39. štev. V Kranju, 24. septembra *£)04, V. leto. GoReioec Političen in gospodarski list. VftbilO lift IlflrOČbOi 7fce!oBle't^samoS4aK! za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko v>ak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Ob dvanajsti uri. K otvoritvi kranjskega deželnega zbora. Dne 27. t m. se zopet zbero v Ljubljani ljudski zastopniki, katere so volilci izbrali, da bi zastopali njihove koristi, da bi izvedli vse potrebno v olajšavo stanja davkoplačevalcev. Napredni poslanci ?o z dobrim namenom vstopili v deželno zbornico hote svoje moči posvetiti blaginji naroda. Ne tako poslanci katoliško-na-rodne stranke. Se predno so se pred tremi leti zbrali deželni poslanci, so klerkalni listi pričeli s svojim uničevalnim delom. Vsled naloga ošabnega in samoljubnega voditelja katoliško-narodne stranke, dr. Šušteršiča, so pričeli bob-nati, kaki prijatelji ljudstva so. Glavna parola jim je bila občna volilna pravica, ki naj reši našega kmeta vsetra zla, kakor da bi vsled občne volilne pravice ne bilo potem treba plačevati nobenega davka. Navidezno soglašajo poleg nevednega kmetskega ljudstva tudi nekateri izobraženci in odobrujejo to postopanje klerikalnih poslancev, a to store le iz sebičnih namenov, ker jim to ne?e. Pošteni ljudje, kakršnih je dobili tudi med onimi, ki niso naši somišljeniki, pa ostro obsojajo pogubonosno delovanje klerikalnih poslancev, ki tira našo deželo ban-kerotu v žrelo. V torek se torej zopet zbero deželni poslanci. Splošno se pričakuje, da klerikalci zopet nadaljujejo svoje hudodelstvo, ker trdijo, da bodo obstruirali vse, izvzemši edino predloge, ki bo na korist ljudstvu. Za božjo voljo vendar! Kaj pa je ljudstvo? Ali niso to kmetje in tudi meščani? Saj vendar ne prištevajo klerikalci meščanov k živini!? Ali pa jih morebiti vera tako uči? Dognano je, da so mesta z ozirom na davčne dajatve vsa na izgubi, ker so v zvezi z deželo. Z veseljem bi zastopniki mest glasovali za predlog, naj se mesta izločijo ter imajo lastne finance, dežela pa lastne, kajti potem bi se mestom godilo boljše nego se jim godi sedaj. ' Kot svojo časnikarsko dolžnost pa smatramo ravno pred zasedanjem še enkrat opozoriti na nekatera hudodelstva, katerih je kriva klerikalna obstrukcija. Znano je, da se naša dežela ne more vzdržati, ako ji država ne priskoči na pomoč z mnogimi tisočaki. To se je tudi zgodilo, dokler je deželni zbor redno deloval. A ker deželni zbor ne more vsled obstiuktijc dovoliti nikakih prispevkov za vodovode, živinorejo in druge take občekoristne naprave, je tudi država zadrgnila svoj mošnjiček,'kar je stoiila tem rajše, ker za nabavo orožja vedno potrebuje precej drobiža. Vse tiste tisočake imajo na vesti klerikalni poslanci. Res je dobila 'Gospodarska zveza* nekaj tisočev, a ti ne bodo koristili našemu ljudstvu prav nič, ker r-odo izginili v brezdanji bisagi. Vodovod, ki ga nameravajo graditi Kranj in sosednje vasi in ki bi bil v vseh ozirih -pravi blagor ljudstvu, ne pride do cilja, ker država ne more prispevati s svojim znatnim doneskom, ker dežela vsled obstiukcije ne da ničesar. Kaj bi pomagala ljudstvu v kranjski okolici občna volilna pravica, če se vsled vživanja okužene mlake pojavi tifus ? Oglejmo si ceste v krajih, kjer grade železnico. V kakšnem stanu so te ceste, a cestni odbori si ne morejo pomagati, ker vsled obstrukcije ne smejo pobirali večje nego 20 % doklade. Že ?amo blejski cestni odbor je v dobi obstrukcije prejel 60.000 K manj. In če pomislimo, koliko bi bili morali plačati tuji podjetniki, ki služijo stotisoče — da, celo milijone — v sklad cestnih odborov, se moramo zgražati nad klerikalci, ki tujcem pomagajo odnesti neštete tisoče. Vrhutega bodo pa uničili vse ondotne ceste, katere bode moralo naše ljudstvo popraviti zopet, ko bodo odšli tujci s polnimi mošnjami. Ali ni to mari velikanska ljudska potreba!? Ubogi vinogradniki bi radi svoje opustošene vinograde obnovili, a dežela jim vsled obstrukcije ne da podpor in brezobrestnih posojil, vsled česar tudi vlada ne dovoli niti vinarja. Ali ni to ljudska potreba!? Vinogradov ni mogoče zasajali z občno volilno pravico!! Naši ljudje potrebujejo šole, kar vidimo vsaki dan, ker neuki človok mora služiti le za kulija, dočim boljši kruh j le oni, ki je dobro izšolan. Dobrih šol pa ne bomo imeli brez zadovoljnih učiteljev. Kdo bode pričakoval, da bode učiteljstvo, ki se bori z največjo bedo, posvetilo svojemu narodu vse svoje moči ? Učiteljevo hira in hira in v doglednem čašu se lahko pripeti, da bode dežela morala skrbeti za veliko število vdov in sirot. Do-sedaj smo ludi vedno mislili, da so učitelji ljudje in da so njihove potrebe tudi ljudske potrebe, A katoliško- narodna stranka ob*truira to ljudsko potrebo, dasi iz tega dejstva lahko v kratkem vsled preskrbovanja sirot in vdov nastane velikansko breme za deželo. Ali ni mari šola tudi ljudska potreba? Marsikdo premišljuje, zakaj slavna vlada tako ravnodušno gleda to početje. Silno bi bila nespametno, ko bi hotela storiti kaj v tem oziru. Lepo štcvilce tisočakov ji je že prihranila obstrukcija, a zato so prejeli klerikalci nekaj Judeževih grošev za fabrikacijo i sleparsko sestavljenih računov raznih konsuroov in po- sojilnic. Klerikalci vedno vpijejo, da dežela nima denarja, a takoj na to zahtevajo kar stotisoče za ljudske potrebe. Ko bi naš zaslepljeni kmetic le malo pomislil, bi vedel, da, dokler deželni zbor ne napravi proračuna, ne dobi denarja, torej ga tudi dati ne more in najsi je potreba podpore še tako velika. Iz tega bi izprevidel, da se pro-vziočilelji obstrukcije njegovi najhujši sovražniki, ki ga žono iz rodne zemlje v ameriške in nemške rudnike, kjer pred časom leže v hladni grob, Ako imajo katoliško-narodni poslanci le še pičico ljubezni do ubogega naroda, naj odjenjajo od hudodelske obstrukcije, ker napočila je že dvanajsta ura. Kava. Konec Vydrova žitna kava se mora naročiti le naravnost iz Vvdrove tovarne v viečicah po 5 kg, nekateri naši trgovci pa so jo naročiH že tudi po več takih vrečic naenkrat in jo sedaj v svojih prodajalnah prodajajo svojim odjemalcem na tehtnico namesto Kathreinerjeve sladne kave. Tako naj bi storili tudi drugi slovenski trgovci ter nadomestili nemško Kathreinerjevo sladno kavo z boljšo in cenejšo slovansko žitno kavo iz Vvdrove tovarne. Vsem slovenskim gostilničarjem, tovarnarjem, mojstrom in gospodarjem z večjimi družinami, ki so do- ______ Gospod Janez. Spisal S—r. Konec. Prišli so že daleč ven iz vasi, ko je kaplan Janez naenkrat umolknil. Izmolil je par očenašev, a dalje ni šlo. Mimo njega so začele prihajati čudne podobe, katerih se je bal in se tresel pred njimi kot otrok pred črno nočjo. Bili so spomini in teh spominov ga je bilo strah. Kolikor bolj se je bližal hiši, toliko bolj počasneje je stopal. Zvezde na nebu so še vedno blestele, sem od juga pa so se vlekli težki črni oblaki, in tupatam se je Časih zabliskalo. Nad vso tiho pokrajino pa je legel svečan mir in lahek zefir je semtertja zagibal staro drevo sredi polja, da je zašumelo v tihi noči. In nad vso to naravo je plaval mir vesoljnega stvarstva . . . Dospeli so do hiše. Kaplanu Janezu se je zibalo pred očmi, ko je stopal čez prag in komaj je opazil objokano, zgrbljeno Čukovko. ' cMir vam bodi!» je izpregovoril z zamolklim glasom in stopil v malo, nizko sobo k bolnici. V kotu v postelji je ležala bolna Micka; oči je imela zaprte, njen obraz je bil bled in upadel, zraven sebe pa je imela malo dete. Nasproti postelji je bila pogrnjena miza, na kateri je stalo razpelo z dvema prižganima svečama. Kaplan Janez je postavil Najsvetejše nanjo, poškropil bolnico, sobo in navzoče z blagoslovljeno vodo, molil In mignil drugim, naj gredo ven. Micka se je uprla sitoma na obe roki in se sklonila v postelji. zdaj vporabljali kakršnokoli drugo kavo, pa bodi naj-toplejc priporočeno, da si sami naročajo Vvdrove žitne kave naravnost iz Vvdrove tovarne, da bodo potem dobivali tudi lepi zabavni in poučni Vvdrov mesečnik, ki je na leto gotovo vreden 5—6 kron in se ga drugače kakor z naročitvijo Vvdrove žitne kave sploh ne dobi. Vydrova žitna kava ima zelo prijeten okus t t je tudi jako redilna in zdrava. Vsi oni. ki so dosedaj vporabljali Kathreinerjevo ječrnenovko, enoglasno priznavajo, da so se Vvdrove žitne kave kaj lahko in hitro navadili in da je ista mnogo boljša kakor Kathreinerjeva. Vendar pa dober okus in uspešna užitnost Vvdrove žitne kave tudi precej zavisita od tega, če jo kdo zna dobro napraviti ali skuhati. Po lastni izkušnji vem in to priporočam tudi drugim, da se pusti vreti Vydrovo žitno kavo v pokriti posodi delj časa, na pr. en četrt ure, da se močno prekuha ter postane vsled teg-« bolj močna in gosta. Za primes naj se ji pridene nekoliko bobove kave, Fran-ckove, Ciril - Metodove cikorije ali one „z zvezdo", od začetka, dokler se je ni kdo navadil, naj se ji pride vije polovico bobove kave, pozneje pa vedno manj. Za otroke, bolnike in stare ljudi pa naj se napravlja Vydrovo žit in kavo brez vsake primesi bobove ali zrnate kave. Vydrovo podjetje je za nas Slovence zelo važnega pomena in čuditi se je, da se je slovenska javnost do-zdaj še tako malo zanimala za to prekoristno češko podjetje. Le semtertja so po Slovenskem posamezniki, ki znajo ceniti in se tudi z vnetno poslužujejo vsega, kar je dobro in koristno za nje in za njih narod in tako so se z veseljem poslužili tudi Vvdrove žitne kave takoj, ko so jo spoznali. Ali ogromna večina našega nezavednega ljudstva se še vedno trdovratno drži svoje „priljubljene" strupene in drage tuje kave kakor žganjepivec svojega špiritovca. Nekateri nočejo kar ničesar slišati o kaki iz-premembi v tem oziru. Pozna se sicer na njih in njihovih otrocih škodljivi vpliv uživanja bobove kave, a to jih ne moti, za to se ne brigajo in še nadalje pijejo bobovo kavo, ker se jim to zdi, če ne posebno dobro, pa «Ali ste vi, gospod Janez?» izpregovorila je s slabim glasom in mu gledala nepremično v obraz. Slišal jo je komaj, skoro ni bilo glasu iz prsi in samo ustnice so se gibale, in vendar ga je to vprašanje tako pretreslo, da je nenadoma začutil kakor mraz in vročino po celem telesu. Vsedel se je na bližnji stol zraven njene postelje. Nekaj časa je vladala grobna tišina po sobi, čulo se je le težko, enakomerno dihanje bolnice in šepetanje v veži čakajočih ljudi. • Vedela sem, da pridete, in prav je, da ste prišli,» pričela je zopet Micka s slabim, tresajočim se glasom. •Prišli ste in prinesli zadnjo popotnico oni, koje nesreče krivi ste edino vi. Čudno se vam bo zdelo, kajne? In vendar je resnica, da ste me vi, gospod kaplan, spravili v toliko nesrečo. Vi pripravili ste me ob ves dušni mir in do tega, kar sem zdaj... Prisilili sle me, da sem morala vstopiti v Marijino družbo, ko bi bilo bolje, da ne bi nikoli. In takoj po vstopu začeli ste me tako zvijačno nadlegovati, da sem se vam morala udati. Pripravili ste me na rob obupnosti in pogubljenja. Čemu me niste pustili na miru, ko sem z mirnim in veselim srcem zrla v bodočnost? Čemu ste mi zagrenili mlado, nežno življenje, polno upov in nad, ter mi zasejali kal nesreče in nemira v moje srce? . . . Glejte jo,podobico, ki ste mi jo podarili, ko sem bila prvič pri vas. In takrat bila sem še čista, nedolžna, otročja, in vi dajali ste mi v teh otročjih letih odvezo malenkostnih grehov ter me poučevali v krščanski ljubezni. In pozneje? — Ha ha, pozneje pa ste vse drugače z menoj uganjali pod pokroviteljstvom Marijine družbe in spovednice ter va- vsaj — imenitno. Mnogi v svoji imenitnosti in nesmiselni ošabnosti zabavljajo ćrez žitno kavo ter pravijo, da je za nič, da bi je ne mogli piti za nobeno ceno i. t. d., dasiravno je niso še nikdar pili in torej še ne vedo, kakšna je. To so pač publi in otročji predsodniki, ki nikakor niso dostojni za pametne in odrnščene ljudi. Tudi otrok se včasih kuja in brani jesti kako jed, katere še ni nikdar prej poskusil, ker se mu dozdeva v njegovi otročji domišljiji, da ni dobra; ko pa se mu ista podtakne s kako zvijačo, je ne more preh valiti. Poznani tudi neko gospo, ki je večkrat rekla, da bi nikakor ne mogia piti same žitne kave. Slučaj pa je nanese, da je kuharica tnkrat, ko je morala hitro napraviti kavo za na mizo, imela doma samo žitno kavo, bobova kava pa ji je popolnoma pošla. Zato je v tej zadregi napravila kavo le iz prežganega žitnega zrnja iz Kathreinerjevo tovarne, Franckove cikorije in mleka, pa napravila jo je nekako močnejšo ter z večjo skrbnostjo in previdnostjo kakor po navadi, in glejte, gospa, ki je prej govorila, da bi ne mogla piti same žitne kave, ni niti spoznala, da pije žitno kavo brez primesi bobove kave. Tako človeka največkrat le varajo, slepijo in vodijo za nos tisti nespametni in otročki predsodki. Zatorej, dragi rojaki gorenjski, ne zametujte več svoje in svojega naroda koristi, ki jo vama ponuja bratski narod češki z novo Vvdrovo kavo. Poskusite je vsaj, in ako bode vam tako ugajala kakor meni, ostanite zvesti in stanovitni njeni odjemalici ter se več ne dajte premotiti od nobenega tujega agenta, ki mu je mar le vaš denar, sicer pa vam ne privošči ničesar dobrega. — c. V Kranju, 24. septembra. Kronanje srbskega kralja se je vršilo 21. t. m. ob velikanskem navdušenju ondotnega naroda. Pripetilo se ni nič neljubega. Kronanje naznanilo se je s 101 strelom. Znake pri kronanju so držali škof iz Niša, Žiee, Sabca in Zaječara. Jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu. V nedeljo, 18. t. m., ob desetih dopoldne je bil otvorjen šega izbornega govornega talenta. Poglejte ga, malega črviča, to je sad vašega greha —-- Tisto noč je grozno grmelo in treskalo in dež je lil kakor iz škafa. Po vasi je ležalo vse polno nakopičenega kamenja in peska, ki ga je bila deroča voda skupaj znesla. Po malih obcestnih jarkih pa je tekla umazana deževnica. Stara Urša ni zatisnila celo noč očes. Strah jo je bilo te grozne noči in molila je za gospoda kaplana, da bi se mu kaj zlega ne pripetilo na potu. Ko pa je prišla zjutraj mlekarica v farovž, pravila ji je Urša, vsa objokanih oči, da gospoda kaplana še ni domov. «Šli so v Podgorico obhajati Cukovo Micko,» pravila je Urša in ihtela. «Jaz bi jim rada odsvetovala, ali saj poznate našega gospoda, da je pri njih vsaka beseda odveč. Na konec sveta bi šli, ako bi bilo treba in če bi bilo še tako pozno. Celo noč nisem zaspala in vedno sem molila, da bi jih ljubi Bog obvaroval kake nesreče. In naenkrat se mi je zdelo, da jih slišim mimo moje sobe priti in da so me poklicali, potem pa je bilo zopet vse tiho. Oh, kako dobri so bili vedno z nami in v spovednici so tudi tako lepo govorili; joj, joj, to je preveč, če bi izgubil tako dobrega gospoda. Tega že ljubi Bog ne pripusti.«---- Ćukova Micka je umrla še tisto noč, kaplana Janeza pa so dva dni potem našli v močno narastlem vaškem potoku, med umazano travo in dračjem, ki se je kupi-čilo v veliki skupini po njem. Gotovo ga je slaba vest pognala v mrzle valove. v Belgradu shod zdravnikov in prirodoslovcev. Ob enajstih pa je otvoril kralj Peter prvo jugoslovansko umetniško razstavo. Otvorjen j u je prisostvovala vsa jugoslovanska omladina, mnogo pisateljev, umetnikov in drugih odličnjakov. Razstava je zelo lepa. Najbolj so zastopani Slovenci s 160 deli. za njimi pridejo Hrvatje s 120. Srbi z 90 in Bolgari z 80 deli. — V ponedeljek dopoldne je bil na svečan način otvorjen kongres jugoslovanske omladine in dne 20. t. m. je bila ustanovljena jugoslovanska umetniška zveza, kateri bo centrala v Belgradu. Ta dan je dospel v Belgrad tudi črnogorski prestolonaslednik Danilo, ki je bil navdušeno sprejet. Italijanski prestolonaslednik. Vest o rojstvu prestolonaslednika v Italiji je zbudila veliko veselje tudi v Crnigori. Takoj dopoldne se je zbrala v Cetinju velika množica ljudstva ter šla z godbo na čelu pred knežji dvorec in italijansko poslaništvo ter navdušeno klicala. Se isto dopoludne se je obhajala zahvalna maša, kateri sta prisostvovala knez • in kneginja. Izstrelilo se je 21 strelov v ?nak velikega veselja cele dežele, da je Crnogorka rodila Italiji bodočega kralja. Splošna stavka v Italiji. Medtem, ko se vse veseli in raduje rojstva prestolonaslednika, je izbruhnila med italijanskimi delavci splošna stavka. Povod temu je bila krvava tragedija med italijanskimi vojaki in kmeti v Buggeru pri Trapanih. Ta dogodek je porabila tedaj socialna demokracija ter razvila takoj najobširnejšo agitacijo za splošno stavko, katera se je bila že pričfla v posameznih krajih. Kakor je biio slišati, je bil položaj jako resen in nad vse kritičen. Dne 16. t. m. so bile demonstracije v Mi;anu, kjer je več demonstrantov vdrlo v pivnico «Cassanova» ter zabodlo tam z noži zobozdravnika Gavolola, ker je v delavce metal krožnike. Dve sumljivi osebi so zaprli. Dne 17. t. m popoludne pase je pričela v Milanu splošna stavka. Sklican je bil velikanski shod, katerega je obiskalo nad 30.000 oseb. Stavkujoči so zahtevali, da naj odstopi Giolittijevo ministrstvo. Milanski župan se je podal nalašč zaradi tega v Rim, odkoder je brzojavil, da je ministrski predsednik Giolitti obljubil varovati zborovalno svobodo, in da se vojaštvo ne bo vmešavalo v stavko. A zborovalci niso vzeli na znanje te brzojavke. Shod se je zaključil z velikim vri-ščem, ker so se radikalni elementi stepli z onimi, ki so prigovarjali k miru. Osrednji kolodvor je bil zastražen s konjeniki, kateri so branili dostop demonstrantom, ki so hoteli razdreti železniške tire. Tir okoli mesta je bil zastražen z vojaštvom. Točno opolnoči so vsi železničarji ustavili delo. Vsak vlak se je vstavil tam, kjer je bil opolnoči. V Turinu so štrajkujoči na mestni železnici križpota zaprli s kamenjem in potrgali vse električne žice. Množica je potem napadla železniško postajo in postajno poslopje. Orožništvo in policija sta streljala ter ranila več izgrednikov, eden je bil na licu mesta mrtev. Tudi več redarjev je bilo ranjenih. — V Genovi je prišlo do krvavih spopadov s policijo, pri ka,.erih je bil ranjen en uradnik, pet redarjev in več orožnikov ter štrajkujočih. Stavka se je razširila tudi po bližnji okolici. V Sarnpieodaveni so štrajkujoči v popolni temi napadli železniško postajo in razdrli tir v dolgosti 40 metrov, razbili več železniških voz in pokončali svetilke. Vsled tega je promet Genove s severom ustavljen in manjka že kruha in mleka. V Rimu so v soboto opoldne izšli zadnji rimski listi, potem so tiskarne zaprli. Tudi v Benetkah je bil ustavljen promet na železnici in na morju. Dne 19. t. m. so v Rimu in Turinu delavci zopet pričeli z delom. Tudi v drugih stavkarskih mestih je zdaj mir. Minister Giolitti, ta pa res zna. Obljubil je namreč socialističnemu poslancu Labribliju, da ne bo nikoli pustil oboroženi sili poseči med delodajalce in delojemalce ter obžaluje zadnje dogodke. In velikanski štrajk, ki je grozil nakopati celi deželi ogromno gorja, je ustavljen. V Macedoniji so še vedno boji z vstaši. Jako hud spopad je bil pri vasi Danje, kjer je kakih 100 mož bro-ječa bolgarska ustaška četa napadla oddelek turških orc ž-nikov. Boj je trajal štiri ure. Mrtev je obležal poveljnik čete in en ustaš, a tudi več Turkov je bilo ranjenih. Vstaši so se potem umaknili v vas Lenište, kjer so jih napadli turški vojaki. Nastalo je grozno klanje, iz katerega se je reš'lo le nekaj ustašev. — Tudi v Mulašu je prišlo do spopadov med turškimi vojaki in vstaši. — Iz Peči poročajo, da so Turki zopet umorili 9 Srbov, in sicer v vasi Sinaj 4 in v Ravnici 6. V gilanskem okrožju pa Turki ropajo, kradejo in more. Rusko-japonska vojna. Dnevi pri Liaojanu so bili za Japonce pravi dnevi groze. Rusi so se *»icer umaknili, a popolnoma v redu. To pa so lahko storili, ker jim Japonci sploh niso mogli slediti radi velikanskih izgub. Po zatrdilu nekaterih časopisov so znašale te izgube do 40.000 mož, mrtvih in ranjenih. Tako se kaže zdaj tista japonska sreča. Tu je zdaj tisti od nas z matematično gotovostjo pričakovani trenutek, ko se začenjajo uspehi obračati na rusko stran. Ali to je šele zučetek — konca japonske sreče, ki je bila takorekoč umevna ob vseh ugodnostih, ki so bile na japonski strani, dočini so morali Rusi premagovati neštete neugodnosti in takih, kakršnih ne bi tako srečno zmogla nobena druga vojna. Liaojan je bil takorekoč samo polovičen, drago plačan, neznaten taktičen uspeh. Medtem pa se Port Artur se vedno upira in Kuropatkin ima še vedno v svoji oblasti pozicijo, s čimur dokazuje, da je v resnici pravi vojak, ki vzhc neugodnim razmeram, v katerih se je vojna pričela, dela sovražniku velike preglavice. Cuje se, da je japonska vojna uprava sklicala en letnik črne vojske pod zastavo. Sklicani so vsi moški od 32. do 40. leta. S tem je tedaj Japonska jasno dokazala, da nima več regularne armade na razpolaganje. Prvotno sploh ni mislila, da bo k temu koraku prisiljena. Po prvih večjih izgubah je sicer začela računati tudi na to skrajno sredstvo, a v načrtu je imela, da se milica skliče šele prihodnjo spomlad. Zadnji čas pa so imeli Japonci pred Port Arturjem in v Mandžuriji tako velikanskih izgub, da jim ni preostajalo druzega, kakor se poslužiti tega skiajnega sredstva. S sklicanjem milice upa Japonska, da sestavi iz njih osem divizij, ki bodo skupaj štele 120.000 mož. Kakor se splošno sodi, se bodo prihodnji boji vršili pri Tijenlingu. Ondotne ruske pozicije so utrjene že od meseca julija. Močne ruske čete stoje pred Mukdeuom in Tijenlingom. Japonska armada se nahaja skoraj na pol pota proti Mukdenu nasproti Kuropatkinovi p red-»traži, s katero so ne spoprijele japonske čete generala Oku, ki je 25 kilometrov južnozapadno od Mukdenu, Posamezni vspehi še niso znani. Izpred Port Arturja se poroča: General Steselj je dobil naročilo, da naj Port Artur drži na vsak način vsaj še en mesec. Potem se bo vsa taktika ruske armade premenila. 16. t. m. proti tretji uri zjutraj so Japonci napadli z enim bataljonom reduto pri vodovodu, bili so pa od garniz»je odbiti. Japonci so pri teh napadih izgubili mnogo vojakov. 20. t. m. naskočili so zopet Port Artur in nedalje-vali do noči. Vsa znamenja kažejo, da skušajo Japonci vzeti razne glavne utrdbe na severno-vztožni strani Port Arturja. kar se jim pa dozdaj še ni posrečilo, Poškodovane utrdbe so Rusi kmalu zopet popravili. Rusi so uverjeni da Port Artur ni nikoli mogoče zavzeti. Japonske izgube pri zadnjih naskokih na Port Arlur so naravnost grozovite. Okolica je nepregledno mrtvaško polje, kjer na tisoče mrtvih vojakov okužuje zrak. Najnovejše poročilo se glasi, da pride vseeno pri Mukdenu že v kratkem do bitke. Japonci zelo močno prodirajo. Vse polje je pokošeno, da ne ovira streljanja. Zunanje ruske pozicije so pri reki Hunko. Dopisi. Iz Šenčurja. Z zadnjo notico »Zakaj vera peša?> v »Slovenskem Narodu» z dne 13. septembra smo prisiljeni se baviti nekoliko natančneje. Gasilno društvo v Šenčurju pri Kranju ni strankarsko društvo. Delalo pa je to društvo zadnje čase mnogo in je, ne-oziraje sa na stranke, z veliko požrtvovalnostjo kupilo novo brizgalno opravo in si sezidalo nov dom. Že z ozirom na požrtvovalnost odbora in brezplačno delavnost moštva pri zgradbi doma upali smo, da pojenjajo nasprotstva proti temu tako koristnemu in človekoljubnemu društvu, oziroma njegovemu načelstvu. In res si je društvo pridobilo simpatije cele va*i in okolice, raz-ven par zagrizencev, seveda skrajno ponižnih župnikovih pristašev ž njim na čelu. Ti so si šteli v dolžnost metati društvu polena pod noge pri vsakem koraku. Toda to bi se bilo pozabilo in pre«rlo. Pustite pse, naj lajajo — to kaže le, da jahamo — ko bi ravno naš župnik ne bil postavil krone vsemu. Na podlagi društvenega odboroveja sklepa se je imela vršiti slavnost gasilnega društva po določenem sporedu, v katerem je bilo tudi blagoslovljenje oprave in doma. Podnačelnik društva, g. Gašperlin, je naprosil g. župnika že v soboto, dne 3. septembra, da opravi cerkveni obed na dan slavnosti. G. župnik mu je rekel, da pred 4. uro popoldne ne more, ke je rnaprosil nekega govornika, ki bode «d e k 1 e t a nekoliko vzel v roke». (Njegove lastne besede) j Z ozirom na to, da je bilo blagoslovljenje določeno ob j treh, je šel g. blagajnik društva, in sicer v sredo, dne 7. t. m. popoldne prosit g. župnika, da izvrši blagoslovljenje ob treh, ker društvu - ni mogoče več predrugačiti programa, ker so plakati že nalepljeni in vabila že razposlana. Župnik je nato obljubil. da bo že gledal, da blagoslovi ob treh, morda kako minuto pozneje, «kar je pa brez pomena*. V sporedu slavnosti je bil tudi ples na prostem na v ta namen napravljenem odru. Župnik je vedel za to že na praznik in je imel v cerkvi govor : proti plesu, pri katerem je zaklinjal stariše, da ne smejo I pustiti svojih otrok na plesišče. Seveda se je le malokdo i brigal za njegov govor. Le eden, ki pa je nekoliko gluh, je pripovedoval po va-i. da so gospod oznanili na p riznici, da ne bodo plesali. V nedeljo zjutraj na dan »lavlja je pa dobil načelnik društva od g. župnika Kukelja naslednje pismo: «Št. 195. Slavnemu načelništvu prostovoljne požarne brambe v Št. Juriju. Glede na blagoslovljenje bnzgalnice in ehrambe za gasilno orodje — za katero blagoslovljenje ni podpisanega nihče vprašal, če ga bode blagoslovil, le manj prosil, da bi ga blagoslovil — je prečastito knezoškofijstvo z odlokom z dne 10. t. m., št. 3791, določilo naslednje: „Zaradi tega, ker je v vsporedu slavnosti gasilnega društva ples, se blagoslovljenje brizgalne in shrambe za gasilno orodje ne bo izvršilo popoldne po službi Božji, ker se ne spodobi, da bi po končanih cerkvenih obredih takoj sledila šumna posvetna veselica s plesom, ki je pogostokrat velika priložnost, da se Bog žali. Ker je pa gasilno društvo občekori4na naprava, se bo blagoslovljenje izvršilo po predpoldanski službi božji, t. j. po deseti sveti maši." Toliko na znanje s pristavkom. da se popoldanska veselica pred izvršeno popoldansko službo Božjo začeti ne sme; ker bi se motila javna služba Božja in ljudje od nje odvračevali. Urad župnije Št. Jurij pri Kranju, 10. septembra 1904. Ant. Kukelj, župnik.» Konec prih, Otvoritev sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem. (Izvirno poroMIo.) V soboto. 17. t. m., se je na uprav slovesen način vršila otvoritev sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem. Točno ob polenajsti uri dopoldne so prispeli na I lice mesta gg. deželni predsednik baron Hein s g. soprogo, deželni glavar Oton pl. De tel a, župan ljubljanski Ivan Hribar, c. kr. okrajni glavar radovljiški Oton p I. De tel a, dvorni svetnik Dr alka, državni in deželni poslanec J os. Pogačnik, dekan radovljiški Janez Novak in razni drugi dostojanstveniki ter več odličnih dara. Na čelu razstave so jih pričakovali zastopniki uradov, šolstva, duhovščine, občin in mnogo odličnega občinstva. Na to je bil slovesen vhod v razstavno, krasno ozaljšano poslopje. Potem, ko je deželni predsednik pozdravil razne udeležnike slovesnosti ter jih odlikoval z nagovorom, je ste pil okrajni glavar ter častni predsednik razstave visokoč. g. pl. Detela na vzvišen prostor pred piramido z doprsnim kipom Nj. Velič. cesarja Franca Jožefa I. ter v krasnem in jedrnatem govoru najprej v lepi slovenščini in potem y nemškem jeziku opisal započete razstavne misli in razvoj trudapolnega delovanja do izvršitve razstave. Jedro glavarjevega govora je bilo približno to-le: Ko je letos pomladi tako bujno cvetela vsa naša sadonosna dežela, sprožila se je v Radovljici lepa misel, da bi se naj priredila na Gorenjskem sadna razstava. Nekateri možje so vzeli delo v roke in je privedli srečno tako daleč, da je bila razstava zagotovljena. Ali ker so se v odboru za prireditev razstave pojavila nekatera nesoglasja, kar se pač mnogokrat pripeti, dala je razstavi svoje pokroviteljstvo c. kr. kmetijska družba in slavni deželni odbor je odposlal deželnega potovalnega učitelja g. Gombača, da vodi nadalje strokovna dela. Uspeh skupnega delovanja pa je. da imamo pred seboj sadno razstavo, kakršne še ni videla n;<ša Gorenjska in kateii mora dali svoje priznanje vsak, kakor tudi ne-utrudljivemu in požrtvovalnemu delovanju osnovalnega odbora. Čeravno so nam v teku poletja razne elementarne nezgode uničile tudi na sadju marsikatere lepe nade, vendar kaže ta razstava, da lodi naša lepa domovina toliko krasnega sadja, da moramo biti iznenađeni. In ravno ta razvoj sadjereje nam iznova priča, da je mogoče mirno napredovati le v državi, katero vlada tako Ijudomili vladar kakor je Nj. Veličanstvo naš presvitli tesar Franc Jožef I., kanrega Bog živi! Glavarjevemu govoru je sledil gromovit: «2ivio!» na cesarja in je zadontla raz krasno improviziran oder cesarska himna, kar vse je veličastno odmevalo po širnem, akustično sestavljenem razstavnem poslopju. Govoru g. okrajnega glavarja sta sledda krasna gc-vora g. dež lnega glavarja in strokovnega vodja g. Gombača o bistvu razstave in pomenu sadjereje, ha kar je deželni predsednik v kratkem in stvarnem, slovenski in nemški izvedenem govoru otvoril razstavo in se je pričel ogled iste. Deželni predsednik se je mudil v razstavi čez poldrugo uro in se je izrazil o isti nad vse laskavo. Čudil se je krasnemu sadju, katerega ima dežela Kranjska in je ponovno pohvalil trudaljubivo dejanje osnovalnega odbora razstave ter raznih drugih na razstavi sodelujočih faktorjev. Deželni predsednik je očividno zadovoljen ostavi! razstavo. Istotako laskavo so se o razstavi izrazili gg. deželni glavar, župan Hribar, državni poslanec Pogačnik in drugi dostojanstveniki. Izražali so svoje priznanje osobito osnovalnemu odboru, obstoječemu iz gospodov: Ivana D?rniča, Ivana Fajdiga, Frančiška Gombača, Ivana Korošina in Antona Kosmača, kateri odbor se ni ostrašil nobenega truda, nobenih zaprek in skrbi, da izvrši to zares ogromno delo G. deželni glavar je z daljšim govorom odlikoval g. Iv. Fajdiga kot sprožitelja razstavne ideje in se žnjim po.-ovarjal o pomenu razstave za domači gospodarski napredek in zlasti o tež-kočah in ovirah, katere je bilo treba premagati z jekleno voljo, da je prišlo do tako lepe izvršitve tega prekorist-nega podjetja. Obisk občinstva v razstavi v soboto popoldne in v nedeljo je bil v primeri z okoliščinami in hladnim vremenom rts lep. Razstavo je obiskalo v prvih dveh dneh nad 500 gostov iz cele Kranjske, Sodba je bila že v tem prvem začetku ta, da tako lepe razstave že dolgo ni bilo na Kranjskem. Na razstavo je že do otvoritve poslalo svoje sadje, ra/ne pijače, stroje, vrtne žice in drugo nad 100 razstavljalcev. Sadnih vrst je razstavljenih več nego 100. Posebno se je odlikovala s svojim lepim sadjem Notranjska, osobito Vrhnika in Idrija, pa Logatec. Določila so se tudi že prva odlikovanja in je bilo odlikovanih 62 razstavljalcev, med njimi 6 s prvim častnim darilom. Ker bo treba še mnogo poročati o tej zanimivi razstavi, omejili smo se za vprvo na to kratko poročilo in pristavimo za danes le še toliko, da naj oni sadjarji, ki žele razstaviti, pošljejo svoje pridelke prej ko mogoče. Istotako naj nikdo, ki količkaj more, ne zamudi prilike, da si ogleda to lepo sadno razstavo. Novićar. Na Gorenjskem. Učiteljske vesti. Absolvirani učiteljski kandidat g. Josip Jeglič je nastavljen kot začasni učitelj v Selca in bo obenem oskrboval ekskurendno šolo v Podlonku. — Kot suplentinja na dekliški ljudski šoli v Tržiču je imenovana gospica Alojzija Stebi. — Gospića Ljudmila Mazgon iz Zgornje Krke pride na 4 razredno ljudsko šolo v Mengiš. — Za učitelja v Kamniku je imenovan g. Fr. Bratoš. Poročil se je g. Josip Klinar, tehnični uradnik kranjske industrijske družbe na Savi pri Jesenicah, z go-spico Zofijo Zaje, hčerko g. davčnega višjega nadzornika Zajca v Ljubljani. Intervisw g politikom Koblarjem. Ker je kranjski dekan Koblar tako vsestranski razvil svoje delovanje in zlasti vsled tega, ker je preč. gospod dekan sedaj nekam utihnil, oglasil se je. v našem uredništvu kmet Jur in nas naprosil, da izposlujemo na primeren način, če bi bil preč. g. dekan pri volji milostno sprejeti ga v avdijenci. Seveda bi taka avdijenca morala bili brezplačna. Kmet Jur hoče namreč zopet nadaljevati svoje politično potovanje in kot nepristranski časnikar ne mara izogniti se tudi «s!ovečega» politika Koblarja, vsled tega poslednjega milostno prosi za avdi-jeneo. Vprašal bi ga med drugim rad, kako misli pre-častiti o položaju, nastalim v Kranju po zadnjih občinskih volitvah; nadalje, če sta se že pobotala s škofom radi dijaškega konvikta in p^d kakimi pogoji oddaja prečastiti stane vanje v izpraznjeni škofiji; vprašal bi ga naposled rad, če mu je srce kaj trepetalo, ko je šel letos, ko je bil na novi maši v Mengišu, mimo kapetanije, kjer,je nekdaj kot mlad kapelan prežil lepe, sladke urice i. t. d. i. t. d. Toraj cel kup perečih in nujnih vprašanj, o katerih hoče kmet Jur temeljito poučiti «Go-renjčeve» čitatelje. Izvoli naj kmetu Jurju naznaniti po pošti, poste restante Kranj, ali pa, če mu je preveč za dopisnico, lahko oznani jutri v nedeljo zjutraj na priž-nici, kam in kdaj sme priti kmet Jur k njemu v avdijenco. Mavciski iupnik je posebno hud nasprotnik •slabih in pohujšljivih» časopisov. V tem nas je prepričal že prej in posebno pa še pretečeno nedeljo. V njegovih plitvih govorih ne omenja sicer naslova, vendar se je pa to nedeljo toliko razgrel nad istimi, da so mu zmedli skoro um. Oznanil je namreč raz lečo, da bode v sredo kvaterna nedelja in v sredo sv. apostol Matej! Gospod župnik, ne hudujte se toliko nad volkom, katerega ni v naši fari, namreč «dihur», najbolj smrdljivi in okuž-Ijivi časopis, ki je v štirih izvodih izhajal k vam, ta je že poginil. »Narod* je tam nepo nan, »Gorenjec* životari ondi v enem izvodu in ta vas ne sme toliko razburjati, da napoveste iz srede nedeljo in da evangelista izpremenite za apostola! Ne mislite tega, da se morajo gosla razbiti vsakemu, ki gode pravico, in rešeni bodete tistih praznih skrbi, ki se vam bržkone od zgoraj dol injunktirajo. Menda ste se pa hoteli s tem vašim praznim maščevanjem izkazati hvaležnega kranjskim pomagačem, ki so vam pomagali na noge, da ste bili kos vendar enkrat položiti zaostale letne cerkvene račune. Seja kranjskega občinskega odbora od 23. t. m. Na županov predlog se sklene kolikor mogoče omejiti kopanje pe«ka na občinskem pašniku pod Gaštejem. — Meščanski godbi se dovoli 200 kron podpore. — Odbor se izjavi neugodno o neki prošnji za koncesijo izkuhe. — Ker se je pri javni dražbi, izvršeni v svrbo oddaje mestnih njiv v najem, dosegla prenizka najemnina, se sklene dražbo razveljaviti in namesto njiv napraviti travnike. — Občinski odbor vzame odobruje na znanje poročilo o računskem zaključku dijaške kuhinje za upravno leto 1903/04, določi pregledovalcem računov obč. odbornika K. Jagra ter F. Krennerja, izvoli v odbor dijaške kuhinje kot svoje zastopnike iznova obč. svetovalca V. Majdiča in obč. odbornika dr. E. Šavnika ter A. Šlam- bergerja in izreče dosedanjemu odboru .dijaške Luhinje zahvalo na požrtvovalnem in vztrajnem delovanju. — Istotako se odobri računski zaključek mestnega kopališča s prebitkom K 270*06, revizorjem se določita obč. odbornika J. MajdiČ ter M. Matiašič in se izreče zahvala kopališkemu nadzorovalnemu odseku. — Po daljši debati sprejme obč. odbor predlog stavbenega odseka, da se pod gotovimi pogoji odstopi kos občinskega sveta vrtnarju F. Su-hadolniku pred slednjega novozidano hišo in da se sprejme v zameno kos Suhadolnikovega vrta poleg savskega šetališča. — Ko še odbor soglasno pritrdi prejemni listini Franc Omersove ustanove za mestne uboge, zaključi župan sejo. Telovadno društvo «Sokol* se snuje na Jesenicah in v Kamniku. Pravila so se že vložila deželni vladi v potrjenje. Volitev upravnega odbora mestne hranilnice v Kamniku se je vršila dne 5. t. m. Izvoljeni so gg.: Andrej Albrecht, hišni posestnik; dr. Ivan Kladva, c. kr. deželno-sodni svetnik; Ivan Košir, trgovec; Ivan Lavrenčič, dekan; Martin Novak, c. kr. višji poštar: Emil Orožen, c. kr. notar; Josip Pptokar, c. kr, višji davkar v pokoju; Franc Regallv, c. kr. sodni pristav; Anton Slatnar, tiskar, in Franc Šubelj, trgovec — vsi v Kamniku. Preložil se je kr^j za kontrolne shode iz Poljan nad Škofjo Loko v Gorenjo vas. nevarnega cigana so zaprli. Posrečilo se je dobiti cigana Alojdja Breščaka, ki je bil leta 1876 rojen v Kranju in je pristojen v Kresnice pri Litiji. Zadnji čas so ga zasledovali radi ropa; klatil se je precej dolgo po Ljubljani in okolici, pa ga kljub vsemu poizvedovanju' niso mogli nikjer zasačiti. Te dni ga je šel lovit žand. postajevodja v Trzinu. Iskal ga je po vseh vasrh levega savskega brega do Kranja. Tukaj je vzel seboj še enega orožnika in obema se je posrečilo ga vlovili v gorovju blizu Preddvora v neki na samem stoječi kajži ravno v trenutku, ko je pravil kmetom, da ga orožniki ne dobe živega v roke. Obesil se je še — kakor se nam poroča — v ponedeljek dne 19. t. m. Franc Slanovec, posestnik v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem. Našli so ga šele v četrtek dne 22. t. m. v podgorskem gozdu blizu Kamnika. Pri sebi je imel nad 500 K gotovine, srebrno uro in verižico. — Čudno se nam zdi, da se je, odkar je slaboglasni Kos za kapelana v Cerkljah že drugi kmet obesil v tej fari! Ali je to znamenje časa? Na Savi pri Jesenicah je včeraj popoldne umrla gospa Cecilija Krašovic v starosti 78 let. N. v m. p.! Škofjeloški občinski svet je imel danes v soboto 24. t. m. ob 6. uri zvečer svojo sejo. Podrobno poročilo prinesemo v prihodnti številk). Iz Selc. Dne 4. oktobra bo v Selcih živinski semenj. Opozarja se na ta semenj trgovce s prešiči in bušami. Dobro bi bilo, ako se nekaj te vrste živine prižene na semenj, kajti kupcev bo dovolj. Spomlad v septembru. V spodnjem drevoredu ob Savi pod Kranjem je videti kostanjevo drevo, ki ima več jako lepih cvetov. Gotovo redek slučaj. Od sadne razstave v Radovljici. Odbor razstave je sklenil znižati vstopnino v razstavo po razmerju vsem šolskim in drugim zavodom za slučaj skupnega obiska razstave. Vodstva srednjih in ljudskih šol naj blagovolijo to sprejeti na znanje in morda misliti na to, da bi tudi naša učeča se mladina ogledala to lepo razstavo in črpala iz nje potreben pouk. Posebno bi obisk razstave utegnil koristiti tudi gojenkarn učiteljišč in vzgojevalnih zavodov. »Zveza slovenskih pevskih društev* je zborovala zadnjo nedeljo v Ljubljani. Na'ančneje poročilo smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti na prihodnjo soboto. Slovensko gledališče v Ljubljani. Gledališka sezona 1904/1905 se otvori v četrtek, dno 29. septembra t. 1. in traja do konca marca 1905. Več je razvidno iz tozadevnih lepakov »Dramatičnega društva* v Ljubljani. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur*. Išče se: Pomočnik manufakturijske stroke za Novo mesto, pomočnik galanterijske za Ljub- ljano, 2 pomočnika žeiezninskc za Celja, trije pomočniki špecerijske za Ljubljano in eden za deželo, 5 pomočnikov mešane stroke za deželo, kontorist za deželo, učenec za Ljubljano. — Službe išče: 2 pomočnika manufakturijske, 3 pomočniki špecerijske in železninske, 5 pomočnikov špecerijske, 17 pomočnikov mešane stroke, kontorist iri kontoristinja. ' Križem sveta. Izgubljen denar. Piše se nam: Mož, ki je 9. julija t. 1. izgubil večjo svoto denarja na cesti proti Ptuju, naj se zglasi pri župnijskem uradu sv. Marka nižje Ptuja. Mož je bil baje Kranjec. Volitve na Štajerskem. Minuli torek je volila na Štajerskem nova četrta skupina S poslancev. Izvoljenih je bilo: socijalni demokrat urednik Resel v Gradcu, 3 klerikalci, 2 Slovenca (župan Roš iz Trbovelj in državni poslanec dr. Ploj). Včeraj se je vršila ožja volitev v dveh okrajih. V enem je zmagal socijalni demokrat dr. Schacherl. Veliki posar je uničil skoro popolnoma mesto Bi-nadorf na VVurtemberškem. Zgorelo je 93 hiš, le mali del mesta je še ostal. Nesreča na železnici. Na progi med Aradom in Temešvarom je skočil s tira pretečem teden del osebnega vlaka, in sicer na postaji Neinet-Szasz. Dve osebi sta ubiti, osem ranjenih. Zdravniki so došli na lice mesta šelo čez štiri ure. — Enaka nesreča se je pripetila tudi 20. t. m. na kolodvoru Ferara, kjer je ušel stroj, ki ga je strojevodja zapustil, kurjač pa ga ni znal ustaviti. Na progi je trčil ob brzovlak, ki je vozil iz Bolonije v Benetke. Tri osebe so bile obite, 21 pa ranjenih, zgorel je tudi poštni aoz. Strajk v Marzelju. Zaradi štrajka, ki traja že dober mesec, ima marzeljsko brodarstvo tia izvozu 150.000 ton, na uvozu pa 2500 ton škode. Gospodarske stvari. Razpis dobave lesa. C. in kr. poveljništvo pomorskega arzenala v Pulju je poslalo trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani razpis za dobavo raznega lesa, ki ga potrebuje pomorski arzenal v letu 1905. Dobaviti je med drugim temeljne tramove iz hrastovega, smrekovega, borovega, jelovega, mahagonovega in mecesnovega lesa; potem brestovo krivino, smrekove drogove, jelove tramove, planke. deske, češnjev les i. t. d. Ponudbe je najkasneje do 30. septembra t. 1., 3. ure popoldne poslati na c. in kr. poveljništvo pomorskega arzenala v Pulju. Dobavni razpis, ki obsega natančneje podrobnosti, množine, vrste in oblike lesa ter dobavne pogoje, je v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. TapetntH in prcprogar Dragotin Puc LJubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136—6 Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Sclnverspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. MTohlgemuth 132~7 v Kranju, glavni trg št. 118. Posamezne številke »Gorenjca " prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev t ŠkofJI Loki g. M. Ž i gon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec. Slovo. Ker se povodom odhoda iz Kranja nisem mogel vsled kratkega časa osebno posloviti od vseh prijateljev in znancev, jim tem potem kličem srčni «Z Bogom!» V Kranju, dne 24. septembra 1904. Radovan Strnad 162—1 c. kr. davčni kontrolor. Otroški vozički 4«50 gld. se dobivajo po sledečih cenah: 4-40, 550, 6-50, 7o0, 8—, 9—, 10—, 12'—, 14—, 16—, 18— 20 — gld. dalattterijsKo blago na drobno in na debelo. «9-15 ALBIN RANT v Kranju pod mestom. # t»a Popeti, kahov tudi Hipe, va*e in v voz{\ (xxiva(t, ttpe&ne in cerw priporoča ptva in najvic^a a. peci j in yetiitoena. (KuUreki pecat.) Ivmv Planttiii, e. kr. notar. Spoštovani gospod? Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni, slučajno sem dobil od enega mojih ljudi aa poskuinjo en zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se nora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili. hvala temu izbornemu sredstvu. Morem istn vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška sa prašiče. Belilo«, Slavonija, 81. oktobra 1900. Z VelespoŠtovanjem Jooip topIlooN leleanieki nadairatelj. Samsko koto se kupi. Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. 161—S Zahvala. Podpisanemu je pogorel poln kozolec pšenice. Zavarovan je bil pri banki ,Slaviji' ki ai je takoj in v celem obsega izplačala zavarovalnino. Vsled tega priporočam vsakemu ta zavarovalni zavod. V Dvorjan, 16.septembra 1904. . Janos Barlo posestnik. 157-1 Loterijska srećka dne 17. septembra t. 1 Trst: 21 72 24 »52 23 Mihce na] moji ženi ne da nič brez denarja, ker nisem.plačnik za njo. Andrej Knafelj. Dobrepolje pri Brezjah. 159-1 sprejme takoj v trajno delo Joiip Mlinih, krojaški mojster, Podbrdo ob Bači. 160—1 Šivalni *trWi ir. kolesa 121-4 TovntriKka zaloga Ivan Jax-a v Ljubljani O'itiHJska resla 17 priporoča lnice za žito, mlaUlnice, vitli, luščilnice za koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskam ce za grozdj«, mlini za golaoje, stroji za rezanje repe, slamorezn ce, kotu za kuhanje kinje, sesalke za vino, pipe, sesal ke za vodnjake, sesalke za gnojiro. škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopneie cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladold, omare za led. mlini za kavo in dišavo,, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steherste tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdntno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamshom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko! Dopisuje s* v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti za-željeni! Piše naj se naravne t: 116-10 Ivan Sohindler, Dunaj, 111., Erdbergstrasse 12. Hamburg-Amerika 150—5 Iz Ljubljane v Novi Tork samo OO gld. s dobro proeto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zastopnik: FR. SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d. 49-26 JaJ{0 lepa in primerna darila. Jzde/uje po vsaki fotografiji Jv. Jagodic-- fotograf v Kranju Velik požar | se zamore lahko In naglo pogasiti samo s 13—3« nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje biizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo ■a izboljšanje parnih in motor-bris-galnie tor lestev in s zlato kolajno za prednosti pri rodnih brizgalnicah za novo sestavo. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, briagalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. it t mL Hiša št 107 v Tržiču se takoj odda v najem. 157-3 Več se poizve pr. lastniku g. Joe. Krennerju v Kranju. f i SncftMM brizgalnicatni & j A* ............. t.:„ -j j..-. >_.........__: fr i —A „Dobra tttarica" spisala Minka Vasićeva ▼ založništva Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 65 h. Obseza na 576 straneh već nego 1300 receptov za prptavljanje najokusnejših jtdi domaće m tuje kuhe, ima 3 lino koloritanih tabel in je trdno in elegantno v pltttno vezanu. Hvali jo vse: kuharica s svoje/a strokovnja^kega stališča, liUrarna kritika zaradi lepega, l..hb<> umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuhar-kili knj'g»h nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja '.»radi njene cene, ker ni nič dražja, nego zn .ne nemške kuharske knjige. 10—47 1 H. Sattner. urar Nikelnast.ii anker-reinont. roskopf. želez-ničaijem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 6-50. 114—13 % mL* w« v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta* Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Colovcu. Kupuje in prodaja »•e vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, esečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja v vsakemu žrebanja. Polnovplačani akcijski r- kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in v novcu je zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Ijnbljaaa (Ktlizej) m Marij« Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Zalagatel) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta : Gostilniški stoli. 97-17 Pohištvo It železt, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni zt hotele, vile In zt letovišča 52 gld. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelje, nočne omarica, o-mlvelne mize, obešalnik, mize, stensko ogledajo. 84—19 I Moravi ja * -šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši. „Moravija" -šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje. »Moravija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetne vezenje na „ Moravija "-šivalnih strojih vsaki dan in sicer brezplačno. " Cenike pošilja« zastonj. Zaloga in pouk pri tvrdki LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko). dijake iz boljših h iS, sprejme na stanovanje in hrano učitelj v Ljubljani. Išče se pod jako ugodnimi pogoji veSč in po-I polnoma zanesljiv Naslov pove upravnistvo «Gorenjca». 147 -:i »4-27 ■ MLMDRE Ot JUHV mORS CONCOURS Zobo- tehnični atdjt Oton 5cydl pri g. dr. E. Globo čniku kolporter ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d. Pojasnil;) ilaje upravoiitvo *Gor*njfft»». 109—3 nT Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, h kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. J. Spreitzerjcv naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbene-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na siroj, obhajila« mize, ugr^e n& mirodvor oomejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stčlpc« križe, štedilnike i t. d 103-20 Specijaliteta: valjični zastori (Rollhalkeii). 104 17 Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot ])o.s< bnost žage in vse stroje za obdelovanje l 1 K. Zk druge države stane K 560. Za Kranj bral pošiljanja na dom stane za celo lato 3 K, za pol leta K 150. Dostavljanje na dom •t.me za celo leto 60 vinarjev već. Po'umevine Številke stanejo 8 vinarjev. -- Na naložbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se no ozira. — Za oznanila plačuje se za petit vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, će se tiska večkrat, pn po dogovoru Uredništvo in upravnistvo ?e nahaJH v hiši Štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu nag se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. Izdaja in Haaga konmiroj; •OorMtUet*. NUfovorni urednik Andrej S'ever. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.