:M^l
V Gorici, 22. novembra 1878.
TecajVUl
Olasilo slovenskcga politicncga (Irtish a gori&kcga za brauibo narodnih pravie.
Bloiweisova sve6anost.            |
I
I'K d.ui uovombia 1.1. Muomo.SloviMici po vsoj pra-viri zabilj«'/iti iu»'j naj MJaj»»>o, in poiueulji\oj-o dui v na?i /^osiuviui. Pa taj m* jo pia/noval Tu k-tui roj-sfni f.fi»<l ro «'¦ o1 aM miM>ga nan-da. mo/a i>ktvnoga domuSjubja, noutrudljivoya in nou^tta^ljive^a bontolja za nar<hliu' piavito. l*a«'- hi hilo no>iti v. zliio voilo i/ nmrja, Kf» n> bi >*• iiwlo i/pra/uiti, ako hi hotel s«' htihuui tiikauii vsr zv»-to puv*>«iati, kar jo iiitilo sri'f pri •» ''pi, v<'likau*«ki iiitroilni >v<Maii(»s»iP I'.ili so pis/ .. ..a-n m> y!«>luik«i pr-^iuiili sru! unloljuba t*T jia t. ,v<iuM!i /a :»'»it<( dcio, Utori'inu m* j«' /itoval na> pM'!jt;ii!j»'hi jal-iiaut S» r. -I a n. I» 11* i w r i ^.u K«» hi hi \«"h i, «!a hn-!i» tak'.i ^sj.sjii.i >vrranr)«»t. ktcra j«> ' odlikovaia n:t-',:,',i jiatmliir^a ou'ta, pa kti-ra ji* unli ol» imk'-iji ^nt"»\«> fi'-m' iu ti-nir liarctiiiih sut»v i^kivtio uavdiiiila /a \^frajno J.auuiat) <lolo. ili'lil hi bil ih'U-truiltjtvi', *\\ hi .-." bil'> !** krat tobko <iou>kih ^b»-vt'it«'V piii|a!i» v lu'bi LjuhSjano, k;iti* hi >»¦ jim mit !i;iVikih» z i.'isis'.i «i^iM''iH uat' itic Ijfihc/iii. 'iu >i vide! nav'K.i v.'! tova-,t;ia m.u jm. lilt iwi-i.-a, ki ji» vsikniiii uiMi-.ii .-(* Jivujimi i^krcuiuii Ih^imI.'iiiu uuvdu-Aitt ljisJif/eu i'» \^iv.jtn«st /a iiatudiioidijo, tu si vi-(k'l /vf-?r ^iti(.»w» i/, \,-»b pokr.tjiu niaU'ic Sknouijo, tu si vi'i i wW butt» HtAitto v vcliki niuoZitii. ki su prisli por-i-fiU „».(Vta SIovcnc*'V.u Vid*'l !-i JJulgata, vi«ii?I l»ahuatsu>k«^a H»\ata. .Slisal si hiad n;id KiU tvU'gramov, dosiih m» !•? i/^ o-le S>lo\i'Hij« ia lliva-i^kt'ga, aiitpak tu.li i/ S»hijo. JJumu% Cc-krga in Itu-skt^a. .S'e celo vdt ltfia^ki Tirylti—kotisurtivui kiub, —je iskrooo c* -itital voJiktju naroduc—-federaUaticnc strankc slovcnske.
Naj »rti dov*ilijo prijazni hraki «Sooe", da jim saj su:kollko fj-;iem v.-e. kar scm v druzbi z Gori.sko di'putacijt) (biiu je 17 iioriskih rodoljubovj vidul in dozivcl—Ko m:>» dospi'U v Ljnbljano, ]iriLakovali so nas na kolodvoiu Ljtthijan^ki rodoljubi, naCuhiik slav-nofctnuga odbora /a i/id to svK-aiiosti wk'/asluzoni go?pod'Uribar, potoin gosiiod driavni poslanec dr. Y Os n j a k itd.
Prirkrht'li ,«:0 nam stauoval:-ra v liotolu „Kuiupa".
I'omlrljek wU-r 1 i!a jo ;:/o \sa I^juMjana na no-gah. Yidi-l si piih.ij.ui ',-moA od vm-U .>tra;jij. ici zbi-rati .se kr< L t.arodr.c^a d^nia ,,ntah;ke'\ 1'ioti 9 mi urodi so. Koiztnenia nu;o/-k:a. naprrj po/arna btra/a. za njo ,S(»kciu. /a t»'iu ra/r.a diu>tva z iiaroduinu za^ta-vami in r.al lU'O imi u %seh stauov. ki so nosili lepe vosccae tit»e baklje. Ni?o bili delalci, ampak mo-2aki, moj njimi mo?tjaci. vf-teraai, navodui zupaui, (tudi nekteri Goriiki) deielni po&lanci in celo duhov-
LISTEK.
1ST A   P R B Z I (po Mickiewiczi.)
^ozno ze h zavdda v dvore hlastne vojvoda."
Tegota ga vsega mzjeda. Kaglo ? spahiico skofii, dLi v postelj ubofii,
A 2ene nikder ne zagleda.
Svoje dCi pobesi, k61neL zlddeje z besi
Popra§Ce si give vlasove. Suknjo svilnato slefie, ven iz loznice teCe
I svojega slugo poztive:
8Hej 1 ti Mapce moj mladi 1 h Cemu tamo v ogradi
Mej ndCjo ni psa ni cuvarja? "Vzemi rdCnico mojo, vzemi sviufinico svojo,
Naboje priuesi z omarja."
S tako brambo sta vpadla, v firno drevje sa vkradla,
Kder go§6a altano zakriva* Tarn na miiravem tlaku nekaj beli se v mrRku,
VojvMe je ^ena JJublJiva,
niki—dokani, so nosili baklje, tako da se more reii, bakljada bila jo ule po torn sijajna, kor so so res vsi udliiui stanovi iz srea truali zato, daso nosili baklje in ka/.ali, da jim jo volika oast nositi luL po iuohtu, v ktoiom biva ujih i^krono ljnbljoni uarudui ore,
Godba jo ^promljovala ros volikanhko pa lopo urod-jono vr.-to, ki se jo pomikala po v.soh glaviiih uli-iah. NavtiiiMMii „sla\aklii'i" so so rnzlegali po co-loin mohtu, ki so jo svotilo kot goro.ee morjo. A ta iiavduSomiht jo do vrhunra dospiila, ko smo prisli do bi.^'j mt^i-^a .,<>a,taH, kdor so Ljubljanski vrli povoi poli 11 i kra-uo zboro in jo svinila godba vonec nurud-nili pt'Mii.
Ko so jo „(u''ka" piika/al naoknu, razlcgal Be jo trlas: n>.hiva ocollloiwois!" in misliti si mores, dragi, rodoljubni brali-u, kak voloiaston vsklik jo moral biti, ko jo bosoda Mslava" donola iz gorl uud 15 tisoft nav-dii-iomh riuliiljiilitiv. I'otom so jo pomikala innozica po dolonji'iii proiluiohtji lor \niila so v oitalnico, kdci'BO jo bic/„'4o\iliio Ijiidstva zbralo in skovo do ranoga ju-na propowlo namdno posni.
'J'orok /jntiaj napooi dan slovosnosti, praznik, ki bo voOno ostal s kiasniini Crkanii zabiljvzon v zgodo-viiii nasoga naroda. V prostorni, lopi dvorani zbiralu .ko so dopittaciju iz vsch krajov in ub 11, uri prifiol jo jubilant, ktoroga so zbrani /. res iskroniiui ^ivio-klui hprojoli. Takoj zaoole so so klicati napovedane doputacijo. Najpr\o je jubiiauta v imouu slavnostuega odlMtia pozdravil gosp. Tutor G rase Hi, ki mu je iziixil krascii album, /a toiu no se predstavili kranj-tki dozolni pofclauci, ktore je votiil gosp. del. posla-noe S v u t o c, ki jo ros pritv ginljivo uagovoril mo2a, ki se je v dezolnom zboru toliko let vediio neustraSlji-vo boiil za svetc narudne pravice. Tretja na vrsti bila je doputacija stajerskih Sloveucev, ktere je votiil dezelui publaucc dr. Dom ink us. V tej^deputaciji videli smo stai'Cka, velecastnega kanonika Z u i a, mo-za, vsigdar noustrasljivoga za uarodue pravice, mo2a, ktoroga tudi zimsko potovauje in velika starost nista zadrzevala iti k taki izredni naiodui slovcsuosti. Kdor ljubi res uarod, toga ne zadrzuje vsaka inalenkost.-—
Cetui'ta bila je na visti doputacija Goriskih Slo« vencov, ktora je stela 11 udov, moj njimi 3 deMne poslance, 3 duhovne gospode, druge narodne ^upane in starebine. Govuiuik nase doputacije je s prav gorkimi bosodami pozdravil jubiiauta ter mu izrofiil lep album, v kterem je bila krasuo vezana in tiskaua, od uaSega slavnega posnika c. gosp. Sim. GregorciCa zioze-ua iu od skoro vsch slovenskih obfiiu podpisana fiestit-ka. Govornik je zagotavljal jubiiauta, da Gori^ki Slo-veuci dena&uji praznik vsi v duliu  praznujejo ter da
Krila si je z dtsnico prsij beio tenfifco
Iu oci i lici cvetoci. Z levo fanta pebak zmer od sebe je zala
Pred djo vzdihajdCega v ndfii.
Fant jej sti^e kol^na, pa jej §epLe t Ljubljana!
Kaj vse sem pri tebi zapravil? Jeli tvoje yubkanje, rofiic tvojih stiskanje
Yse vojvoda sam si pribavil?
Ziva ljubav it I6ta v meni za te je vnita,
Ki tera mov k tebi 6ez l'6ke. On nej ljubil, nej je"Cal, samo z mo§njo je zv^Cal,
I bce§ inu se vdati na v^ke?
Kaj bo zimi i leti, k tebi sivec presniti
V  labodjej postelji se vrival?
Kaj bo z ustnic med6nih, s tvojih liclc Crlj«Jiiih Zabranjene slasti mi uSival?
Jaz, ki sem na konjici liodim po dolu, po grifii
V  uevihti skoz vetrov vr§6uje,
Kaj bom k tebi le taval, kaj bom zmer le vzdihaval, I ielel le sladko ljublj^nje P
Se ne do.de mu sluha, on jej SepCe do uba; Zmer mami & prisego je. novo,
so hvalezni in zvesto udani mogu, ki jo narod pro budil ter ga dovcdel do omiko in samoBtalnoati. Jubilant je bil vidljivo giujen, Iro je na8c doputacija go-vOrnik z navdu&onim glasom poudarjal, da ves narod danos gospoda jubiiauta klice o!6ota ter da praznuje njogovo Hedemdeselletnico in kaj more pac bolje razve-seliti bkrbnega .oCcta od tega, da mu hvalezni sinovl dajo zagotovilo, da bodo zvesto in neomahljivo jizpol-novali zapovedi oCeta ter nadaljevali blago delo o6e-tovo.
NavduSeval je blagi naS o?o doputacijo, da naj goriski Slovonei, vrli in iskreni sinovi Slovonije nev-tnulljivo stoje na skrajnem braniku Slovenije; pri-znaval jim je tc^ko staliMe, pa tudi imenoval jib, da so najiskrenejsi in najbolj delavni sinovi Slovenijo.ter da mu njib i»kronoBt daja nado, da je skrajna Htraza slovonske domovino izrofiena spretnim, neustraSljlvim siiiovom, pravim boriteljem za narodne svetinje. Naj bipac I'iistno bofjede naioga ofieta ostale vednoistl-uito nam v tost in pridl Voditolj deputacije jo So polom predstavljal posamezne Llane deputacije, obi gg. dezelna poBlanca, g, Kovaclea, ki Je jubilantu iz* rocil diplom oastiuiga imenovanja n Slave a', g. A. Ko-cijaucito, ki je izroLil diplom Castnoga ob6inarstva obCiiio Podgorske, & g. dekana Kobala, ki je jubilantu javil po diplomu, da ga je BovSka Citalnica lmenovala ^astnoga svojega uda; potem ti. gg, vikarja Cerina in kaplana Cigoua, ki sta jpozdravljala jubilant a v imenu castite duhovSCinc, g. Ivana LiCen-a, ki je iz-rocil diplom Castnega imenovanja za Clana Rihenber-^ke obcine, gosp. iupana Petelina, l:i jo poklonll diplom castuega obfiinarstva Komenske obSine; voditelj deputacije pa je Se naznanil ter izroCil diplorae, da je slavni jubilant imenovan za Castnega ob6ana v Dorn* bergu in Prvafiini, Medani, Lokavcu pri AjdovSCini in v Dutovljah na Krasu. Gosp. dr. Pitamic je izroCil jubilantu lep diplom, s kterim naznanja Tolminska citalnica, da je zbrala slavnega moza za svojega cast-nega 51ana. Bil je jubilant sploh jako prijazen z naio deputacijo, ktera paC nikdar ne bo pozabila te casti in radosti.
Potem [so nastopili Tr2aSkl Slovencl, klero jo vodii drl poslanec g. Nab ergo j, za njimi Isterskl Slovenci, ktere je vodii g. dekan Jan iz Doline. Te-daj tudi tuzna Istra je poslala svoje mo2e slavit velik narodui praznik v belo Ljubljano.            (Dalje prih.)
V  strasti hudi vsi udi v njej se strdsd, da zgrudi
V nardeje se krepko njegdvo.
Svojim slugo vojvdda smukne v go§5o zavdda,
Ter se2e v zapas po nabdje. Eden v pu§ko zatdSi, drugi slugi izr65i;
Nabitih je risanie dvoje.
nO&el" hlapec mu pravi, „kakov vrag tu ongdvi?
Ystreliti ne mogo te drage. Ko sem p6tla odvddil, mraz me hud je prehddil,
Zaliie odf so mi srage."
„„Vrazje plemel hajduCiml jaz te plakati izuttml Tu drugo patrono imadeS.
V  cev je urno postdvi, pu§ko v namer nastdvi, .
Ce ^ena ne pade, ti pade§.
Vi§e, — v pravo, — do Ma — cakaj mojega strelaj Naj v mladega poknem gosp'6da.atf —
Sluga napne, pololi puSko v namer i sprozu.. Pogojen se zvrne vojvdda.
LukaveCki,
„So5a" izhaja vsak p etek in velja
p po§to prejemana ali v Oorici na dom
soSiljami:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta......, 2.30
<5etvrt leta     ....       1.20 Pri oznanilih in prav tako pri .,j)c-
tlmnicah" s« plaeujft za navudno tristop-
a* nsto:
t kr, ('• st tiska I krat
"    n    .»    »      n    2    i»
6    »»    n    n       ,,    3    „
Za veL« Lrke po pro*toru.
Posamezne Stevilke &t iobirajo ps 10 soldov v Gorici v iobakaraici v g«-sposki. ullci blizo „treh kron", °in, na starem trgu. — r Trstu v tobakami-ci „Via della casema 60".
Dopisi in narocnina naj s* blagovo-ljno po§iliajo uredniStvu „Soce" v Gori-i ci Via del Giardino V Zoratti-jevi hiS _ n. nodstr, .„_____________1________l_____
Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se Magovoljno frankwjojo. — Delalcw* in drugim neprerao&nim st narofinin* zuiia, ako se oglast pri uredni&tvu,
SOČA
ObSoi zbor polit. druStva „Sloga8        ]
v Komnu dne 10. tek. meseca.                 I
Zafietek ob 2i/2 uri pop.
Predoeduje prof. Fr. Pov§e; zapisuje A. Ferfila; vladni zastopnik je c. k. okrajni komisar sezanski g. Fabiani. — Navzocnih je 36 dru§tvenikov in nad 200 mo2.                                                              .        I
Predsednik pozdravlja s toplimi besedami ob- j clnstvo izraievaje posebno zadovpljnost, da so kraslri I mozje s tako obilno vdelczbo pokazali, kako so jim I na srca narodni in javni gmotni interesi. — Na to I predstavjja gosp. vladnega komisarja, katerega prosi, I naj bi vis. vladi porocal o sklepih, s katerimi bode j dauaSnji obcai zbor tolraaCil ljudske ielje in zahteve, j 0 prvi toiki — to je o pogozdeuji Krasa — | sprejme zbor po dolgi, zivahni razpravi enako reso- I lucijo, kakorsna je obveljala na Bolmskem taborji: | naj bi se nanireft kolikor mogoce pospeSevala razde- I litev obcinskih zeraljisi med obcinarje v last, saino da zahteva zbor „Sloge" razdelitev vseh obciuskih zem- j Ijiifi toes razlocka in ne pridrzuje za pogozdcnje no- I benih delezev, kateri bi imeli ostati skupna obcinska laitnina. (Odborov porocevalec je sicer zadnje pripo-rocal, a pri nominalneiu glasovanji je ostal njegov predlog v manjsini; —- sploh je po vsem Krasu vko- j reniojeoo prepricanje, da vladni dragoceni eksperi- I menti niL ne veljajo in da bi splosna razdelitev obc. 1 paSnikov najvec koristila.)                                      . j
SlednjiC narocuje zbor druStvenemu odbom, naj I se at to poteza, da bo dezelni odbor pooblascen, do- | voljevati take razdelitve; ker se zdaj, ko je treba za vsak slucaj posebne dezelne postave, doticne obrav- I nave predolgo zatezajo, kar je uze marsikatero ob- | cino do tega privelo, da je rajsi samovlastno svoja I zemljisca razdelila, nego bi Sakala, da ji dezelni zbor I naert postave odobri in se ta potem §e na najvisem I mestu potrdi.                             v                             I
0 drugi toCki razklada g. Strekelj potrcbo I kraetijskega poduka v ljudskih Solan ter sklene s pred- I logom, naj bi se drustveni odbor v ta namen pri vi- I 80ki vladi potezal.                                                   I
Odbornik g. Fr. Leban podpira ta predlog; | on mem, da naj bi se rajsi drugi predmeti na ljud- I akih solah, ki niso tako fliluo potrebni, opustili ali I vsaj nekoliko olajsali.                                               I
Predlog se sa to soglasno sprejme.                   I
Odbornik g. J. Fag an el preclta adreso do I cesarja, ki so jo slovenski poslanci predlagali kranj- I skemu dezelnemu zboru, katero je pa nemSka nena- j ravna ve&na zavrgla. — Potem razlozi v jedernatem j govern pomen velevainega pisma, povdarjaje posebno I zabtevo po zjedmjenji vseh Slovencev v eno krono- I vino; primerja nase razmere kranjskim: ce tarn nad- | vladoje vsled uepravicnega volilnega reda in vsled } vladnega pntiska nemcxirska vecina, so nam tu Ifcali- j jani nepravicoi — a ne le to; naKranjskem se samo j uarodnost zatira, pri nasparogovolijo drzavi sovraM j dementi eeld v namen, da bi dezelo odtrgali od av- 1 fltrijske drzave ter jo priklenili sosedni Italiji. Zjedi- I njenje zvestib. Slovencev bi bilo ravno za to naj trd- j aejsi jez zoper take namere. Govornik priporofia to- | rej, naj obCni zbor objavi, da ne popolnoma sklada z I adreso kranjskih poslancev.                              „        j
Zbor sprejme z navdulenjem ta predlog. Zivijo I Avstrija, iivyo Slovenija! doni po vsej dvorani.          I
S tern je koncan dnevni :ed.                            I
A zbor se spomni pri tej priliki tudi oceta dr. I
Pravopisne opazke.*)
(dalje)
Stajerski in koroSki Slovenei pa smejo seveda z dosti veSo pravico tirjati, da sejnaj posebnosti njiho-vih nareCij ne prezro in ne zanicujejo. Ali pri tern mora biti vendar tudi njih kakor nasa zelja, da bi imeli v nasem vkupnem slovstvu vkupen in popolnoma edinstven knjizevni jezik, in da bi se odpravile vse razlike, ki nas v tej reel se locyo. Kar je v vsa-kem oziru bolje in dosledneje, naj velja, depravnema v narodu veCine; kjer pa manjsina nema nic boljega nasproti postaviti veCinl, tamkaj mora po vsej pravici to veljati, kar ve6ina govori.
Ali pa je res v katerem koli oziru bolje da pi-demo: Lest, den, me5a, meh, senje, set name-atu: Cast, dan, maSa, mah, sanje, sat itd.?
Mnogi bodo najbrg rekli, da je oziroma na staro slovenScino in ostale slavenske jezike v teh in fakih besedah bolje e. Preudarimo nekoliko le-to reCl Res je sicer, da stara slovensLina v nekterih dobrih. sta-rih rokopisih jasni polglasnik (jerek) precej pogostoma z 6 zamenjuje; ali v ravno tistih rokopisih zamenjuje tamni polglasnik (jer) z o. V rnUmi velja to sploh za vse primere, kjer nesta polglasnika popolnoma utih-nila. Glede r.a staro sIoyen§5ino'in ru§3ino potemta-kem ne more biti bolje meh, senje, set, kakor pa
*) V poslednjem liatku naj se bere v 2. sfcebrlSu 5. vrsti od zdolaj: mendanamestu: deleatur imenda, inv 3. ste-btiSu 10. Tiifi od zgoraj; ogr^kem pamesta ok (ieieater.
Janeza Bleiweisa, kateri bol9.t m. obhajalsvoj W letni rojstni god; uioza, kije v vsakern oziru vele-zasloien za doievni in gmotni razvoj slovenskega na-roda in ker ni v drustvenlh pravilih dolafibe, da sme BSlogatt imenovati castne ude, sklene se soglasno in pritrjevaje z iskrenimi 2ivijoklici tioti&semu predlogu, poslati mu iestitko po posebni deputaciji ter izraziti mu najveco vdanos>t in spostovanje.
Koncem se zahvaljuje predsednik za vzgledno dostojno zborovanje, ter priporoca, naj bi vsak za se in vsi skupaj pospeSevali Wage druStvene namene. — Seja je koncala ob 6. uri zveiew.
Napad na italijanskega kraija.
I          Kronane glave in njib svetovaki niso v novej-
I sem casu mi kaj varni. HemSki cesar je bil v krat-I kem iasu dvakrat xavratno napadeo, na zivljeuje ipanj-I skega kraija je ne davno previa morilceva rokaf da 1 no govorinio o napadih na kneza Bismarka, ruskega I Trcpova ia Mezenceva; oroije za take napade se je I kovalo v socyalistifinih kovafiijah, katere so se skrivaj I vgujezdile v skoro vsa vefija evropska mesta in na I katerih nevarne nakane so vlade malo prepozno po-I zorne postale. Zdaj, ko jc strupeoi hidvi uzc na ti-I soCe glav zrastlo, mahajo posebno naPruskem ^6 silno poostrenim orozjera po njih; a pozdoa se skoro, da j vsaka posekana glava miadiCe poganja. Tudi v Italiji I se je zafcelo §tevilo socijalnih demokratov silno muo-I ziti in skoro bi jih identifikovali z onimi iTpublikari-I skimi rovarji, kateri so letos na raznih taborjih ro-I potali o Nneodre3eni Italiji", ki bi se imela s I pridruzenjem nasih primorsko-slovanskih dezel odresi-J ti. A ti ele«nenti bi jo odreSili radi tudi monarhiLno-I konstitucijonalne vlade, odkrizali se svojega kraija ter 1 zapletH bla^eno Italijo v krvave, bratomorske razprti-I je. Ta oprav*e"en sum vzbuja v nas roparski napad I na kraija Humberts dne 17. t. m. v Neapolji. I          Ko se je omenjenega dne kralj s6 svojim sprern-
[ stvom v mesto peljal, skofii nek mo^ v ulici „Carbo-I nara" iz mnozice ter se pribliza kraljevi koCiji; zdelo I se je, kakor bi hotel kako proSnjo podati: v resniei [ pa je imel v roki bodalec, zavit v rudeLo zastavo z I naplsom: nKepubblica universale." — S tern I bodalcem se zazene na kraija; a ta se izogne udarcu, I ki je meril proti sreu, a k sveel le lahko ranil levo I roko. Tolovaj hoLe napad ponoviti, a-ministerski pred-I sednik Cairoli, ki je sedel v isti koCiji; je bil naglo I mej kraljem in bodalcem. Kralj potegne me6 in mahne j napadnika po giavi, ta pa se v divji strasti zaganja I v Cairoli-ja, ter ga slednjid rani v eno rebro. I          Cairoli ne zgubi zaradi tega zavesti, ampak za-
I grabi s krepko roko roparja za lasc ter ga trdno drLi, I dokler ga tudi poveljnik   nkoracijerijevB   po glavi ne j mahne in ga potem v zapor. odzenejo. I          Celi prizor se je tako naglo razvil, da mnogi v
j drugih koCijah niti zapazili niso, kaj se godi. Kralj I se je na to se spremstvom ttaprej peljal v rezidenco. I Vest o napadu se je pozvedela §e le, ko je bil I uze kralj v rezidenci. A zdaj se je bliskoma razsirila I po vsem mestu in telegraf jo je naglo raznesel po I vsej Italiji.
I Ogromna mnozica je bila na mah prcd paMo I zbrana ter je ginjenega srca pozdravljala strasne smrti I otetega vladarja, ki je z balkona odzdravljal.—Kolika I osupnenost po vsej Italiji vsled strasnega roparskega j dejacja in potem kako sijajne demonstracije vdanosti
I   gBBaBBB8gWBBaWSW8S8g8geiUUUJI-^ilLJ^^
I mah, sanje, sat, ker imajo te besede v ruieM le I o ne pa e v svojem deblu, in se ravno tako tudi v I starej sloven§emi Jer" v njih, ako ne ostane, le v o I ne pa v e spreminja. Ako pa tukaj e glede na ru-I S6ino in staro slovenscino n6 bolje od a, tudi v bese-I dah Cast, dan itd. ne more biti, akoravno imajo te | besede sr ruSCini in vcasih tudi v starej slovensfiini v I resniei e v svojem deblu; to pa zato ne, ker nasa slo-I venScma nikjer ne dela razloSka mej pervotnim jasnim j in prvotnim temnim polglasnikora, temuC, kakor je bilo I povedano, oba enako nadome§ca. Ako mi nemamo o, j kjer ga ima namestu polglasnika ru§Lina' in ga tudi I stara slovenscina vsaj dopuSca, dosledno tudi e ne I smemo imeti, kjer ga ima namestu polglasnika ru§ci-I na in ga dopuSca stara slovenScma. KaS polglasnik I ima v sebi oba staroslovenska, ter je nekaj srednjega I mej njima; mora se toraj dosledno spreminjati v a, I ki je srednji glas mej jasnim e in temnim o. I          Stajersko in koroSko-slovenska sprememba pa je
I kakor ce§ka in tudi poljska, dasiravno je v poslednjej I razloCek mej prvotnim jasnim in tamnim polglasnikom I ohranje, starej sloven§cmi in tnUM nasproti enostran-I ska. Na Cehe in Poljake se sklicavati pa tudi uze I zato ne gre, ker se ne smemo lociti od svojih bli^njih j slavenskih bratov, Srbov in Hrvatov, da bi s« bli^ali, I komur se ne moremo pribli^ati, oddaljenim Cehom in I Poljakom, ki spadajo po svojem jeziku h drugej veji I slavenstva, kakor pa mi in nasljuzni sosedje. Potem-I takem je oCitno, da je bolje dan, mah, kakor den, I meli, in^se morajo tedaj po gori povedanem vodilu I Stajerci m Koroki kranjske pisaveinizreke popriieti, j gkQ jim je za jzlogo mari,
in navduSenega veselja zarad sredne reSitve—po vsjeh mestih, to si lahko vsakdo misli, ce tudi^ ne pozaa italijanske vroCekrvnosti. Kralj je kmaio ozdravei; Cairoli pa §e lezi; vendar je tudi njegova raua le lahka.
Kapadnik se pi§e Giovanni Passanante, ima 29 let. je kuhar iz Salvie v provinciji Basilicata doma.
VpraSan, zakaj je hotel kraija umoriti, je odgo-voril: „Jaz sera sklenil kraija umoriti, ker sovrazlm vse vladarje na svetu in vse gosposke.
In zakaj j<$ sovrazite? so ga pra§ali.
Ker hotfem da bode enkrat konec vsej revSclni..
Dostavil je §e, da je imel vedno zelo slabe go-spodarje ter je sklenil svojo izpoved rekod: Prodal sem celo svojo suknjo, da sem mogel bodalec  kupiti.
V policijskih spisih so iztaknili, da je bil Passanante uze poprej enkrat v zaporu, pa vsled obenega pomUoScenja za <5asa pridobitve Rima izpuSLen.
Neapoljsko prebivalstvo je nekda razdra^eno in poniiano ob eoem, da se je sramotni din godil, v nje-ga mestu.
ffAdrijiH se brzojavlja izFlorencije 19. t. m..Si-nodi, mej patrijotiCno demonstracijo na trgu „della Signoria", je podila Orsini-jeva bomba ter usmrtila dvcosebi in nekatere ran i la.—
Sredna Itaiija!—
Dopisi.
V  Gorici, 22. novoinht-a. < rV*iwm«. '•• jp spre-menilo" bi lahko po narodni pesmi zakn / ii, ko se nam po neprestanem dc/i'vji in hudih M-cmiMiih zopet enkrat z jasnega .iii-ba solnci- .snuddja. daii Se nisino gotovi, da se (•«/. not'- zopet uebo ne zanneni, ker jik vendar se uekako vla/110 in se po vrhovih tnlmiu.-kili Krnov in nasega sivega subfda „('avna" ha vi'iluo raz-trgane meghj nekaiit leno vhn'-ijo. I'o/na jesen jt» bila nahim kmetovalcem lotus zartszrlo neiigi'idiia; nuitigo jesenhkih pridelkuv {•» Se na poljih; zinisko zito tudi iSe 11 i povsod po.sejano, in (u pa tarn celo hc na p»d .segnjito ajdovo .suopje v skeiliiju po.spravlj.ijo tor je v naglici mlatijo, »!,i bo vnaj za seim1. Povodtiji so v iiinogili kvajih v nasi dc/.»di, se vft' pa drugod *iko-dovale; blibkalo, grotnclo in troskalo je zaduj»* dui prcteklpga tcdna. kakor za ia^a naj Iiujm! polctim vroCine in to celo v takih krajili, kder vlada navadno o tein Casu nze iudena ziiua. Po jadraiidkem morji so razsajale silno ncvihte, katere so zlasti v trza^ki luki ogroxnno skodo narcdile. Mot': strostnega idemciita je drobiia inajmo6nej.se vetige, s katerimi so bile ladje priklenjene in velikanska povoduja poslopja so se zi-bala mej razburjenimi valovi kakor orehove lupine, Mnogo blaga, ki se je v trzaLki luki nakiadalo in raz-kladalo, so valovi pobrisali in v neskouCuo globiuo zakopali. A naraslo morje je prodiralo tudi cez bre-gove in polnilo inagacine na obre/ji ter mnogo, mnogo poskodovalo. „Si. Narodu4 se pise iz Trsta, da je bil strasen vihar v petek, kakoisnega Jjudjc se ne pom-nijo; valovje morsko je vso cesto od Miramara do Trsta popolno uniCilo, celo skalu nametalo na pot, lea od obal odnaSalo iu povsod v luki silno mnogo Skode naredilo. Voda je odplavala Dtyaku loo sodcev pivtt. Parobrod „Cervignanoi* je utonil.
V  Nabrtzini je strela udarila vzalogo petroleja,
Pa tudi 6e bi bilo oboje enako dobro, bi vendar moralo prvo obveljati, ker se ,ne da utajiti, da ima izreka dan, mah itd, ako ne vtfiine nasegana-roda sploh, kar se mi verjetno zdi, vsaj vecin tistih delov naroda za-se, ki nase slovstvo stvarijo in zdr-Sujejo in, — kar se nikakor ne sme pozabiti, — ker se tako govori na Kraujskem, kjer ima naS knjizevni jezik svojo staro trdno podiago, s katere bi ga ne bilo varno premikati.
Vehka vecina nasih pisateljev se tudi v resniei stanovitno drli hranjskega La; nasproti pa je te2ko najti knjizico, fie prav v koroskem, §tajerskem, prek-murskem, ali krvaSko-slovenskem narecju pisano, ki ne-bi imela zraveu e tudi ve6 ali manj krat a na mestu staroslovenskih polglasnikov. Naj stoji tukaj nekoliko primerov;
V lmjizici: sSveti evangeliumi, koteremi sveta cirkva Zagrebecka slovensko-horvaeka okolu godisca po nedeljah i svetk^h iive. Vu Ce§ke Ternave 1694." bcremo n. pr. den, mesa, pa: tast, ovac itd.
V  prekmurskem psalterju: RKnige ioltarske, slo* venfiene po Terplan Sandori, v Kosegi 1848.": Sest, Cestio, pa: la2, zloCastnost itd.
V  koroSkej knji^iei: „Duhouna branua, praddu-hounah inu iuotnah navarnostah sakobart per sabe nositi; iz nemSkiga u to suovensko spraho sprabernja-na inu drukana u'Koln u'tamlete 1740.": Cest, 6e-§5ana, mies, (geu. pi), pa: casti,*Castiu,jma-§0 (ace.)
Krempl.v „Kratkih predgah,  v'Gradci   1839."
piie den, vihSr, premekne, pa: Sast,  la2 itd.
Sloroiek v sPesmih*: ve§? vesi, rn^Sa, m§«
kder je vsled tega nastal strasansk po2art ter v krat-kera casu unicil 5000 sodfikov petroleja. Mislite si strakovito velikanski prizor!
Neprestana mofia je zakrivila tudi mnogo plazov, o katerih se iz raznih strani poroea. Tudi nase ofiete FraofirSkane je 'tak velikansk plaz v veliko Skodo in v §e huji strah pripravil, kakor jo danes na§ tukaj§nji dopisnik nadrobno popisal. S kratka, kar ni veliko veCino na§ih kraetovalcev slaba letina zadosta kudo zadela in oklestila — to so dopolnila do vrka nena-vadna vremena preteklih dveh mesecev. Ljudstvo je zdaj v obce v tolikih stiskah. — da Bog pomagaj!
V Gorici ziveei Slovenci smo tudi, dasi ne prav oficijelno. — vendar v vecjem krogu rodoljubov do-stojno obhajali sedemdesetletnieo oteta dr. B1 e i-weisa. V pondeljek zveeer smo se zbrali v ta ua-meu h komer.su v hotelu rl*ri luui" : Bo/ja kapljica je tekla in gladila pot wsrliui napitnicam, ki tsu kot ibkre svigale na slavo jubilantu in njegovim ?vestim soboritoljem na naroduem hnji^ci; vbianizbori, kakor ne inorejo biti drugaeni pod komando ..SlaviVvega p1-nerula&. so povzdigovali zivahm^t v ve^eiein krogu in gostilnbar si je tudi po ^\<ijc piizadevai. da nas je vsaj m-koliko od«kodo\al/a sladusn s-ijajnt ga bauketa. pri katt rem so drugi dan v heii Ljubljani *.,deii per-vaki in vi-ljaki naruda. ko >u;o -e mi le v dubu mogH dele.'iti »!Jiln»ve raduMi. Tako zbiuni in radujoii m* prav po di.wjaro -» od| o-dah *-jiu> po bsv.ujavu >voj iskfeni po/diav «d»*ljeio mu «h*!u. Pu'iini'iia ura nas je «• le ra/kropila. I'ri tej piiliki :iuo zopet r-po/uali, kftkii b'pa rci je d r n - t % n;h.-. t in kako dobto bi nam ituoiala «(iiii!«>ti«ic:i >hr,vi.ei-iH v<»oiiu. na me*to, da he, kakt r i'daj. o d«-!gi?j Am ki.i vert rib kiopinio Vfcak lia r-vo;t» >ti.(n. da m.<sm ds;:g z.i dmzeg.i i.c \«\ Nr \c» /in^kitj i-'-' ¦'¦¦ J*' '»* u«J-.i tudi bins prhlu v ,. -Mjj k<s ..Niz/o-. a.ij »,jiu;l i/ <ua?ba Nj. kr. vi». ~M>!:!ija ('kai!cbi<rd; :-pivM];.tl jo je gn»J' de t'lievigue. ki >«¦ je \ pn:;. .Mjrk \i:.il na Fiamofko. V kr.ttktm ptn'ai;::j.-j«» tudi |jr«d'a <'bam bur da. ka-twernu ••»¦ je iioir.i po.- eb:;i> in!w!ji!ja. Naj! (,3je im v*'M'Ii lov ia p--(\'>di'je tit'e po -empv-ki'SU p'dji in ua divje pi teliue v tiuu\rU>u- ^!/-Jti. iu s je vinski go:-t jaku tadr>dat-(it in teiiaj ««d i;j->.:*»%«¦ i'.e^itije iulu>ika-U'la «liobn:'.:ia»'!|':tl'v r.td; \ p.«:d i«\i.eu;u ljiid-l\ti v na>i okola'!, \-'v5h..« i\m \ s.- i/ :-t\.i prav lepo, puj» tuo /,iu»'» iii lain.v) <ms:.»w.
Iz Gorice ^». n.-v. il/.v. .lop.'j UeMje pri'fi'klili dni j« itapraiilo i"> ^vetu »»bil^ skt»I«; pri itu^ jo zlasti saiuo.-tan t;a K«.^ta;<je\i<'i po uj»-m /adela veJika iitf.-rfi"a. V nedeiju /iuhaj y» z.ipa/di i/, Hauio.-tana, da je zenilja irx vrtu d\a uu tri >«.-^ty«i od sj-odnje^a obzidja globoko ra/klat;a kakjb -'» i-e/nji.v na dtdgo iu tudi obzsdjf, na kutoro j-o je \it opiral. na dveh krajih poeeno. I'od ob/iJu'tu se je bi!a uh> u-ula zem* Ija 7. vrta. kar je bilo /-id v :>n di nekuiiko priv/di-iftii'o. Ocitim je l.-iJo, da ne bo i!J-gel vee dolgo po kcneu sUti in se bode tudi v<s odks'.-eni del vrta za njinj posul. ??:iivji!:j saruostanskitu pa-idvalceia to ni biia nova ptika/cn. I'2c. pred kakimi :;») leti fee je bil na laviw tistem laentu vitui ztd v kratkcm dvakrat podrl in !udi neknj zeinije /. vita za lijini posulo. Kaj takega aa j« tudi v nedeljo prit-akovilo; ali nesreca je ta pot daiec Seuki eez staro nujo. Okolu ep.e eez poldne se je z.Uela ZrinSja zojset gibati. Ku k.»s o.l-krSenega /idu se ie p<«ru.-!s! na tiu \u globuko dolu v dolini  se je videlo trstje. ki je padalo,  kakor bi ga
Snik. s tebo. pa:ea.^t, ffjasti, la/, dau, dauus, sauje, vsahne ltd.
Raie v rSlovanstvuB: den, ves. vJeVnica, pa: cast, fasti, east no.
Kosar v »Xebeskej lirani-: d e n. m e s a. m e § n i k, pa: Cast, tastiti. danica. siuzabnik itd._
Torkar v r'livljenju svetnikpY-: den, cest,vc-liCestvo. in:'dan. Cast, veliCastvo itd.
Da se taka nedoslednost v omikauem slovstve-nem jeziku ne more in ne sine trpeti, to mora paC jasno biti castitim pisateljem samim: da za naso knji-ievno sloveiiseino v le-tem primcru le a velja, tega nam, upamo, tudi ne bodo mogli, niti hoteli ovreCi.
Ker pa znabiti ne ve vsaki, v katerih posamcz-nih primenh je potemtakem a pisati in govoriti. ne et hoiemo je tukaj po vrsti nasteti. in sicer naj prej, kje stoji tak a v korenu, potlej pa, kje ima stati v konfinicah ali obrazilih. Vmes bomo postavili tudi pri-mere, v katerih stoji kakov drugi samoglasnik na me-stu staroslovenskega polglasnika, in uze prccej tukaj tudi tiste primerc, kjer se nam je stari polglasnik do danaSnjega dne onranil. Zaznamenjali ga bomo z.a zdaj z vejico '; kako bi ga bilo najbolje pisati vna-vadnej pisavis to bodemo potlej prevdarili.
b'cati,, b'ckati — srfc. bacad, backati Uniter pungere. Vuk.
b'C61a apis; navadno * izpade in iz bfielana-stane pCela, iz tega vdela in dalje Cela, ali pa nastane iz bfiela po prestopu dbela in iz tega ali 6'bela, kar je naj bolj navadno, ali Cm el a, z m za b; dt» se 6 ohrani, ali d2bela in, ker dz nasej slo-YenScim ne ugajn, zbela.                              (Dalje,)
bil kosil. Na sosedovem posestvu, kije podsamostan-skim vrtcim, se je zacelo tudi drevje gibati; veca dre-vesa so poka.la in padala, manj§a so drsala Btoje6 po klancu dolu; znabiti do 200 seznjev daljave je segal plaz. Zdaj se zdruzne drugi kos samostanskega vrtne-ga zidu in za njim odkrSeni kos vrta, — vse, kakor se je priSakovalo. Samostanski in drugi ljudje, ki so bili ravno gori, so z vrta mirno gledali. Ali naenkrat se pokazeio na vrtu nove poke vse blize in blize sa-mostana samega. Gledavci so se morali v teku umi-ktati in preden so bili §e vsi pod streho, so zaSele odstopati stopnjice, po katerih se je iz samostana ho-dilo na vrt. Vse priCujofc je prefiinU strah, da bi ne zacelo pukati tudi samostansko zidovje; ali pomagati ni mogki ziva ditSa. Mej tern je bil uze blizu Cas, ko hodijo redovniki ob nedeijah dnhovne urc molit. PaC tesnega srca se zilmzijo patri in kleriki na koru ter molijo vecernice in zornice pribodnjega dne, ki je inud biti ptazuik posvecevanja brazilik sv. Petru in Pavla. Kakor zdaj. tako gorecc mciuia se nikoli no-bedem >ii zdibnil k Uogti, ko je izrekoval vrstico: ..Haec est {douius Domini rinnitor aedilicata (To je h'\^\ (iofpodova trdno zidanaj" in odgovov: „IUme fuudata et-t supra tiruiani petram (Dobro je postav-ijena na trdno skalo)." - • Hritko zalo.sten pogled se jini je odprl po oilpravljenej niolitvi iz samostanskili e-ken tik pod /.idovi do stri seinje globok prepad z vodo na dim, povi>iua vrta razruSena v prepadu. Plaz je vzel namref zla>ti spoilnjo po podzemeljskih voilah wzmofeno zendjo sabo in tako se je zgodilo, da je povisina vrta, kav ga je bilo od samostana do prve razpoke, sicer o.-lala na niestii, le globoko se pogri'/.niia. Strah za samostan ^anl jebil zdaj seve^i, /la-ti, ker t-n dobajali tudi iz me>ta razni gospodje goii, ki^o hvetovali vsaj v>hoilui, pozneje prizidani konee hitvi. i/prazniti. kar se je po vereiu v resniei /f!«idi!o. /alortna je lula veeeija v obedniei nad glo-buIJut prej adiiiu inej tein, ko he je zunaj zendja fie \ediio pu.-ii-ala, >e bidj zalostna ill tezka noe, ko so nioiali ^aulo,-.tan^ki piebivalci v bolj varnem zapad-uciii komii, na koru in drtignd iskati pribezalisOa. \eudar se. hval.i Ungii! na dalje ni nie vee budega zu'inijlo iu Me sme upaii, da podlajta sumostanskemu poslopju ni tako .spwijeileua, da bi se bilo bati veee in:ieie, Ali uesrera ,p» tudi tako dosti velika iu ftko-do koiunj iuo;',mV prav preeeuili. Izvedeui nio^je ko-dijo, da bi bilo kakib .';u tisoe goldinarjev f:e ne vof. tuba, <la bi se niogel vrt zopit vzdiguiti iz prepada in ura\iiati, kakor je bil; ali treba bi ga bilo seveda bolje uravnati, kakor je bil, ako se neee, da bi se nesii'Ca tei nekoliko let zopet ponovlla.
iz 30VCa l!». iiovomb. (I/.v. dop.) Xenavadno \v.-eio mi danes moje srce bije, kajti ^suoroOati imam iz. na-ega kraja same vesele novice.
Pevva je, da so se v nedeljo nasi fantje, ki so ?u v vrctah slav, pespolka .,MaroiCicu v Iio^ni proti knitemu Tureinu bojevali, zdravi in veseli vernili.
Kakor drugod v velikem, tako smo tudi pri nas v malem pukazali svoje odkritosrino soCutje, slovcsno sprejeitfei vrle boritelje za dom in cesarja.
Ve^elo streljanje mo/narjev se je razkgalo po na§i prijazni gorski doJini. Xektere druzine pa so doSlc vojake tudi pogostile. tako zveeer na posti, pri kate-rej preliki mho maisikaj pozveduli o novi avstrijski dezoli.
Zelo so morali vbogi vojaki pietrpeti, temveci ujih zasluge; ergo-—Slavajim!
Di uga novica je, da je bil 10. novembra, kot dan obcnega narodncga proslavljenja 7u letnice vrlega na-rod. oceta Dr. Iv. Dleiweisa, bovSkim rodoljubom pra-zuik. #
Oitalnica. njih sredisee, pokazala je ta dan zopet, da vselej castno izvrsuje svojo nalogo. kajti ona ne mara v nobeni narodni zadevi za drugimi  zaostajati.
Iuienovala je te dni enoglasno Dr. Ivana Blehvei-sa za svojega casttiega ciana, ter mu izroCila po po-sebni deputaciji doticui diplom.
Na dan slavnosti izra2evala je mej veselim gro-menjem uioznarjev in vihranjem zastav obCno radost bovskih rodoljubov Iz obCe kvaleznosti in vdanosti narodove poslala je jubilantu Se poseben brzojav.
Bistra Soiia danes veselo bobni in svetu razodcva, kaj slehern goriSki Slovenec zeli: Mnogaja leia Slo-vencev ofietu!
!z Krizevca na Hrvatskem, is. nov.  (izv.
dop.) Due 9. t. in. imeli smo v Citalnicnih prostorih slovesen prvi akademiceii „Comers" gospodarskega in gojzdarskega zavoda Krizevackega, kakor je na vseh strokovnih ucilisfiih navada,
Vdelezllo se je ufiiteljsko osobje z gosp. ravna-teljem, sluSatelji celega zavoda obeh strok in nekoliko druge povabljene gospode.
Praznovali smo namreS 18 letni obstoj zavoda, koji je leta 1877 reorganiziran v akademicno in 3te-dajno iolo, v katero se sprejemajo oni,ki so najmanj 4 gimn. ali real, razrede z dobrim uspehom izvr§ili in samo letos bilo je §e dozvoljeno delati „ vstopni izpit" m spodnjo gimnazijo ali realko, kar v bodoSe ne Yerja ve3,
Program celega „komersa" je bil razliCen. Naj-prvo je en sluSatelj iz in. tecaja nazdravii navzoCim gg. profesorjem in celi dru2bi, potemje sledilo petje. Mej toCkami petja govoril je gosp. ravnatelj Vichodil oustanovi zavoda, o mnoflni sluSateljstva (bilo je nam-re6 s poCetka le kacih 10 sln§ateljev, ko je zdaj Ste-vilo nad 60 narastlo) v pocetku in sedaj, omenjal re-formatorje in reorgauizatorje uflliSca, koji so mhogo 2rtvovali, da je sedajno ufiilifice na tej stopinj. Tako se je vrstilo petje, govoriy napitnice i. dr. do peteli-novega spomina, 2ivah.no in redno, tako da je gosp. ravnatelj izrazil 2eljo, naj bi se veCkrat takovi ko-inersi napravljali, koji bodo v poduk in zabavo.
Pevcev bila sta 2 zbora; eden je v sobi gg. profesorjev sodeloval, drugi mej ostalo dru2bo. Prav lepo je bilo, ko sta si oba zbora neprenehoma odgo-varjala.
Jako lep obieaj je ta, da si vsako drultvo iz-bere mej sabo enega nmizoravnateya** koji ima celej skupini zapovedavati, ter za red skrbeti.
Priznatl se mora, da Hrvatska ima mnogo takih mo2, koji skrb6 in mnogo zttviijejo za blagor omike in napredka.
Tudi tukaj§ui zavod sine se ppna&ati % vele-zmoinim g. ravnateljem Vichodil-om, koji nev^udUlvo dela m dober ptospeh napredka, ravnb on si je mhogo prizadclzalepo organizacijo ueiliiea. Omenjatl ntoratn, da imamo tudi izvrstno ueiteljsko mo5, koja so jako trudi na Hterarnem polji za povzdigo znanostl, v to svrho je ule veC znanstvenib. knjig, kojih prej nfjsjm) imeli, spisanih,
hola je separatna: za gospodare in za lumare (gojzdarje). V 5 letih izvrSi slusatolj lahko obe sekcljl.
Sltisateljstvo je jako omikano, ter se zaveda svoje narodnosti. Ilrvati posebno kdiujo veliko aorod-uost do Slovencev. Bploh imajo blage nameiio, kar je razvidno iz tega, da so ustanovili podpprno drustvo za siioiuasmi slu^atelje tega zavoda. Denar (svoto) vlagali bodo v ulogajnico in obresti od vloge delili mej potrebne sluSatolJe.
Vojaki se vracajo iz Bosne, gredo skozl Krilevac in ostajajo po 2 dni tukaj. Bilo je IB, t. m. ko so bili tukaj konjiki (magjari). 3w sem ravno k pveda-vauju ftoi ob 8, uri zjutro, ko jo nekl kmet z vozom in dvema konjema M v gojzd, kar gre proti njemu en BtraSulcM (WaclilmciBtor-Magjar), koji ga silomavstavj ter mu sain konje obrne, ter t njim ravna pozwiusko in sili naj vozi municijo, ^eravno nij bil odloCen voziti. Kmet se niC ne zoperstavlja, ampak prbsi le, da sine doma naziianiti, a takrat vojak naglo potegno me^ ter ga neusmiljeno parkrat mahne, da se ubogl kmet zgrudi skoro mrtev na tla pod voz. Dompv so ga nesli. Zdravniki dajejo malo upanja, da ozdiftvi, ker inn jako velike ranc. Nekteri so s puSkami Sli na p.omc'\ a prepozno, ker so mej tern casom vojaki iue odili. Tukajsno mestno nacelniStvo jekoj telegra-flralo v Zagreb, naj onega okrntneia zgrabijo* Tako je ravnanje turskiii scrodnikov. Zivili Slavjani I Zivila zjedinjenost!                                               Pravoljub.
Politidni pregled.
Delegacije se ka^ejo jako mehke na* sproti vladnim tirjatvam. Tako je budgetni od* sek avstrijske delegacije sprejel skorp vse toCke vojnega redpega proraCuna po nasvetu vlade. Odsek ogerske delegacije za zvunanje zadeve je pa brez posebnih ugovorov potrdil proradun mi-nistra zvunanjih opravil, samo disposicyski fond je pustil ie „in suspenso".
V Lvovu je bil te dni velik Skandal Studenje so hoteli napraviti poslancu Hausner-ju, kateri je govoril zoper zasedanje Bosne, baklado. Ker jini je pa to policija prepovedala in so §tu> dentje vendar pri svoji nameri ostali, priSlo je do krvavega tepeia na ulicah. Po nofii so bili vojaki pripravljeni, 5e bi trebalo, se silo mir narediti.
Ogerski minister Tisza je v adresnej de-bati krepko zagovarjal Andrassy-jevo zvunanjo politiko, seveda ne v Siovanom prijaznem zmislu. Rekel je, da se je nameravalo, fie le mogocei Ttirdijo ohraniti, ali pa vsaj zabra-aiti, da ne pripade Rusiji v plen. Ako bi se bili zoper Rusijo vojevali, imeli bi bill stokrat veC krvavih in dvajsetkrat veS denarnih ^rtev. Razlozil je velik razlofiek mej sanStefan-skim in berlinskim dogovorom in rekel, dja naj bodo male dr&tve v Orijentu videle, da ima Ay strija-Ogerska najvecji upljiv nanje.
Zastopnik ogerskih S r b o v, dr. P o 1 i t je govoril zoper zasedanje Bosne ter predlagal posebno adreso, v kateri je razvil menenje, da se je zasedanje zgodilo zoper kriatjane in Sio?an«| to pa da Je oevanio, to bo rw-
kacilo vse balkanske Slovane, da se bodo zoper Avstrijo zdruzili in tako, meni, sc bo to zdru-zenje ravno s tern doseglo, s Lemur se je hotelo zabraniti. S tem, trdi, se bomo zamerili tudi Rusom. Pa tudi denarja nemamo. Mi bomo iz-dali milijone za zbolj§anje dezele, dragi pa nam |o bodo pozneje vzeli in si v pest smijali, da smo jim zemljo tako lepo uravnali.
Dne 14. t. m. se je poklonila cesarju v BudapeSta deputacija Hercegovineev vseh treb v&ospoznanj in najodliLnej§ibstanov. Gesar jo je prav p^jazno sprejel ter zagotovil svoje miiosti. »Povejte svojim rojakom, — je rekel, — da jim avstrijski cesar odkritosrSno Mi boljSih Sasov in da drii svojo besedo.8 Povab-yena je bila deputacija tudi k dvornej mizi. — Enaka daputacija pride nekda tudi iz Bosne.
V  Serajevu so podali mescani odhaja-joficmu generalu FilipoviCu, diplom castnega me-Scanstva in adreso, v kateri izrazujejo zelju, da bi ostali pod Avstryo ter obetajo, da se bodo za-njo vojsko?ali zoper vsacega sovraznika, bodi si kateri koli.
FilipoviS je izrocil poveljni§tvo vojvodi Wftr-tenbergu. Novejia in slier precej zanesljiva po-roSila zagotavljajo, da je imel Filipovie glede organizacije v zasedeuih dezelah svoje posebne nazore, kateri niso bili Andrassy-ju in njegovim madjarskira prijateljem posebno po volji. Nanae-raval je namrec turske uradnike kolikor toliko odstraniti, srbski jezik kot edini uradni jezik proglasiti in sploh na to delati, da bi se vlada v prvi vrsti na kristjanski element naslanjala. Andrassy in njegovi svetovalci pase ozirajo bolj na svoje sorodnike inzahtevajo, naj se ohranijo turiki uradniki, pa tudi tnrSki jezik v uradih. Ta navskriznost, v kateri se ne kaze, da bi zma-gali Filipovieevi nazori, nam naj jasneje kaze, kam moli madjarski pes svojo taco.
Y  Carigradu, kakor porocajo nekateri dasopisi, se dogovarja avstrijski poslanik grof Zichy z velikim vezirjem zarad pogodbe mej Tnrcijo in Avstrijo o skupnem zasedanji Novega Bazarja.
Govori se nmogo, da bode_kuez Dandukov-Korzakov izvoljen za Bolgarskega vladarja; grof Saratov je pa rekel, da so to le prazne govorice in da Rusija sploh nema v tem oziru §e nobene posebne namere.
Napad na italijanskega kralja v Nea-polji je vzbudil po vsej Italiji velikanske patri-joticne demonstrative. Rim je bil 19. t. m. zve-Ler tudi sijajno razsvitljen; a mej vsemi poslopji se je posebno odlikovala palaca avstrijskega po-slanika.Zato se je bila velika mnozlca zbrala pred palaco ter je tako dolgo rokoploskala in glasno svojo pohvalo izrazevala, dokler se je avstrijski poslanik baron Haymerle se svojo so-progo na oknu prikazal in navduseno mnozico pozdraviL Ministru Cairoli-ju je podaril nekda kralj zavratno verigo z redom Annunciata.
Razne vesti.
tJVieme se je spremenilo". Ko smo daviiz-roCili tiskarni dopis iz Goiice, smebljalo se nam je prijazoo solncice z jasnega neba; ko sklepamo list, pa uze zopet prav rablo dez rosi. Kdaj bo pac konec te ve5ne mokrote ?
Odlikovan na razstavi v Parizu je mej dra-gimi gospod Alojzij Bader iz Goricet kateri je, kakor poroca Dunajska B€Jomtmal-Presse% razstavil lepo zbirko cist© vo§cenih svec razne velikosti. Baderjevi voSceni izdelki bo oze zdaj v tretjic odlikovani io si-cer so dobili poprej castno priznanje na razstevi leta 1855. in diplom (castnega priznanja na razstavi leta 1873.
PolitiSno druStvo „Edinost" je imenovalo— V obSnem zbora 17. nov. sbglasno za castnega adag. dr. Janeza Bleiweisa in izvolilo tudi po predlogu g G. g. Davorina Trstenjakain dr.Kocevarja za castna uda druStva „Edinosti."
Nesreda v Kronbergu. V nodi 16. t. m. se je odtrgal vsled neprenehljivega dezevja izpod hriba gkabrijela (Sv. Gabrijela) nad Kronbergom en kos vi-
nograda, 150 metrov na girokeua; plaz jezajelhi§o u-bozega kmeta Gadnika in jo vso razm§il; >esreCna dru/ina je s6 silo Mvljenje reSda. Skode je okoli 700 goldinarjev.
Ne ludajte kamenja! Ivan Petrovid, ktnefc na Vogerskem v Goriskem okiajt, pri 50 letih, je Sel na av. Martina veCer iz domafie kiinie domov, kar gahi-ponia zadene velik, se silno nioCjo vr^en kamen >f no-go, da se je moral koj v posteljo vlefii. Ker inu je bilo vsak dan sfabSe, prenesli so ga v bolni§nico m:-losrfinih bratov v Gotico, kdcr se je bramorka lotila kosti in nesrefineza v grob spravila. Sodnija si je za-stonj prizadevala pozvcduti, kedo je kamen tako ne-stecuo all hudobno za>aeil — tem manj je bilo kaj pozvedeti, ker tudi raujciiec ni vtdel za nobenrga sovraznika in ni tedaj ua nikogar biimil. lVtrovic je zapustil 2eno in otroke.
Qrozna povodenj na Ljubljanskem mahu, kakor§ne prebivulci 10 aii vee let niso doziveli, tra:a ze vefi dni po ueprenchanem de/evauji. Na veC kzu-jih stoj6 hiSe v vodi, ljudje he morcjo v folnu voziti. Najved trpi pri tem zivina. Tudi Sava j(^ zebi uura-stla, na HrvaSkem je taka povodenj, kakoihiie /•; od leta 1851 ne punuiijo. Okoli Za^rebaje vee mil) zem-Ije pod vodo, iz katere mole sela in hise kukor ot -ki; prav do Zagreba s>ega povodenj. To bo pa zopet vehko Skode, ker so vode skoro povsod iz luegov sto-pile.— Nov.
Adresa, katcro so slovenski dr/avni in dezelni po-slauci, narodni obein.ski odboruiki ljubljaaske^a turata ia odboraiki vseh naroduih dru>tev v Ljubljaui pod-pisali in dr. Bieiweisu izrocili so gl.tsi:
Blagor Vam!
Vsa rodoljubna srca, kar jib je na sdovenskrj zein-Iji od sinje Adrijc, do preko Drave, od Suce do Mure, od Zilje do Kolpe radoatna deimsnjt dan v duhu z Vami praznujejol Redko kilo doeuka tvrst ua diilm in telesu Stevilo Vasih let, a koliko jih je .^e le. ki s tako polno zadovoljnostjo kakor Vi morejo ozitati se na dolgi trnjevt pot za sohoj!
Skoro bode sthidesetlet, kar ste — dozorel moz z veleobSirniin ziiuiijem—vrnilt se v Svojo doinoviito.
¦ Bistro VaSe'oko je brzov izpoznalo tozno njeno stanje. Zelec rojakom koristiti in pomagati, i.ikali ste kakor umen zdravnik uzroke gospodurskemu in du-fievnemu hiranju prebivalstva, in so zdravljeujem za-eeli pri korenini. Takoj ste sprevideli, da narodui prerod mora izvirati iz narodovega jodra, iz se zdra-vega kmetskega stanii, in zato ste obrauali vso Svojo skrb v prvej vrsti na poducevauje slovcnskega kmeta. Treba mu je bilo poduka o vsem. Ttijka maLehaf ki je v sinovili tlaCenega roda, ki od pivega tukaj sta-nuje, videla le robove, nikdar nij brigala se za njiho-ve teimje in bolesti; kaj cuda, da je ta na§ rod zane-marjen zaostal? Vi.ste jeli podu^evati ga o poljedel-skem in obrtniSkem uapredku, ter zvlasti v to svrho ustanoviii si glasilo, Cestitljeve
Novice,
katere od tistik casov do zdaj skozi trideset in pet let redno kodijo mej Slovence, obilen sad rodeee.
Jasno Vam je bilo uze s pofietka, da poduk sa-mo v kmetovalskem .oboru §e ne zadostuje naSemu narodu, ampak da mu poleg vsakdanjega kruba treba i druge hrane, Ce hofie reSiti se propada. Zato so Novice Slovenca tudi uCile spozuavati samega sebe in brate okrogi, odprle so svoje predale vsem strokam, postale in dokaj easa ostale sredotofije vsega slovstve-nega gibanja na Siovenskem.
Novo polje se je odprlo u2e mnogostranskej Va-§ej delavnosti, ko je zarija drlavljanske svobode tudi avstrijskim narodom vzhajati zaeela; obeeaje jim boljSo bodocnost. Hvalezno ljudstvo je mofa, ki .mu 39 bil dobroten uCitelj in vesten svetovalec v vseh stvareh, takoj izbralo si za svojega zastopnikain do dena§nje-ga dneva ste najodlicnejsi zagovornik, neustra^en bra-nitelj de^elnim in narodnim pravicam.
Cem bolj se razvija narodni zivelj v vsacem ob-ziru, tem veeje je Vaie trudoljubje. Kamor koli se obrnemo, povsodi vidimo Vase ime, VaSo roko, vi-dimo, da stevresnieizmeromprvakl Narod neStevilne Va§e zasluge dobro pozna, ceni ia slavi, ker Vas u^e davno imenuje svojega
Odeta.
Blagoslavjal bode VaSe delo §e pozni vnuk in pomuil, da s*e Vi za Casa narodnega jprobujenja pra-dedom bili vodnik.
Od vsek stranij Vam denes Slovenci na mnogi nafiiu izrekajo svojo udanost, svoje spogtovanje, svojo ljubezen. Na Celu dolgej vrsti VaSih Cestilcev se Vam klanjajo ustavni zastopniki na§ega naroda in dni, pri-rodnega njegovega sredi§c», poleg njih pa poverjeniki ljubljanskih dru§tev, katera pred vsemi dru^imi uzi-vajo in obfiudujejo rodoljubno Va§e prizadevanje.
Ponos in dika mile nam domovine, vzor vernih njenih sinovl Prejmite iskreno in navdu^eno na§e Ce-stitanje: Bog Vas ohrani §e mnoga leta, sloveaskemu tarodu na sreoo, Cast in slavo!
V Ljubijaui 19. dan novembra 1878; leta.
VabUo k Citaluicni veselici dne 24. novembra 1878 v dvorani gospoda Skaramanga v Sezuni.
Red: 1. Carodej. % Tombola. 3. Pies. Zaeetek ob 7I/2 uri zveeer. Vstopniua za neude 60 kr. zaude 30 kr.'                                                       Odbor.
Kolika razlienost! Bakljade na predvefier dr. Bleiweisove sedemdesetletuiee dele^ilo se je nad 15 tisofi oseb od vseh slovenskih in drugih slovanskih strani, 150 obCin je imenovidojubilanta fastnega obfiana, :>G druStev ga je spnjclo za east nega flana, nad 200 deputiicij je prislo Oestitat mu, mnogo njih celo iz drugih dezel, nad 400 pozdravov je prinesel telegraf, \ 10 veljakov je sedelo   pri   sijujnem bankftu -— eela
Ljubljana  je bila   na   nogah ..... vse v veto   slavo 0-
fetu dr. Iileiwei.su, prvaku sloven.skega naroda; — a I:onstitucijonaliio ueiueursko dru>tvo v I>jubljani je rapovedalo na dan 20. t. m. vi-lik shod v kazini in cujfe! prislo je cclili l.'J udov, mcd njimi uobc-nega m'-.^C-ana. Kolika razlienost!
Dunajska borza.
		::-•   ii-.v	
Kiiotni ilr/. d«l^ Diiotni civ. di)l;' Z!at.i r»-i.t»     . Ihilu dr/. [.oiiyilf	v »i;,iikovrih   .    .    .    ¦ v hV< !»ru    .   .   .    .    •	«•,: f?i. ;;.»	kr.
Aicfijf nun.due \ Kt-cilitae ukciji;	duke.....•	:.',7   „  ."')	'"
I.o:jil»n  .    .    . Snhri)    .    .    .		ji'J   „  in	"
Najinl.    .    .    . C. kr. e.kii.i   .	::;::::::	¦>    „    '.'m	;;
	als B»!»!e"» und Prei«wiird!88t«,»	I
	Dio Regenmiiiitel, AVa^ndiMjkfMi ^Plafhen'i. Bcllfinla^n. WiMolff	
	.Iff k. k. fir   l\-U<r;U : von M. J. Elsinger & Sohne -¦   in Wieti, Neubau, /(dloiva^si' L','	
1	UefettMen t!e» k. Mi-.d k. Krie<*i»:liii-.*!- i,:cr.i. Kr. M*J Krife'jrnaririfi. vie'.er IJ'.irr.*r;i'.aMa::"!i»',-r: ejc.   fx.	1
		
Ravnateljstro zastavljavnice (Monte di pieta) ustanovljcne po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode due 9. dccembra 1878 zafiela javna draz-ba (fcant) ncreSenih zastav III. Cotrt leta 1877 t, j. tiste, ki so bile zastavljene meseca julija, avgusta in septerabra 1877.
F Gorki 6*. novembra 1878.
Ravnatclj: D. Lovisoni*
ili najboljscga   dornborSkega vina  je  po )S| posteni ceni 11a prodaj. i|{     Natan^nejc se pozve pri firmi   KavSic j|( et Ferfila na Korenji v Gorici.
Eg
I
i
Naznanjam,
da sein. svojo pisarnico prelozil f I. Had-stropje Tominz-ove hise ua trgu prestolne cei« kve stev. 29.
Anton Ersettig, inzenijer.
^fayatel| ia odgOYorni wednik; ANTON FABIJMlV —|Tiskar 5 HAILINGy Gorid,