub vsem obljubam in koncesijam pa razsaja dalje nemška oholost, ovirajoča poslance, tako da v svoji skupnosti ne morejo doseči ničesar. Kar so slovenski poslanci dosegli, zgodilo se ie po interpelacijah in tihih potih, kjer je tudi poročevalec storil marsikaj za svoje volilce. Tako in podobno je poročal g. Zičkar, kar je postalo hkrati ozračje nekako soparno, kakor če se pripravlja k burji. Jezno so stikali glave in pošepetavali poslušalei, kajti pripeljala se je iz Ptuja neka sodrga socijalnih demokratov in barabunskih turnarjev, kateri so s svojim nespodobnim obnašanjem ljudstvo tako razburili, da bi jih bilo poSteno naklestilo, ako bi se konečno vendar ne odločili zapustiti vrt in se naložiti na svoj tovorni voz. Govoril je potem deželni poslanec dr. R o s i n a, ki je ob vidnem navdušenju in pritrjevanju poročal, kako težko in vendar junaško so se borili slovenski deželni poslanci za pravice slovenskega jezika in dosegli vsaj nekaj uspehov, kako vstrajno so delovali v odsekih. Omenjal je raznih lumparij in zvijač nemških poslancev in pokazal, kako brezsrčna je ta svojat, ker je povsod, še v gospodarskem oziru, nasprotovala Slovencem. V prav krasnih besedah je označil prusaške namene patrijotiškega bauernvereina, ki želi kron za lačne «šribarje,» tako da je moral biti vsakdo prepričan o plitvosti ormoških posilinemcev, ki bi želeli pošteno slovensko ljudstvo spraviti rajši danes kakor jutri pod prajzovsko haubo. Volilci so izrekli svojima vrlima zastopnikoma zaupanje in zahvalo, a marsikdo si }e mislil: ko bi se pač naši gospodje poslanci prikazovali še pogosteje pred svojim ljudstvora, recimo pri Veliki nedelji, kjer nemčurstvo tako lepo v klasje gre. Sprejelo se je več prav umestnih resolucij: za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, za slovensko nadsodišče v Ljubljani, za slovenske napise pri uradih, pri sodniji, davkariji, železnici in drugod, za nastavljanje uradnikov zmožnih slovenščine. Potem ko je pravnik Kukovec govoril še za slovensko uradovanje občinskih uradov in je zbrano ljudstvo enoglasno zahtevalo od občin sklep, da zanaprej uradujejo samo slovenski, nastopil je stričnik Stanko Vrazov iz Cerovca in kot slovenski kmet govoril navdušeno za geslo: «vse za vero, vse za slovensko domovino in vse za cesarja.» Gospod dekan Cal je opisal zasluge predsednika «Sloge,> g. dr. Geršaka, ki je v narodnem oziru največ storil za ormoški okraj ter želel mnogo sreče «Slogi» pri njenem delovanju in se zahvalil priredilcem shoda, vrlemu ljudstvu pa za vzgledno lepo obnašanje. Ker je bilo že pozno in so se zbrani volilci že navolili stati, zaključil je predsednik dr. Geršak zborovanje s trikratnim živio sv. očetu Leonu XIII. Prepričani smo, da je dosegel ta shod v obilni meri svoj namen, dobro vemo, da sta si vrla gospoda poslanca, kojih poročevanje smo navedli le pomanjkljivo, pridobila ta dan neoraejeno zaupanje in hvaležnost svojih volilcev, a še boljše vemo, da je še mnogo, mnogo gnjilega v ormoškem okraju in da bo treba vrli «Slogi> napeti z združenimi močmi vse sile, recimo o bližajočih se ormoških volitvah, 6e hočemo pričakovati lepše bodočnosti tukajšnjim Slovencem.