te težkoče tako relike. da bi tvoril* -«sjm oviro za skiepnnje miru in sad splošncga mira 4« dozoreva kar potrjuje tudi mirovna ponudba predsednika Združenih držav Severne Amerikt, Wilsona, ki se je moCao približa) avstrijskeiM stališča. Ker sta torej Avstrija na eni strani in Atnerika na dragi strani tisti velesili rne«i sorražnima skupinama, katerih koristi si medsebojco »tjmai^ nasprotujejo, je upravičeno upanje, da sploiai svetovni mir ne more biti več daleč. Od načehi samoodločeranja narodov je pa naš zuaanji minister še vedao precej daleč. kajti roskim narodom priznava pravico samoodloCevanja, avstrijskim pa ne. Končao je še rekel grof Cerain, da bi s« naj arstrijske notranje zadeve rešile na ustaTni način in s cer rešiti bi jih raoral državni zbor. Nato je  zahtfval grof Cerain od odseka zaapnico. katero  mu je odsek tudi izrekel s 14 glasovi proti 7 gla-  sovom.  Čisto dmgačen je pa h'A govcr »emSkega  državnega kancelarja grofa Hertlinga, ldi j« pred ysem naglašai nedotaj?ljivost Nemč je in njeoo mi roljabnost. 0 Wilsonovih mirovnih pogajanjih je  rekel, da še ne morejo tvoriti podlage za mirovna pogajanja. IzjaTil je, da Nemci Belgije ia zasedenega francoskega ozemlja nikoli niso mislili priklopiti Nemčiji Ne od-jtopi NemCija nič»sar. 0 Poljski bi naj odločila NemCija in Avstrija, glede osode ruskih baltiškib pokrajin, katere je Nemčija zasedla, bi pa naj ne bilo merodajno Ijadsko glasovanje še le potem, ko je NemCija umaknila avoje čete iz teh ozemelj, ampak posamezn« izjave nekaterih stanov, ai z dragimi besedami poveda-  na: Nemčija bi rada spravila že sedaj pod svojo  oblast zasedene ruske baitiške pokrajme na pntisk  Vsenemcev, ki zahtcvajo da bi se naj rojska na daljevala tako dolgo, dokler bi Nernčija i« njeai  zavezaiki soTražnikom ne narekovali mira. Grof Hertling je očividno govoril na pritisk in vpliv Vsenemcev in nas ni spravil niti za las bMžje do  splošnega miru. Dva grtvora o miru. . ¦¦(,*V preteklem tednu je zaznamovati dra ralna politična dogodka: Govor našega zunanjega ministra grofa Černina t odseku za zunanje zadeve avstrijske delegacije dne 24. januarja in istočasno govor nemSkega državnega kancelarja grofa Hertlinga y glavnein odseka nemškega drža\nega zbo | ra. Grovorila sta torej oba vodilna državnika At\ strije in Nemčije. | Tudi to pot je grof Černin naglašal zcpet I načelo, da Avstrija ne zahteva od Rusije niti ene- \ ga kvadrataega metra ozemlja in niti enega vi- 1 narja vojne odškodnine ali vojnih stroškov. Ako j se drži tega naCela tudi Rusija napram Avstriji, \ pač ni nobeaega dvoma, da bi ne prišlo do mira, j čeprav so zadela mirovna pogsjanja na relike  \ težkoCe, kot da se moramo pogajati ne z enim  j, ruskim zastopstvom, marveč z zastopstvi cele vr-  ( ste nanovo ustanovljensh ruskih držav. kot z U-  \ krajino, s Fmsko, Kavkazijo in še z veC dragimi. I Nadaljna težkoCa je spor med naziranjem Nemčijc  | in petrograjske vlade, ker je Nemčija na stališču,  \ da so številne izjave volje po samostojnosti zako \ nodajnih Ciniteljev y zasedenih pokrajinah začasna  j podlaga za ljudsko mnenje, katero bi pozneje po \ trdilo ljudsko glasovanje na širši podlagi. Rusija  \ pa ne soglaša temu naziranja in zahleva, da se  < naj to glasovanje rrši potetn, ko so vse nemške  i Cete in rsi nemški oradoiki izpraznili zasedeno o \ zemlje in ne bo nobenega pritiska na ljudsko vol-»jo. Po mnenja na&ega znnanjega ministra niso