Komentar
Nova vsebina
OBCINSKA organizacija ZK v šiški je tako kakor tudi vse druge v Ljubljani, reorganizirana v tem smislu, da zdaj delujejo štiri četrtine organizacije. V vsem mestu je 20 četrtnih organizacij. S tem je občinska organizacija odpravljena. Hkrati pa je kajpada storjen tudi prvi korak v smeri učinkovitosti in uspešnosti dela ter aktivnosti zveze komunistov v tej občini. Vsaj v prvi fazi je tako izpolnjen tudi pogoj, da se zveza komunistov daljnosežneje ločuje od oblasti.
To poudarjamo zavoljo tega, ker se pomembni smotri zveze komunistov ne uresničujejo samo s formalno reor-ganizacijo, s spremenitvijo oblik organiziranosti, pač pa se predvsem in edino tako lahko izvajajo, če se metode dela in delovanja podrede njihovemu namenu. Kot smo dejali, namen reorganizacije v občinski organizaciji v šiški je bil enak kakor pri drugih občinskih organizacijah ZK v Ljubljani: doseči pri delu takšno učinkovitost, ki bo omogočila angažiranje celotnega članstva, oziroma ustva-riti takšno notranjo klimo v zvezi komunistov, ki bo pri-tegnila vse članstvo brez izjeme h kreiranju in izvajanju njene politike. To pomeni, omogočiti tako delo, ki zahteva delovanje organizacije na širši fronti.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je aktivnost zveze ko-munistov v občinah, zlasti v ljubljanskih (med njimi kaj-pada ni v ničemer izvzeta organizacija v šiški) potekala največ v forumih, se pravi v občinskem komiteju in nje-govih telesih, ali v najboljšem primeru na relaciji občin-ski komite — sekretar organizacije. To je bilo nedvomno nezadostno, posebno če vemo, da je navzočnost zveze komunistov potrebna povsod, torej tamkaj, kjer se nekaj dogaja, kjer nekaj nastaja, pa naj  je to dobro ali slabo.
Izhajajoč od tega in upoštevajoč specifičnosti mestne organizacije, si je reorganizacija v šiški (kakor tudi v dru-gih ljubljanskih občinah) v svoji prvi fazi prizadevala zagotoviti pri ustvarjanju in izvajanju politike ZK ude-ležbo celotnega članstva, pri čemer je s spremembo orga-nizacijskih oblik zajela višje stopnje od osnovne organi-zacije. Tak vrstni red mnogim ni jasen, zakaj v drugih občinah v Sloveniji je reorganizacija predvsem zaobsegla osnovno organizacijo — nastajanje tako imenovanih veli-kih organizacij na terenu in v delovnih organizacijah. Toda v Ljubljani to ni bilo mogoče.
Ljubljana ima namreč največ članov zveze komunistov v Sloveniji. Tukaj je struktura članov zelo heterogena tako po kraju zaposlitve kakor po izobrazbeni ravni, po starostnih skupinah itn. Vse to je naravno velevalo, da se najdejo specifične oblike organiziranja in da se pri an-gažiranju komunistov poudarijo tisti njihovi interesi, ki so po tehtnosti in naravi odločilni in najbolj množični, ter da se njim podredi vse. Tako so pravzaprav nastale četrtne organizacije, ki niso in ne morejo biti miniaturne občinske organizacije, pač pa predvsem organizacijske oblike dela in angažiranja komunistov, ki s svojo aktiv-nostjo dopolnjujejo delovanje zveze komunistov na mestni ravni in omogočajo obdelavo specifičnih problemov, kot so krajevna samouprava itn.
To svoje poslanstvo četrtne organizacije izpolnjujejo prek četrtne konference, v katero so neposredno iz orga-nizacij ZK izvoljeni delegati (s čimer je zagotovljena ver-tikalna zveza) ter prek svojih teles: četrtnega komiteja in komisij.
Po naši sodbi imajo največjo odgovornost in breme komisije, katerih jedra so izvolile prve četrtne konference. Komisije so namreč dolžne kreirati in pripravljati delo-vanje četrtne organizacije. Primer takega delovanja bi lahko opisali približno takole: Problem mladine je v naši družbi in tudi v zvezi komunistov zelo aktualen. Prisoten je tudi na ravni četrtne organizacije. Zato ga je treba proučevati. Nalogo prevzamejo ena ali več komisij. In sicer po naslednjem redu: jedro komisije izdela potrebne teze. Te teze nato konfrontira z razširjenim članstvom, torej z dobrimi poznavalci te problematike, in tam dobe teze svojo končno obliko. Ko je to končano, komisija skliče, naj se tako izrazimo, »zbor« vseh zainteresiranih članov zveze komunistov, na katerem se oblikujejo sta-lišča in predlogi za četrto konferenco, ki je poklicana, da sprejme potrebne sklepe in jih nato pošlje organizacijam in članstvu. Ti sklepi so obvezni za vse. Po tej poti se doseže dvoje: prvič, vsi zainteresirani komunisti sodelu-jejo pri oblikovanju gledišč, aktivno pomagajo pri nji-hovem pripravljanju in se med seboj o tem obveščajo, in drugič, na podlagi takega sodelovanja se sprejmejo sklepi, ki jih mora izvajati predvsem članstvo in ne samo forumi. V tem je bistvo reorganizacije Zveze komunistov v Ljubljani.