Stev. 11.
Y Mariboru 15. marca 1883.
Tečaj XVII.
List ljudstvu v poduk.
Uhaja vsak četrtek In velja « poštnino vred in v Mariboru i pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 sld. 80 kr., xa četrt leta 80 kr. — Naročnina «e pošilja «pravnlštvu v dija&kem semenišča (Knabenseminar). — Deležniki tiskovne*» društva dobivajo list brei posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjig&r Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 1A kr
Kako se Slovencem godi, če jim Nemci ali nemikutarji gospodarijo.
(Celjskemu nemškutarju Glantschniggu pod nos.)
Slovenci imamo mnogo slabostij. Ena, največjih pa je gotovo ta, da prepuščamo pre-radi gospodarstvo Nemcem, in, kar je še slabše in grje za nas, nemškutarjem, to je ljudem, ki jih je rodila priprosta slovenska mati, ki so se nemščine le za silo v šoli ali pri vojakih naučili, ki živijo med Slovenci, a Slovence in jihov jezik sovražijo in preganjajo, ako se njim le prilika ponuja ter se sami med Nemce štejejo. Tem pripadajo še slovenski izomikani Judeži po mestih in trgih.
Ako me vprašate, kje Slovenci ljudem te sorte gospodarstvo izročajo, odgovarjam vam, da si Slovenci kaj radi take spake za župane volijo, da jih volijo v srenjske in okrajne šolske odbore, v okrajne zastope itd.
To vse smo doživeli v našo največjo žalost, v največje veselje naših sovražnikov, kojih število je večje od onega naših prijateljev, še le pred kratkim.
Slovenci bodo videli, kakšen sad bo to rodilo. Toda sad ne bo dober, o tem jih lehko poduči to, kar bom jim zdaj razlagal o g. Dr. Brezniku, ki je bil še pred kratkim župan v Ptujskem mestu in zastopnik hranilnice, (špar-kase).
Tega gospoda so tudi Slovenci pred nek-terimi leti spravili v krajno šolsko svetoval-stvo za šolo ptujske okolice, čeravno so imeli med svojimi može, kateri bi po vsem dobri bili za odborništvo.
Toda po gospočko se ne nosijo in nemščine ne lomijo in zatorej tudi ne morejo biti dovolj pametni in dobri gospodarji — mislijo in mislile so nektere puhle glave in so segnole po nemškutarji!
Gospod Dr. Breznik je tistim, ki so ga v šolsko odborništvo volili in tistim srenjam, katerim je zavoljo njihove nemarnosti nekoliko
let gospodaril, 1. 1880 vže račun položil pri c. kr. glavarstvu v Ptuji, kjer so ga njegovi prijatelji, ravnatelj Ferk, stari Strafela in nek-teri drugi odobrili, dasi je bil proti jasnim besedam postave in na veliko škodo srenjam, katere morajo za okoliško šolo ptujsko plačevati.
V tem računu naračunil je g. dr. Breznik srenjam več navadnih pisem, katere ob sebi niso bile nič vredne in katere bi moral pisati zastonj, za 60, 80 kr. in goldinar; za eno samo dolžno pismo, katero je napravil, zaračunil je celih 25 fl., za pot k notarju, da je dolž. pismo podpisal 8 fl., za neko poročilo na deželni odbor štajerski 20 fl., za navadno prošnjo za vknjiženje dolga 10 fl 35 kr., za pot, da je šolo ogledal — moral je iti kakih deset minut daleč — 5 fl., za račun, katerega je sestavil o zgradbi šole 20 fl. itd. ter je naračunil 154 gold. 7 kr.
To so mu, se ve, srenje tudi plačale, ter so si za drag denar kupile pameti.
Ali to ni lep hasek, da jim niso slovenski pošteni možje gospodarili, ampak ptujski župan, hud nemškutar in sovražnik Slovencev?!
Tako drago in še draže morajo si vse srenje po Slovenskem, katere se z nemškutarji bratijo, katere najslabšemu nemškutarju in bahaču več zaupajo, kakor poštenemu in ponižnemu Slovencu, pameti kupiti, potem bodo začele segati po svojih možeh, potem bodo sprevidele, da so tudi ti dobri gospodarji, dasi po nemščini ne gladijo in svoje slovenske matere ne zaničujejo.
Srenje ptujske okolice naj se zdaj pip-ljejo z Dr. Breznikom za tiste goldinarje, katere je protipostavno, krivično v žep vteknil. Teško da dobijo kaj nazaj! Drugim pa naj bo to v svarilo!
Ako Slovenec ne najde Slovenca, kateri bi mu pomagal, kateremu naj zaupa gospodarstvo, tako še menje najde zagrizenega Nemca ali nemškutarja za to sposobnega.
Mesto Ptuj je tudi nekoliko časa molilo Dr. Breznika kot svojega malika, ker je Slovence hudo črtil.
Toda meščani so se ga tudi naveličali in pri zadnjih volitvah v mestni zastop ga niso več volili, ter so mu vzeli slednjič celo hranilnico (šparkaso), katero sta on in jegov židovski koncipijent, kot dobro rejeno kravo pridno dojila.
To je konec zgodbice. Dr. Breznik namerava iti s svojim denarjem v Gradec živet; tu bo lehko mirno in brez vse skrbi živel.
Ptujčani pa, ki zdaj pravijo, da jih je slekel, ker jih je za hranilnico pridno tožil in rubil, so se tudi prepozno spametovali!
Daj Bog, da Slovenci iz te zgodbice posnamejo tisti poduk, kateri jedini njim bo koristil !
Sami bodimo gospodarji v lastni hiši; pustimo vse tiste, ki niso naše krvi, ali jo zatajujejo; ogibljimo se njih, kakor gobovcev in srabljivcev !	—e—
Volitve za okrajni zastop celjski.
Dne 7. t. m. so se tukaj vršile volitve za okrajni zastop v skupini velikega posestva, ktere volitve izid je bil za nas Slovence neugoden, ker od 175 odanih glasov, si je naša stranka samo 50 glasov pridobiti mogla.
Ce je tudi ta izid vsak pričakoval, kteri pozna volilni red za omenjene volitve, se mi zdi vendar le potrebno, o tem še nekaj objaviti, da tudi prosto ijudstvo spozna uzroke propada naše narodne stranke v tej skupini.
Kako je znano, se voli okrajni zastop v štireh skupinah in sicer:
I.	veliko posestvo, v kteri skupini volijo posestniki, kteri plačujejo na leto najmanj 60 goldinarjev direktnega gruntnega in hišnega davka;
II.	velika trgovina in obertnija;
III.	mesta in trgi:
IV.	Kmetske občine.
Vsaka skupnina voli 10 zastopnikov.
V prvi skupini kaže zapisnik okolo 230 volilcev, od teh jih je pa najmanje 120 (tedaj več nego polovica) takih, kteri imajo le hišico v Celjskem mestu brez drugega posestva, ker se od naših uradov postava tako_ tolmači, da tudi te imajo volilno pravico. Ce je pa več kakor polovica volilcev v Celji, potem se lahko sprevidi, da narodnjaki v tej skupini ne morejo zmagati!
Število odanih glasov je tudi to pokazalo, ker od mesta Celjskega jih gotovo ni izostalo 10 volilcev pri tem, da so si tudi od vzunaj okolo 20 glasov pridobili ter na taki način je bila večina gotova.
Vidi se tedaj, da je po tem od nemške večine štajerskega deželnega zbora sestavljenem volilnem redu narodnej stranki čisto nemogoče, večino v omenjeni skupini doseči. — Večina v skupini velikega posestva pa odloči večino celega tukajšnjega okrajnega zastopa, ker je skupina obertnikov, kjer je le okolo 12 volilcev, tako gotovo nemška kakor mora biti skupina kmetskih občin gotovo narodna. Skupina mest in trg se pa cepi, ker voli Celjsko mesto in Vojnik nemško, Šentjur in pa Zavec narodno.
Vidi se tedaj, da je v Celjskem okraji samo volilni red temu uzrok, da narodna stranka ne more pridobiti večine v okrajnem zastopu ter da tro-bentanje nemčurjev in nemških časnikov, pa tudi „Celjskega lisjaka" o veliki nemški zmagi v skupini velikega posestva nič druzega ni, kakor prazna „baharija.". Tudi trobijo nemški časniki, da je bilo pri volitvi navzočih 60 slovenskih kmetov, od kterih ste dve tretini volile za nemške kandidate!
To je pa gola laž, ker celi volilni zapisnik kaže komaj 34 kmetskih volilcev, od kterih pa polovica ni prišla k volitvi, kako je po tem takem mogoče, da jih je 60 za nemške kandidate volilo???
(Konec prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
Hmeljarstvo.
IV. Grof prof. Vilhelm je bil za dratnato napravo, kakeršne so po drugih deželah v navadi. Postavijo se namreč, dolgi hrastovi stebri v neki daljavi eden od druzega vrh kterih se drot napelje. Na te drote pridejo od vsake rastline droti pripeti (kteri so v zemlji s klinom pritrjeni), po kterih se hmeljevina ovija. Take naprave so za 30% dražje od rant; atudidelj trpijo ko rante. G. prof. meni, da se v dratna-tih napravah mrčesi tako ne zadržujejo, kakor po razpoklinah rant in da rastline ni treba rezati pri obiranji cvetja, ker to škoduje rastlinam. Ce se namreč rastlina odreže v cvetji na rantah, kedar se obira, je za prihodnje leto hmeljarju na škodo.
Vsaka rastlina diha skozi listje in jemlje po njem zrak v sebe, da pomaga predelati sok, kterega je po koreninah dobila v sebe, v pripravne snovi za svoj živež, to se vidi lepo pri vinski trti, če je obrezana, kakor ona po koreninah iz zemlje sok dobiva, da se cele spomladi solzi. Pa ta sok še nima nobenega okusa.
S pomočjo listja, svetlobe in gorkote pa nastane iz njega nova tvarina — sladko grozdje ! Ves sok obdrži rastlina za cvetje, sad in svoj obstanek. Ko pa ona ne potrebuje več moči navzgor, gre neporabljeni sok zopet nazaj v ko-
renine, ^ter čaka ondr prihodnjega leta za novo rast. Če se je pa rastlina v najlepšem cvetji odrezala, gre ves ta sok rastlini v zgubo, korenine se ne morejo tako okrepčati in posledica je, slabi pridelki v prihodnjem letu.
V dratnatih napravah pa je tudi manj dela. Vendar pa g. Pilger in Žavčani niso posebno za drat, ako ravno ga nekteri že tudi imajo.
Mogoče je, da se mrčesi v razpokline rant čez zimo poskrijejo in v nje zalego nastavijo, da po leti poškodvajo hmelj, pa gotovo je, da se hmelj na prikljah bolj razvija, ker sok leži kroži po hmeljovini, če je ovita na rante, kakor pa če krog tenkih drotov in vsled tega tudi več cvetja nastavlja. Se je pa pomisliti na visoke stroške drotnih naprav! Odrezati hmeljovine pri obiranji hmelja na rantah pa ni potreba, če se ranta omaja, iz zemlje izsuče, da se nekoliko hmeljevina odvije in tako položi na stolice za obrati, ktere pa se obrane zoper nazaj postavijo, da dozori hmeljovina. Redar pa bojo rante predrage, ali pa če jih ne bo več dovolj, se bo hmelj vže mogel na drat, špago i. d. navijati.	Tomaž Grah.
Delo v vinogradih med letom.
II. 4. Pomlajenje trt se vrši: a) s cepljenjem v precep kakih 15 cm. pod zemljo; jamica se potem zasuje. Nakóli precej! Na braj-dah se cepi nad zemljo v lanski pa tudi v sta-reji les. Zamaži! b) Z grobanjem. Pozno-jesenska grobatev je najzanesljivejša. Za ta posel treba je najspretnejših in najzvestejših delavcev s pikel-krampom, motiko, lopato in škarjami, da položi staro trto, pa ne, da bi jo poškodoval, nad 4 cm. v zemljo in da razpelje njene mladike primerno na mesto, kjer trt manjka. Vrhi mladik se na 2—3 očesa pristrižejo, sproti nakólijo in s šibico privežejo, da jih (in cepljence) kopači poprej ne pomandrajo. c) Z vlač eni c o, t. j. dolga enoletna rozga, ktera se v ločen ušibi in pri sredi kake 4 cm. pod zemljo položi takó da je njeni vrh nazaj nad zemljo upognjen, kteremu se postavi kol, kako grobanci. Čez leto se ukoreninjena hčerka od matere odreže. Pri grobanji ne pozabi na gornjo, solnčno prst, vej ni k, gnoj. Po toči se nikoli ne groba!
5. Okop ovan je, zlasti prva kop naj se opravi v suhem in globoko; to je železni gnoj, kteri se vinogradu posebno dobro prileže. Oslabele trte naj kopači proti pognojé.
Glej, da v marci prvo kop dokončaš; pozneje se dela si epe ž, in to je toča brez ledú. Kopačeva dolžnost je tudi zgornje korenine do drugega, v debelej zemlji celó do tretjega čle-n a, zlasti pri mladih trtah in lanskih groba-nicah zvesto porezati, da zamorejo spodnje korenine toliko močneje poganjati.
Druga kop (prekapauje) opravi se bolj plitvo in sicer o Filipovem, če se vidi zeleno iz ene gorice v drugo. Tudi p 1 e t e v naj se dokonča pred cvetjem. Jako plevelnate (zelnate) vinograde treba je po cvetji v tretjič okopati, ako je mogoče.	(Dalje prih.)
Sejmi. 17. marca sv. Ilj v Slov. goricah,^ Podsreda, Lemberg, Hollenegg, Rečica, Šoštanj, Trbovlje, Podčetrtek, Slov. Gradec, 19. marca Svičina, 20. marca sv. Barbara v Halozah, Studenci, Kamca, sv. Križ pri Slatini, Ljubno, Sevnica, sv. Marko pri Trbovljah, Orehova ves pri Brežicah, Oplotnica, Schwanberg, Zibika.
Dopisi.
Iz Maribora. (Okrajni zastop) dobili so zopet stari nemčurji in nemškutarji v roke samo Seidla še jim manjka. Vsi Nemci in nemškutarji so pomagali Slovenca potlačiti. Letali so okoli, kakor da bi bili znoreli. Znani Ham-mer-Amboss in njegov brat, ki sta bogata in utegneta, sta uplivala uže na izvolitve novih županov. Tako ¡mislita pripraviti vse, da bi prihodnjič pri volitvi za deželni in državnijjzbor morali propasti Slovenci, kakor so propali pri volitvi za okrajni zastop. To pa se ne sme zgoditi. Slovenci imamo sveto dolžnost svoja tla braniti. V to pa je treba složnosti in delavnosti o pravem času. Nemci, ki najbolj zoper nas delajo, zvečinoma niso stari rojeni Mariborčani, ampak privandravci s trebuhom za kruhom. Ko se napšejo pa hočejo nas strahovati. Žali Bog, da jim potem še streže in hlapčuje mnogo breznačajnih Slovencev, pravih Judežev, ki v lastno skledo pljuvajo. Takšnih je baje več bilo zadnjič ter so Hammer-Ambosu v nem-ško-liberalni koš hopnoli. No in sedaj, trobijo nasprotniki po svetu: Deutscher Sieg! ter se bahajo, kako so Slovence s pomočjo Slovencev za dveri potisnoli. Ali ni to žalostno, grdo? Izvoljeni so bili od kmetskih občin: Fr. Vajn-gerl pri sv. Jakobu in je dobil 134 glasov, ker so ga tudi Slovenci volili, Franz Neubauer v Selnici, Jož. Petz, star nemškutar v Studencih, Fr. Smonig pri sv. Juriji, Anton Mulej v Pe-krah, Peter Roth v Pobrežah, Kornfeld pri sv. Marjeti, Pšunder v Razvanji, Wregg v Slivnici in J. Kramberger v Rožpahu.
Iz Celja. [Lisjakovi) zadnji dve številki ste zopet polni najneumnejših slovniških kozlov. Urednik dr. Glantschnigg drzne se pisariti javno, preden se je pravopisa naučil. Takšna drznost je le razumljiva pri obupnej nemškutariji. Kar pa Glantschnigg dobro zna, to je udrihanje po vsem, kar je slovenskega. Zadnja številka „lisjaka" je svetu razodela, da je pravi nemškutar in sovražnik napredovanju Slovencev na narodnej podlagi. Zoperne

so mu slovenske šole, slovenske vloge, slovensko uradovanje. Narodni dom v Ljubljani mu je „no r s k i do m" Narren-Dom. — Nasproti pa hvali vse nemško in liberalno. Znani nemško-liberalni kričač Herst mu je „nar umnejši poslanec iz celega Avstrijskega", (menda le, dokler ne pride „veličanski" Glantsch-nigg v državni zbor), ter leži pred njim kar na trebuhu. Da so pa nemški liberalci gruntni davek povišali, 500 milijonov novega dolga državi naložili, kmeta in meščana oderuhom in Judom prepustili, okrajne zastope in velike do-klade naredili, deželske stroške grozno pomnožili, 70 milijonov vsled „kraka" zadetim nem-ško-liberalnim obrtnikom na pomoč dali, dačne eksekutorje omislili itd. o tem pa neče nič vedeti. Pač pa se zaletava kakor osoren sršen, v slovenske poslance, ki si prizadevajo rešiti, kar se rešiti da. Celjska hranilnica ima postransko posojilnico — Aushilfskasse — Dr. Glautsch-nigg pa je advokat hranilničin. Zato se ne čudimo, da so mu slovenske posojilnice trn v peti. Vendar čudimo se, kakor se drzne ta stvar božja očitati slovenskim posojilnicam, da tir-jajo obresti, kakeršne tirjajo „voherniki in oderuhi". Slišimo, da ga bodo posojilnice tožile zaradi obrekovanja. Slovenske posojilnice delujejo na postavnej podlagi pod nadzorovanjem vlade ter uže znatno zmanjšujejo število ekse-kutivnih dražeb na kmetih. Nasprotno pa beremo skoro v vsakej številki „Grazer Zeitung" da kmetijstva na dražbo dajejo advokati dr. Glantschnigg, dr. Duchatsch, dr. Breznigg, (sami nemškutarji) v imenu celjske, mariborske, ptujske itd. hranilnice ali „šparkase". Kdo toraj kmeta v resnici „molze", ali slovenski domoljubi ali kdo drug?	D.
Od Slivnice. (V okrajnem zastopu) smo 2. marca zopet propali. Liberalci so agi-tirali in motili volitev na vse kriplje. Zalibog da je še mnogo zabitih tako, da celo vedeli niso kaj volitev pomeni; kar sem od nekterih županov slišal, o tem rajši danes molčim. Možje, kteri so se v volilni komisijon imenovali, govorili so nemški in mnogo jih ni razumelo. — Gotovo pa bi bili zmagali še, ko bi se sekundarni vlak ne bil do polednajste ure za-
Soznil in zamudili so M. Mahorko iz Orehove vesi, [. Kotnik in Jož. Požegar župan iz Rač; g. Vehovar iz Slivnice je pa doma ostal, menda ne iz straha pred Wr. gggom? Nekteri župani iz Ruš pa ko so videli, kako liberalci delajo, jo precej tiho potegnejo. Bodi Vam to v svarilo, ne ostajajte doma, ne hodite pred koncem volitve proč, in ne zanašajte se v takih slučajih na vlak. Imena tih kteri so v tukajšnji okolici z liberalci volili so: bivši župan iz Skok in (Dobrove) Jošef Cander in občinski svetovalec znani stari nemčur Mateuž Katz; brati
in pisati ne zna nobeden^ pa vendar sta nem-čurje močno zagovarjala. Zupan Gašpar Meglic iz Podove je zatrjeval, da mora Nemce voliti, ker mu je diurnist od okr. zastopa tako pisal. Župan Anton Sagadin iz Gorice je pa rekel, da doktorje ne voliti in le Nemce, ker je boljše, če nemški zna. Ali pri nemčurjih ni bil Dr. Korn-feld ? To ima menda g. Dr. Radaj kot zahvalo za svojo neumorno delovanje za Slovence ? Bodi S. opomnjeno, da tukaj gre za denarje in ne za jezik, no, zavolj tega ker je nemčurje volil, še menda ne bo nemški znal. Kaj je pa znanega narodnjaka g. Rečnika župana na Ješenci zmotilo, da je liberalce volil? Občine Hoče, Bohova, Pivola so pa itak nemčurska gnezda. Tukajšnje nemčurje Bothea, AVreggga, Gojčiča i. dr. smo sedaj dobro spoznali. G. Voter Wretzlna pa opomnimo, naj se spodobniše obnaša, in naj Slovence ne obrekuje, kakor: lump, talot i. t. d., sicer ga zgrabimo tam, kder šale ne poznajo!
Iž Gradca. (Podpiralni zalogi slovanskih vseučiliščnikov) blagovolili so darovati: a) v gotovini: Gospa Nina Frohlich pl, Felden v Gradci in dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah po 10 gld.; Jože Gregi, zobo-lečnik v Gradci, dr. Benjamin Ipavic, dr. Vošnjak, državni poslanec na Dunaji po 5 gld.; Verbošek, uradnik v Gradci 2 gld. in g. Fran Bradaška, gimnazijski vodja v Gradci 1 gld.; b) gospod Josip Gor j up v Trstu, znani slovenski rodoljub, jedno državno obligacijo za 1000 (reci: tisoč) gld. n. vz. Vsem preblagim darovateljem, posebno pa blagorodnemu gospodu Josipu Gor-jupu, ki je s svojim velikodušnim darom stanje omenjenega zavoda za mnogo, mnogo zboljšal, ter si stem živ spomenik svoje radodarnosti in milosrčnosti postavil, izrekajo podpirani v imenu opravilnega odbora podpisalne zaloge tukajšnjih slovanskih vseučiliščnikov, i v imenu vseh onih, ki iz tega zavoda dobroto uživajo, najiskrenejšo zahvalo. Bog povrni!
Prof. dr. Gregor Krek, predsednik, Giran. učit. Josip Lendovšek, blagajnik, stud. phil. Viktor Bežek, odbornik.
Iz Brašlovc. (Pred občinskimi volitvami). Po pretečenej žletnej dobi tukajšnjega občinskega zastopa, vršila se bode po velikonočnih praznikih pri nas nova občinska volitev. Da bi se kolikor mogoče izpodrinil sedajni odbor, kateremu gre vsa čast in zaupanje ne samo v narodnem, temveč v gospodarstvenem oziru, in da bi prišlo občinsko krmilo nazaj v roke poprejšnim nemčurjem — začel se je zadnji čas napenjati ter zaletavati nek iz Trebovlja „pri-vandrani" glasovitež, ki je zbog svojih izven-rednosti v obče znan. Ta „junak našega časa", ki vidi pezdir v očesu bljižnega, a ne bruna v
lastnem očesu, ta človek, ki ima pred lastnim pragom obilo pometati, lotil se je pesništva uvidevši, da se mu vsako drugo podjetje več ne posreči. Pa tudi to mu je spodletelo. Do-tična pesen njegova obrnjena je proti sedajne-mu narodnemu občinskemu zastopu, polna ne-umnostij, natolcevanja in obrekovanja; slovniš-kih kozlov pa ima toliko, kolikor črk. Ta pesen namerava baš pred volitvami vzbujati nezaupanje volilcev do sedajnega občinskega odbora na korist nemčurskej stranki, a ker so naši občani premodri, da bi se ozirali na takšne budalosti, kakoršne si zamore le edini naš pesnik izmišljevati, je umevno, da dotična pesen ni učinila mej ljudstvom nikakoršnega utiša, temuč da slovi samo kot dokaz duševnega siromaštva in uboštva pesnikovega in tistih par bedakov, kateri so pesen okolo raznašali. Našemu junaku pa svetujemo, naj si zbere svojo lastno osebo za popevanje. Ako le povrhoma izpraša svojo vest, bode našel dovolj gradiva za celo knjigo, katere nas pa bog varuj citati. Toliko za danes, sicer pa se vidimo pred sodnijo. Narodnjaki, varujte se takšnih hudobnih hujska-čev.	Več narodnjakov.
Iz Hrastnika. (Čudna moč) Kdo jo zgrunta? Naš novo-izvoljeni predsednik kmetijske podružnice g. K. Valentinič je od centralnega odbora mu poslanega „Kmetski prijatelj" samo enkrat prebral in glej! dobil je tako veselje in korajžo do kmetijstva, da vže zdaj mlati. Ker se ve mu snopa majuka, pa udriha po najstarejih udih podružničnih. Dva je vže zmlatil. Enega imenuje: „unberufene Hand". Drugega pa „klerikaler Strickzieher".
Snop.
Od sv. Ilja v Slov. goricah. (Delo tatje študirajo.) Posejali smo še zadnje dni februarja nekaj ozimine, in prve dni marca še tudi nekaj jarine. Po vinogradih je vse mergolelo delavcev, rezačev in kopačev ; za gro-banje letos pri nas tersovje ni, ker so rozge od toče natolčene, sicer pa je les dobro dozorel. — Enemu gospodarju so mislili nepoklicani kupci kravo vzeti, pa k sreči in nesreči je lastnik nepovabljence začul ter jih šel odganjat, ali vtem je dobil dva strela v trebuh in persa, da zdaj trpi strašne muke. Drugod bili so srečneji, tam so odnesli vso obleko in druge reči, precej vrednosti. Obe tatvini zvršili so v enej noči. Na drugih treh krajih pa so bili odgnani. Kakor sem zvedel, imajo te ptiče vže pod ključem. Prednik teh dolgoprstnežev je še le pred 4 tedni dokončal svoje študije, in zopet je odšel študirat. Kaj bode pa zdaj študiral? Gotovo zopet lumparije. Pa to je premalo, da samo študirajo. Ko bi le tudi štipendije delila gosposka. Od 25—50 palic po hrbtu, mislim da bi to bil boljši pomoček kot 21etna |
ječa, za ktero more ubogi kmet davek plačevati, v kterej se pitajo ničvredneži, pred kterimi še človek ni varen življenja!
Gorič an.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Konservativni poslanci, zlasti nemški, vernejo se z Dunaja na praznike prav nezadovoljni, ker ne bodo volil-cem mogli prinesti polajšanja šolskih bremen; nemški liberalci namreč nalašč po 2 uri vsak v državnem zboru govorijo, da bi dokončanje letnega proračuna zavlekli; ni torej časa za šolsko postavo. Se nevoljnejši pa pridejo naši slovenski poslanci domov; dr. Tonkli je namreč stavil resolucijo, naj se na gimnazijah vseh dežel, kder Slovenci prebivajo, še letos jeseni osnujejo paralelke za slovenske dijake kder se ima slovenski 'podučevati, dokler se slovenski fant dovolj nemščini ne privadi. Toda temu niso samo borlski Wurmbrand in koroški Moro nasprotovali, ampak celo minister naučni baron Konrad. Rekel je, da kar je Kranjcem dovolil, to ne sodi za štajerske, koroške, goriške Slovence in da še Slovencem sploh ni resnica z jednakopravnostjo v srednjih šolah. To je naše poslance silno razžalilo in dr. Tonkli, tudi grof Koronini. najbolje pa dr. Vošnjak so odločno zavrnili ministra in zopet tirjali, da se pravicam Slovencev ustreže O tem poročamo še več. — Dunajske dijake je nemško-liberalni poslanec Schönerer pri nekej svečanosti zapeljal s profesorjem Pol zerjem vred, da so veleiz-dajski govorili, peli in razsajali in se sploh obnašali, kakor da bi bili uže na Prajzovskem. Sedaj je tožen Schönerer, Polzer in 6 dijakov No, takšnih veleizdajskih profesorjev in dijakov nahajamo tudi drugod in prav je, če vlada takim prajzovskim zijakom na jezik stopi. — Štajerski poslanec in slovanožerec Falk je umrl. — V Rizanu je strela ubila 1 vojaka, 12 pa ranila.
Vnanje države. Knez Gorčakov, najstarši državnik evropski, je umrl v Badenu na Nem-kem, 84 let star. Vodil je rusko politiko od 1. 1856. Posrečilo mu se je popraviti vse slabe nasledke nesrečne turško - francosko - angleško-ruske vojske 1. 1H54. Turčijo je skoraj uničil, Rusijo raztegnil do Donava, pridobil izhodnjo Armenijo, velik kos srednje Azije in oslobodil Bolgare Pravijo, da je bil zastrupljen, toda preiskava še ni končana. — Nemški cesar Vil-jelm je slovo dal vojnemu ministru, pa tudi ministru vojnega brodovja, ter pozval dva nova in jako pogumna generala na izpraznjeni mesti. — Francozki delavci skušali so v Parizi napraviti revolucijo ali saj večjo rabuko ter so nekatere pekarije izropali, vendar se je poli-
čajem posrečilo razgnati rogovileže. Otok Madagaskar zadej za Afriko hočejo Francozi pograbiti in so poslali vojne ladije tje. Angležem to ni po volji. — Italijani pripravljajo za letošnje poletje zopet velike manevre. Papež so z rusko vlado toliko porazumeli se, da zamorejo zapuščenim katoličanom na Ruskem imenovati 2 nova nadškofa in 5 škofov. — Ognjenik Etna bruha zopet ogenj in lavo iz sebe, da so prebivalci v okolici te velikanske gore v velikih straheh. — Grkom je smrt pobrala najslavnejšega državnika. Minister Komunduroš je umrl. On sicer Grkov ni zaplel v zadnjo rusko turško vojsko pa je vendar naposled dobil 2 turški deželi, Tesalijo in kos Epira. — Perzijski kralj potuje h kronanju ruskega carja in obišče potem tudi našega cesarja. — Egipčani so v osrednjej Afriki krivega preroka Mohdija na-klestili. Hartum je rešen.
Za poduk in kratek čas.
Staroslovanski kmet na polji in doma.
IV. 17. Želiš li poznati živali, ki so krožile okoli voglov staroslovenskega poslopja ? — Razumeva se samo ob sebi, da je gospodar toliko živine redil, kolikor so mu za to okoliščine dopuščale.
Tudi ni treba omenjati, da je vzrejeval večinoma tisto živad, od katere je vlekel dobiček na polji in doma. To so bili v prvej vrsti konji in goveda. Prvi so mu pomagali obdelovati polje in jih je rabil za vožnjo med ostalim pri trgovini, ker so Slovani bili tudi izvrstni trgovci; a številna goveja živina dajala je mleko, od katerega so dobivali maslo in sir. Raz-ven teh četveronožcev imeli so velike črede bravov*) ali svinj, koz in ovac. Od ovčje volne pridelovali so zvlasti možka oblačila. — Izmed perjadi so domači dvor staroslovanskega kmeta oživljevale goske, race, kuri, golobje. Gos in raca bile ste Slovanu znane že v skup-nej domovini Indoevropcev, o kokoši pozvedamo še le 400 let pred Kristusom. Že znani arabski potnik Ibrahim pravi, da je o njegovem času desetero kokošij veljalo jeden penez. Iz tega lahko sklepamo, da so naši prednamci imeli sila veliko kurij. Pristavljeno bodi, da Slovan, dokler še je živel v paganstvu, kuretine ni hotel jesti, ker je po njegovej misli v tej živalici prebival hudi duh.
O golobih Dijakon Peter, ki je vmrl okoli leta 799, piše, da jih je po slovanskih krajih bilo zelo veliko število. To nam se ne bo za
*) Beseda „brav" za „svinjo" nam je danes iz navade, pač pa še Slovenec na murskem polji vživa „brav-sko" ft. j. svinjsko) meso in gospodinjo še tam z ,.brav» skiiii" zabelom začinjajo jedila, a Hrvatom „pitani bravci" dajajo okusno gvinjetino.
takrat nič čudnega zdelo, če znamo, da se je paganski Slovan jako pregrešil, ako bi bil goloba ubil, oskubel in pojedel. Izmed ostalih ptic je Slovanu posebno bežan ali fazan bil priljubljen zavoljo okusnega mesa.
18.	Gosto lesovje, ki je slovanske okrajine pokrivalo, ni moglo biti popolnoma izkrčeno.
Sume bile so pravo prebivališče čebelam, kojih gnezda so stari Slovani skrbno iskali.
Dozdeva se, da so ljudje steblovje navlaš vrtali za čebele. Sčasoma je med postal neogibna reč pri hiši; rabili so ga za pripravljanje zdravil, mešali ga med kruh, pridelovali pijačo medovino in voskarstvo spada med najstarejši obrt slovanski. V kolikej meri se je rabila me-dovina, spričuje ruski pisatelj Nestor, kateri pravi, da je Vladimir samo leta 996 dal skuhati 300 kotlov medu.
19.	Pivo so pripravljali blizo po načinu, kakor še sedaj Rusi pridelujejo neko tekočino gosto, kalno, bledorumeno, okusa grenkastega. Toto pijačo delajo iz razmletega zrnja, moko zmesijo z mlačno vodo; to na toplem skvašeno scedijo in potem pijejo. O nekej staroslovanskej pijači, ki je od „ječmena in žita" prigotovljena govorita tudi stara latinska pisatelja: sv. Hie-ronim pak Amianus. (Glej „Vestnik" I. 68, priloga „Zori" 1873.) Pivo bilo je toraj že našim paganskim prednikom znano, ali v navado prišlo je še le takrat, ko je pri pomnoženem številu ljudstva zmanjkovalo medovine. Toda medovina obdržala je svojo ceno ter so z isto počeščevali najimenitnejšo gospodo.
20.	Za starega Slovana je znamenita ova okoliščina, da si je prizadeval vaditi se v vseh strokah gospodarstva, česar pri vsakem narodu ne opazimo. Slovan je krčil starodavne šume, predno je zamogel novine preoravati in dobivati iz zemlje potrebnega živeža; on ni v nemar puščal nobene imenitnejše panoge gospodarst-vene, bil le živinorejec in obrtnik, ali največ pečal se je z obdelovanjem zemljišča. Po zadnjem zamoremo najlepše spoznati svojega pa-ganskega prednika, kajti — kmetovanje je častitljivo opravilo Slovana.
M. Karba.
Smešnica 11. Od volitve v okrajni za stop domu prišlega volilca vpraša žena: No, ^kako je bilo kaj v Konjicah? Mož odgovori: Se nikoli ni bilo tako „lušno", ko danes, ker sem v prvič videl in slišal tam „nebeškega petelina". (Nekega nemčurja) peti.	C.
Razne stvari.
(Slovensko društvo) skliče 3. občni zbor v Šoštanj na velikonočni pondeljek popo-ludne 26. marca t. 1. Poslanec g. dr. Vošnjak bode poročal o delovanji državnega zbora.
(V Konjicah) so pri volitvi za okrajni zastop Slovenci sijajno zmagali v kmetskej skupini. Izvoljeni so korenjaki: P. Dobnik, M. Jur-še, J. Zorko. M. Vivod, Jer. Gradišnik, M.v Fi-jauš, J ur. Leskovar, Fr. Koprivnik, P. Creš-nar, J. Rudolf. V skupini velikih posestnikov sta izvoljena tudi knez Windischgratz in nad-župnik Mikuš, v trgu pa dr. Prus.
(Kmet je „osel") tako piše celjski lisjak, ki se ljudem ponuja za „Kmetskega pri-jatla". Osel mu pa je vsak kmet, ki neče v liberalni nemčurski koš. Bravo celjski Glantsch-nigg! Sedaj vsak lehko vidi, kakšna nemška kultura se cedi z „lisjaka".
(Jurklošterskega župnika) je celjska „krompirvahterca" hudo zasramovala zavoljo pogreba nekega samomorilca, a kmalu potem prisiljena bila krivico popraviti.
(Zastran pošte) v Prevalu in v Storah pri Celji dohajajo pritožbe, da so slovenščine nezmožni Nemci tam kot uradniki nastavljeni in Slovencem nadlegujejo in časih po „dumme windische Adressen" krešejo. Slovensko društvo zbira dokazov in potem vloži pritožbo.
(Učiteljskemu društvu) ptujskemu za Slomšekovo nagrado darovali so č. g. župnik Pauša 2 fl., č. g. kaplan Kolenko 1 fl. 50 kr., g. nadučitelj Muršec 2 fl., g. učitelj Kselman 1 fl. G. ravnatelj Lapajne je poslal 150 pisank in 5 komadov „Praktične metodike" za prodati. Franc Žiher predsednik.
(Magdalenarice) so prodale grajščino Freistein.
(V Slov. Bistrici) so pri volitvi v okr. zastop Slovenci saj nekoliko svojih mož spravili v zastop. Nemškutar Razborschegg je nem-škutarske listeke delil pred volitvijo.
(Iz Selnice pri Muri) nam pišejo, da je tisti človek, ki hodi k sv. Ilju psov streljat, naščuvan. Ustreljen pes uže več časa blizu steze v cerkev leži pa nihče ga ne pokoplje.
(C. 'g. Karol Hribovšek) špiritual v duhovšnici, je imenovan za duhovnega svetovalca. „
(C. g. Dominigg) je iz Sevniške šul-verajnske šole všel.
(Od sv. Janža) na vinskej gori poročajo da so prejšnjega župana zopet izvolili, ker slovenski uraduje, učitelja pa bi se radi znebili, ker preveč nemškutari in bojda deco tepe, zaradi česar ga baje tožijo.
(G. Jožef Sijanec) prvomestnik kraj-nemu šolskemu svetu v Cezanjevcih izreka s šolskim voditeljstvom vred javno zahvalo šta-jerskej hranilnici v Gradci za darovanih 300 fl. k povekšanju šole, deželnemu šolskemu svetu za 159 šolskih knjig.
(K a m š k i Z w e 111 e r) je hotel pridno tamošnjo učiteljico v luknjo spraviti pa je s tožbo propal. Vsa Kamca se mu smeji.
(Odborovo sejo) sklical je g. dr. Radaj, predsednik Slovenskega društva na den 19. marca t. 1. popoludne ob 3. uri. Dolečevalo bode se tudi, kde in kedaj se naj letos skličejo občni zbori. Kdor želi kaj v narodnih zadevah, n. pr. pritožbo, peticijo, izjavo itd. naj jo naglasi g. predsedniku!
(V Orehovcih pri Radgoni še zmiraj rogovili neka Pauernverajnska buča; pri volitvi za okrajni zastop pa je trdno butnila v zid.
(Dobre krave) advokatom so „šparkase" ker ondi vedno kaj in še precej zaslužijo. Poznamo nemškutarja advokata, ki računi za vsak listek, v katerem dolžnika opominja, naj obresti plača, po 3 fl. in tako do 2000 gld. v leti dobi. Pekerski Reiser baje 30.—40.000 gld. na leto pri Dunajski hranilnici zasluži.
Listič uredništva: Dopisi iz Loke Ljutomera, Šma-rije. Teharja, Luč, Lovrenca v puščavi, Mežue doline prihodnjič G. Leschnigg v Mahrenbergu: če hočete od Gospodarja kaj zvedeti, pišite mu slovenski, ne pa nemški.
Loterijne številke:
V Gradci 10. marca 1883: 23, 21, 16, 35, 33. Na Dunaji „ „	82, 37, 57, 36, 60.
Temesvar „ „	55, 14, 32, 5, 11.
Prihodnje srečkanje: 24. marca 1883.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	Pšenica	33		Ječmen		00 9 > O		Turšica	Proso		Ajda	
	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr
Maribor . .	7 42	5	40	5	15	3	20	5;73	4	—	5	
Ptuj . . .	9 20	7	—	7	80	6	70	6 50	5	60	7	
Celje . . .	9 —	7	32	5(70		3	98	6 45	5	60	6 50	
Gradec	8 29	5	47	5 77		3	38	4 79	5	62	3	98
Ljubljana .	8 19	5	43	4 53			—	5 61	4	3	6	18
Celovec . .	7 40	3	66	4 76		3	—	444	5	—	5	
Dunaj i s ^	10 25	7	85	9		6 75		6 50	8	85	—	20
Pešt 1 ~ *	990	7 30 -		7	90	6 60 !		5 90	6	82	6	30
--.-
^Ifilfim na Ptujski gori zavoljo nedelje WwJwHl že v soboto dne 17. t. m.
tiralo preflstojDištro.
Semena
bodi si vsake vrste detelja, trava, zelišča, cvetličice, kakor tudi več sort sadnih in gozdnih pešek, vse novo in gotovo kaljivo, priporoča. kakor po navadi vsako leto po solidni, nizki ceni
K Berdajs,
t
Zahvala.
Vsled prebritke zgubo svojega nepozabljivega očeta gospoda
Dr. Štefana Kočevarja
nam je dosla neštevilna množica najodličnejših dokazov. kako visoko je bil rajni čislan in kako gor-ko je bil ljubljen od vseh.
Nam ni mogoče, vsakemu se zahvaliti, kakor bi bili dolžni. Naj sprejmejo tedaj vsi, ki so se iz bližnjih in daljnih krajev udeležili pogreba, vsi, ki so nas v dopisih in brzojavih prijateljsko tolažili in izrazili svoje blago sočutje, posebno pa tudi vsi prečastiti gospodje duhovniki, ki so na spomin rajnega prostovoljno obhajali Bogu ljube cerkvene službe v bližnjih in daljnih svojih župnijah, in sploh naj sprejmejo tisti tisoči in tisoči drugih, ki so z nami žalovali in sočutili, našo najiskrenejšo zahvalo.
Bog poplati vsem, dokazano prijateljsko ljubezen.
V Cel j i 2. susca 1883.
v	v
Žalujoča rodovina.
Klavir.
Preigran klavir, ki ima 6'/g oktav, proda po vgodni ceni
Frančisk Krašovic,
pozlatar in hišni posestnik v Celji.
| Nagrobni kamni. +
4- Kamenar J. Horvat v Račah
(Krarichsfeld, Sudbahn)
priporoča bogato zalogo lepo izsekanih
nagrobnih kamnov
t~ iz kamenja na Ptujskej gori nalomljenega. f 1—2 D4S" (V'»in je »tajniija.
I0OOOOOOOOOOOOOOO
2 Ponudba. 0
I Tržeč s perutnino in ja jcami
Sle i ii ii It o psa v Račah
(Kranichsfeld, Sudb;ihn) išče prejemnikov na debelo.

Učiteljska služba.
Na trirazrednici pri sv. Marjeti poleg Ptuja je izpraznjena učiteljska služba v IV. plačilni vrsti in s prosto izbo.
Prosila se naj postavnim potem pošljejo do konca aprila 1883 krajnemu šolskemu svetu pri sv. Marjeti (pošta Možgance).
Okrajni šolski svet v Ptuji 17 febr. 1883. 3—3	Pren*er*teit%.
®ypo0o©očX3o©oOOOCSF
¿m
| HENRIK SCHON ;
Qjuvelir, zlatar in srebernars* jk	v Mariboru
•f) v gosposki ulici Štev. 19, Q
Q priporočam slavnemu občinstvu svojo Q O veliko, iz nova odbrano zalogo zlatega'3 ¿in srebernega blaga, med tem celo nove 0* O reči za
velikonočna

in
^hiriBiika darila*
V	Staro zlato in srebro, nakupujem Vtlli zamenjavljam; vsa v moj posel «pa->*f Vdajoča popravila točno in po nizki)«
■•'ceni izvršujem; tujim naročnikom takoj):' *< ustrezam.	X
Tudi sprejemam vsakojaka gra- /r:>
V	verska opravila in naročene reči kmalu \ izrezujem.
2-3 \M
——v ^ ^ ^ ^ ( 1 11 -
8-8
Posojilnica v Celji
| sprejema hranilne vloge (vklade) od vsakega, bodi si ud ali ne in daj a
5 gld. od 100 gld. na leto obresti.
Ifaflttt rinit vsaki torek (fopoliidtie.