Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.' Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464. Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Lir 25.-. NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru. Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 21 TRST, ČETRTEK 14. OKTOBRA 1954, GORICA LET. III POGOJI POŠTENEGA SOŽITJA MED SLOVENCI in Italijani na Svobodnem ozemlju Prebivalstvo našega ozemlja živi še vedno pod silnim vtisom, ki ga je izzval sporazum o Trstu v slehernem našem človeku. V slovenskih družinah in družbah ne govore sko-ro o drugem ko o tem, kakšna bo naša bodočnost. Mnogi trde, da se bo po> podpisu sporazuma položaj Slovencev kljub povratku Italije v bistvu —■ zboljšal. Pri tem se sklicujejo na nedvoumna določila narodnostnega statuta. j V njem — pravijo — je predvsem enkrat za vselej zajamčen obstoj slovenskega šolstva. Načri italijanskih nacionalistov je bil jasen: z brezvestnim, do potankosti premišljenim socialnim pritiskom so hoteli naše družine tako ustrahovati, da hi »prostovoljno« vpisovale svoje otroke v laške šole. In priznati moramo, da so v tem že kar lepo uspevali. Koliko slovenskih delavcev in nameščencev je iz skrbi za vsakdanji košček kruha že izročilo svojo deco- v roke italijanskih p o tuj-čevalcev! Lie poglejmo k Sv. Ivanu, v Rojan in Barko vi je! Našli so se celo im oviti in neodvisni trgovci, ki so iz strahopetnosti storili isto. Nezaslišana sramota pa je. da je v italijanske šole vpisal svoje otroke tudi kak slovenski — učitelj. Nepokvarjeno slovensko ljudstvo take delavske družine pomiluje, premožne in izobražene odpadnike pa iz dna duše zaničuje in prezira. Ti se mu gabijo. Pritisk nemoralnega italijanskega nacionalizma je segel letos že v naše vasi. Prvič se ie pojavil na Opčinah. Proseku in v Nabrežini. Račun raznarodovalcev je bil enostaven: s takimi sredstvi bomo dosegli, da bo število slovenskih učencev iz leta v leto padalo; zato bo treba najprej zmanjšati razrede, pozneje borno ukinjali šole ter s časom popolnoma uničili slovensko šolstvo. Na vrsto pride najprej Trst, nato podeželje. Oblastniki bi si pri tem umivali roke in hinavsko tal nali : »Zelo nam ]e zale toda vi vidite1, da ljudstvo samo ne mara slovenskih šol!«; Našo deželo so nameravali spremeniti v Beneško Slovenijo. Sporazum o Trstu je njihove račune ko-renitoi prekrižal. Narodnostnemu statutu je dodan podroben seznam vseh obstoječih šol, ki se jih nihče ne sme dotakniti. Brez odobren j a Jugoslavije nam niti enega otroškega vrtca ne morejo vzeti. Naše šole postanejo brez ozira na število učencev stalne, učnemu osebju so službe zagotovljene. JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKA KOMISIJA Kakor v šolstvu, tako SO' bile Slovencem tudi na drugih področjih dane pravice, ki jih doslej niso- imeli. V vseh javnih uradih se bodo smeli posluževati svojega jezika pismeno in ustno in vsi oblastniki — od najnižjih do Barlolija in visokega komisarja —-so po zakonu dolžni odgovarjati v slovenščini. Slovencem je zagotovljen »pravičen« delež v javnih službah, vrnjeni jim bodo nekateri narodni domovi, zajamčena enakopravnost v gospodarskem življenju. Da se bo sporazum resnično izvajal, za to bo skrbel poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov Italije in Jugoslavije, na katerega se lahko obrne kdorkoli misli, da se mu godi krivica. Nanj se lahko pritožiš celo v primeru, dai ti je davkarija naložila pretežek in krivičen davek. Ta meddržavna stalna komisija je morda najvažnejša pridobitev narodnih manjšin na našem ozemlju. Z njo je vpeljan za določene zadeve nekak kondominij Italije in Jugoslavije, ki naj prepreči samovoljno in nenadzi-rano zatiranje obeli narodnih skupin. To je novost, ki je južni Tirolci ne poznajo, čeprav je njihov položaj v drugih stvareh mnogo boljši od našega. Pogodba daje torej Slovencem dovolj svoboščin, da bi lahko z zaupanjem gledali v bodočnost: zajamčen jim je varen narodni obstoj in razvoj. TEŽKA DEDIŠČINA FAŠIZMA Zakaj je naše ljudstvo kljub temu globoko vznemirjeno in zaskrbljeno? Srečali smo ženske, ki so nam s solzami y očeh pripove- Te velikanske psihološke težave bi bile danes znatno manjše, da je Krščanska demokracija vodila v preteklih letih s Slovenci politiko, ki odgovarja demokratičnim načelom njenega programa, ne pa da se je kosala v slepem nacionalizmu s — fašisti. Njena dolžnost je bila dokazati našemu narodu z dejanji, da je fašizem za večne čase pokopan in da je sedaj napočila doba zares pravičnih in krščanskih odnosov med tu živečimi narodi. Sama od sebe bi bila morala popraviti brez omahovanja težke krivice, storjene našemu ljudstvu od fašistov: ne mi, temveč o-na bi bila morala zahtevati, da se takoj prekliče vsa Slovence ponižujoča zakonodaja, ona sama zahtevati, da se nam vrne uropano' premoženje ter prizna slovenščina za drugi deželni jezik. Tedaj bi bilo naše ljudstvo reklo : krivice, ki smo- jih pretrpeli, so bile delo fašizma in ne Italije. Neizmerno bi bila pridobila na vplivu in ugledu med Slovenci ravno tako dovale, da od žalosti niso mogle spati, ko so zvedele za sporazum. Ljudje trdijo, da ne verjamejo več nobenim obljubam, ne zaupajo nobenim pisanim pogodbam. Kaj sv nam vse obljubljali jeseni 1918? Rekli so, da bomo v Italiji uživali vse svoboščine demokracije in imeli še več slovenskih šol ko v Avstriji. In kaj se je v resnici zgodilo? Niti slovenskih priimkov nam niso pustili! Dali so nam demokracijo prav posebne vrste : naskakovali so naše tiskarne, požigali naše domove, pošiljali naše ljudi v taborišča in ječe, jih metali iz služb ter gnali z domače zemlje. Odgovorni italijanski politiki se še danes ne zavedajo, kaj je pomenil fašizem za naš narod. Ta doba je bila zanj hujša, kakor so bili časi turških vpadov. Vladajoči možje ne smejo pozabiti, da je v naših krajih težko najti družino, v kateri ne bi še vedno žgala in skelela rana iz one dobe: temu so ubili sina, onega pretepali in mučili, tretjemu u-ničili eksistenco, drugi so so morali dolga leta potepati po tujini. Koliko se jih je vrnilo bolnih iz taborišč ali se jih sploh ni vrnilo! Kako je mogoče vse to pozabiti? V trenutku, ko se Italija vrača v našo deželo, so vsi ti žalostni spomini zaživeli z nezadržno močjo v slovenskem ljudstvu. Možje, ki prevzemajo v svoje roke upravo našega področja, si morajo ta dejstva stalno držati pred očmi, če hočejo' pravilno in pravično vladati Slovencem. Krščanska demokracija kakor tudi sosedna /publika. j i j~j ~ j . j i j Toda usoda je hotela, da je velik čas našel majhne ljudi. Pri nas so prišli na oblast razni Bartoli ji in Pa luta ni. V svojem strastnem nacionalizmu so se kakor biki upirali, da bi Slovenci postali enakopravni. Zapirali so jim vrata do služb, odstranjevali iz naših vasi slovenske napise in Bartoli je javno primerjal naš jezik govorici afriških črncev Mau-Mau! Kako naj ljudstvo takim možem zaupa, kako naj verjame, da bodo pošteno izvrševali sporazum o Trstu! NAČRTI NAŠTH NASPROTNIKOV Pogodbe, ki je že sprejeta, seveda ne morejo razveljaviti. Zato pojdejo vsi njihovi napori za tem, da ustvarijo v naših krajih ozračje, v katerem se Slovenci sami ne bodo hoteli posluževati pravic, zajamčenih jim v I sporazumu. Velik čas je našel male ljudi NOVICE Z VSEGA SVETA RAZPRAVA V RIMSKEM PARLAMENTU Italijanska poslanska zbornica je začela pretresati sporazum o Trstu. Najprej je govoril načelnik vlade Scelba, nato zunanji minister Martina. »Hoteli smo,« je rekel, »da se Tr^ vrne v Italijo, toda istočasno ustvariti pogoje za plodno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.« Opozoril je poslance na pomen posebnega narodnostnega statuta ter poudaril, da ga bo Italija vestno izvajala: »To je naša dolžnost, ker smo globoko prepričani, da morajo narodne manjšine bili zaščitene. Je pa tudi naša korist, zakaj le če statut mi sami zvesto spoštujemo, imamo pravico zahtevati, da ravnajo na isti način z Italijani v coni B.« Ministrova misel je pravilna. Vsak udarec, ki ga bodo tržaški nacionalisti zadali Slovencem, bo padel obenem na njili brate v coni B. Razprava v parlamentu se nadaljuje in bo trajala približno teden dni. MENDES-FRANCE JE ZMAGAL Francoski parlament je v torek odobril z veliko večino polit'ko, ki jo je vodil Mendes-France na zasedaniu 9 držav v Londonu. Zanj je glasovalo 350 poslancev, proti 113. Glasovanja se jih je vzdržalo 152. Zbornica je pooblastila načelnika vlade, naj nadaljuje započeto delo. Mendès-France je spet dokazal, da je spreten in sposoben državnik. ICo se med 20. in 22. tega meseca iznova sestane z zapadnjaki v Parizu, bo mali mož lahko govoril z neprimerno večjim ugledom in vplivom kakor doslej. V Parizu mislijo vrniti Nemčiji popolno neodvisnost, ji dovoliti, da sel oboroži, in sklepali bodo o njenem vstopu v Atlantsko zvezo. Postala bo popolnoma enakopraven zaveznik. kar je bistveni pogoj, da sodeluje pri obrambi zapada. Razlike med zmagovalci in premaganci polagoma izginjajo. ŠE MNOGO LET ZDRAVJA Rimski list II Mondo pošilja županu Bar-t oli ju najboljše želje, da bi čimprej okreva1 in užival še dolga leta zdravje, toda »daleč od uprave nad mestom, kakor je Trst, ki je poklicano, da rešuje zelo resne politične, gospodarske in socialne naloge. Zdi se, da inž. Bartoli ni kos tem nalogam . . .« Se popolnoma strinjamo. KTibA TOT V FORT ARTURJU Med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko je bil te dni sklenjen važen dogovor. Rusi izreče Kitajcem važno pomorsko oporišče Por* Artur, znano svetu od časov rusko-iaponske vojne iz 1. 1905. Obenem darujejo Kitajcem vse svoje deleže v skupnih rusko-k:taiskib podjetjih. Njih vrednost znaša 150 milijard italijanskih lir. To je velik uspeh kitajske diplomacije Pri tem ne smemo seveda pozabiti, da šteje Kitajska 600 milijonov prebivalcev. to je trikrat ve* ko Rusija. Zato lahko zahteva, da ravna Kremelj z njo kot s popolnoma enakopravno državo. KOSMATI STRIC V Karavankah je carinik W. Koch doživel pred kratkim razburljiv dogodek. Ko je s tovarišem korakal skozi gozd, se je nenadoma vzdignila pred njima temna postava. Bil je velik medved z malimi ušesi. Pomolil je v zrak svoj šilast gobec, ju nepremično gledal in se mirno približal. Brž ko je zaduhal nenavaden vonj po človeku, se je naglo obrnil in jo odkuril v temni les. Čeprav je neroden, sc je premikal zelo spretno. Pišejo, da je to edini rjavi medved v Avstriji. DULLES O TRSTU »ICo sem postal državni tajnik (zunanji minister),« je rekel Dulles pred dnevi v New Torku, »sem si napravil seznam najvažnejših vprašanj, ki jih je treba rešiti v interesu miru in varnosti v svetu: Trst je bil v seznamu. Dolgo časa se je zdelo, da je vprašanje nerešljivo . . . Sedaj je odstranjen težak vzrok sporov, tako da vsa južna Evropa danes laže diha.« Iz tega lahko spoznamo, kako je važno, da se sporazum o Trstu res spoštuje in pošteno izvaja. DVE SMRTNI OBSODBI Vojaško sodišče v Parizu je obsodilo bivšega Hitlerjevega policijskega generala libertà in njegovega pomočnika polkovnika ICno-chena na smrt. Oberg je med vojno ukazal postreliti 1000 talcev, zapreti 114 tisoč oseb in prepeljati 80 tisoč ljudi v nemška taborišča. Ne more trditi, da »ni nič naredil«. KRŠČANSKA RESNICOLJUBNOST Italijanski zunanji minister Martino je v parlamentu dejal, da je 3500 prebivalcev, ki pridejo po sporazumu v cono B, v večini slovenske narodnosti. Giornale di Trieste protestira: ni res, pravic to so »naši ljudje«. Slovenci iz Plavij, Eler-jev in drugih vasi, vzemite na znanje, da nife Slovenci, ampak čistokrvni Italijani! Padle, da ne pozabite! Take laži se tiskajo v glasilu ICršč. demokracije! NEPOBOLJŠLJIVE PIJANKE Angleški učenjak John Compton je ravnokar izdal zanimivo knjigo o mravljah. Med njimi — piše Compton —- so tudi take, ki se vdajajo pijanstvu. V svojih podzemski!) bivališčih drže posebne vrste gosenic, iz katerih stiskajo sok, podoben alkoholu. Gosenicam dajejo v hrano celo svoje mladiče in iajčeca, samo da lahko zadovoljijo pijansko strast. Enako kakor pri ljudeh. Koliko pijancev ie že pognalo po grlu posestvo in uničilo zaradi pijače — svoje otroke! AVSTRIJSKO MNENJE Avstriiski podpredsednik vlade dr. Seliaerf se je izrazil o rešitvi tržaškega vprašanja takole: »S stališča Avstrije bi bilo uresničenje mirovne pogodbe najboljša rešitev, ker bi se bila ustanovila svobodna avtonomna država. V dobi med dvema svetovnima vojnama, ko je bil Trst del Italije, ta ni uporabljala luke tako, da bi bila kakor prej najugodnejše pristanišče za Avstrijo.« RUSIJA ODOBRAVA SPORAZUM O TRSTU Sovjetska zveza je uradno sporočila Združenim narodom, da jemlje na znanje dogovor, ki sta ga sklenili Italija in Jugoslavija v tržaškem vprašanju. Višinski trdi v pismu, da se s- sporazumom obnavljajo normanli odnošaji med sosednima državama ter se zmanjšuje napetost v tem delu Evrope. Upanje mnogih politikov, da bo Sovjetska zveza protestirala pri Združenih narodih zoper delitev Svobodnega trž. ozemlja, je s tem šlo po vodi. Izjava prihaja ravno v trenutku, ko razpravlja italijanski parlament o tržaškem sno-razumu in se je Togliatti pripravljal, da dogovor ostro obsodi in odkloni. Sovjetska zveza je s svojim nastopom prevrgla politične načrte italijanskih komunistov. Radovedni smo, kaj bodo sedaj naredili. Izjava je nov dokaz, da se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo boljšajo. Saj je Kremelj z njo očitno podprl Tita. ATOMSKE PEČI V ZASEBNE HIŠE Na Angleškem je odbor strokovnjakov izdelal načrte za izdelavo posebnih atomskih neči, ki bi se uporabljale v gospodinjstvu. Peč je velika kakor navaden zaboj. Z njo bi družina lahko razsvetljevala in grela stanovanje in kuhala za dobo' — 40 let. Taka atomska naprava hi bila koristna zlasti v samotnih krajih, kjer ni elektrike. Drugo vprašanje pa je. ali se peč izplača. Danes bi bila gotovo silno draga. toda prišel bo čas, ko jo bo imela vsaka družina. GLASBA V TOVARNAH Delavci velepodjetij delajo na tako zva-nem »tekočem traku« : izdelek se pomika na posebni pripravi do moža. ki mora na njem v natančno določenem času izvršiti predpisano opravilo. Delo je isto ves dan, vse tedne in mesece in ljudi silno naveliča. Nekateri od tega skoro zbolijo. Da bi bilo delavcem laže, so v ameriških m angleških tovarnah že pred leti vpeljali "lasbo, ki spremlja delo. Isto so storili sedaj v enem torinskem in dveh milanskih podjetjih. OGROMNO BOGASTVO Jugoslavija spada med dežele, ki razpolagam s silnimi ležišči boksita, iz katerem se prideluje aluminij. Pred vojno so boksit izvažali, aluminij pa kupovali v tujini. Sedai ne bo več tako. Sredi Ptuiskega polja v Sloveniji so sezidali velikansko tovarno aluminija, v katero' so doslej vložili 19 miliiard dinariev. V začetku tesa me=eea je nritekel iz peči nrvi žareči Muntimi. V kratkem bodo pridelovali do 30.000 ton drago-cere kovine letno. Lahki alumim'i je neobhodno potreben za letala, a se dandanes imorablia tudi pri m-ad-nii ladii in stavb. Iz niem delajo vodovodne in električne napeljave. Zato’ ga imenujejo »kovino bodočnosti«. ICaj pomeni za gospodarstvo Jugoslavije, ni potrebno razlagati. Pogoji poštenega sožitja med Slovenci in Italijani Nadaljevanje s 1. strani ; Slavnik odvetniške zbornice Antonini je po Ce bi Slovenci občevali še nadalje z uradi podpisu sporazuma izjavil, da italijanski ust ne bo m o gen prenesti nekaterih Slovencem ugodniii določb v pogodbi. »Naša naloga je, da j in omilimo! a — je zagrozil. ivano nino znajo tržaški nacionalisti ravnali s Slovenci, so dokazati v teku četrt stoletja pod fašizmom. Po sporazumu skušajo znova uporabljati stara sredstva ustrahovanja svojih slovenskih sodržavljanov. Fri Sv. Ivanu so napadu slovensko gostilno, pri Sv. A-ni razbili okna slovenskega otroškega vrtca xn »škvadre« njihovih razgrajačev so se že pojavile v Sv. Križu. 1 oda gosp o uje pozabljajo, da so se časi korenito spremenili. V središču mesta, kjer so v večini, lahko razsajajo, če policija to prenaša. Zelo se pa motijo, ako menijo, da bodo lahko tudi na deželi in v okolici nekaznovano izzivali. Kakor po'znamo razmere, naše ljudstvo ne bo več tega vdano trpe- v italijanščini, ostane dvojezičnost na papirju. Le si ne bodo upali govoriti na sodniji v svojem jeziku, ostane sodnija italijanska in na njej ne bodo potrebovali slovenskih sodnikov in uradnikov. b šolami je stvar seveda mnogo težja. Njihov obstoj je v pogodbi zavarovan. Toda če bodo Slovenci kljub temu vpisovali svoje otroke v laške šote, se bodo slovenske s časom spraznile in prazne šole ne morejo za večne čase obstajati. To je glavni in končni cilj bodoče politike italijanskega nacionalizma na Tržaškem. lega nasi nasprotniki prav nič ne skrivajo. Giornale di Trieste, glasilo Krščanske demokracije, je še nekaj dni pred objavo sporazuma napisal, da je asimilacija, to se pravi poitalijančenje tržaških Slovencev, priro-den pojav, ki ga ni mogoče preprečiti. Pred- BARTOLI LOVI KAČE Tržaški župan je iz bolnišnice naznanil, kaj misli delati jio prihodu Italije: »Potrebno bo razviti odločno in pogumno dejavnost, da bi v Trstu ne našle več prijetnega gnezda tiste politične in gospodarske kače, ki so do danes širile strup proti Italiji . . .« Zares plemenito in pristno krščansko delo! SE NI ŠE ZGODILO Pri slavah v nogometnih tekmah pretekle nedelje je prvi dobitek (13 točk) prejela le ena oseba, in sicer 243 milijonov lir. Silni denar je prišel v žep bogatega kavar-narja iz Torina. Škoda, da ni dobiček osrečil revne družine. Spominska p/ošča Secfeju Preteklo nedeljo je bila v Cerknem velika slovesnost v spomin 100-letuice rojstva zadnjega ilirskega metropolita nadškofa dr. Sedeja. Spominske slovesnosti se je udeležila izredno velika množica. Svečanost je vodil g. Premrl Janko, župnik v Sv. Luciji, ki je odkril spominsko ploščo na Sedejevi rojstni hiši. Zbrani množici je prvi govoril apostolski administrator dr. Milia Toroš. V govoru je zlasti poudaril neuklonljivi značaj velikega pokojnika in zgodovinski pomen njegovega velikega dela. Za njim je g. Valentinčič, zastopnik okrajnega odbora, orisal nadskofo'vo socialno delo. Slavnostni govornik pa je bil č. g. Kodr-mac Alojzij, župnik v Volčah. Najprej je podal podroben življenjepis slavljenca in njegovo nenehno delo za Boga in narod. 0-risal je velike bridkosti, ki jih je preživel veliki Slovenec skupno s svojim ljudstvom v begunstvu med prvo svetovno vojno ; močno pa so zrahljali njegovo zdravje duhovni sunki, ki jih je preživel ob koncu življenja. Ko je nadškof dr. Sedej umrl, je gori-ško ljudstvo jokalo za svojim velikim sinom, očetom in dobrotnikom. Zaključil je z vzklikom: »Slava mu danes in vedno!« Temu vzkliku se pridružujemo iz polnega srca tudi zamejski Slovenci. POTRESNI SUNKI V FURLANIJI Pretekli ponedeljek popoldne so v različnih krajih Furlanije čutili ljudje začetke potresa . Sunke so zaznali tudi v Trbižu in Trstu. Nesreče hvala Bogu ni bilo. V Vidmu je počil zid neke hiše, v Tarčentu so bile poškodovane stavbe nekaterih šol in županstva. Nekje je padel s stropa lestenec, v nekaj trgovinah se je zvalilo blago s polic in so se razbite šipe v izložbah. Ljudje so ponekod bežali v strahu na ulice, drugod pa sunkov sploh niso občutili. NALOGE NOVIH UPRAVNIKOV V Ledniku Tempo je Pier Angelo Soldini priobčil zanimiv članek. V njem trdi, da je ena najvažnejših nalog sedaj ta, kako pridobiti onih nad 30.000 volilcev, ki so doslej glasovali za Fronte dellTndipendenza, Blocco Triestino in razne slovenske stranke. »Ti glasovi predstavljajo ključ k bodoči upravni usodi Trsta«. Vi dali dela baje že načrte, kako bi se z njimi povezal ter se polastil z njihovo pomočjo oblasti na občini. To je zelo resna nevarnost. Druga nevarnost, pravi Soldini, pa je, kako zagotoviti delo onim 20.000 osebam, ki so bile v službi pri zaveznikih. Zdi se, da se je Rim obvezal poskrbeti ne le za civilno policijo, temveč za vse nameščence ZVU. To je važno, kajti v Trstu je že danes okoli 20 tisoč brezposelnih. Država bo morala vložiti velike kapitale v industrijo in poživiti pristanišče. | Tretja naloga se tiče slovenske manjšine. Paziti treba, da Italija ne pade v stare napake. Svojo nestrpnost s Slovenci je Trst že enkrat plačal s krvjo. Kakor vidimo, se v Italiji čedalje bolj množe glasovi, da je treba s Slovenci v bodoče pravično in človeško ravnati; le domačim nacionalističnim norcem to noče v glavo. POHIŠTVO NI BILO KRIVO Neapeljskemu steklarju Gennaro Eboliju je 23-letna žena Giuseppina sporočila, da ga namerava zapustiti. Mož se je silno razjezil, znesel vse pohištvo na cesto in ga zažgal. Le malo je manjkalo, da ni požar zajel sosednih hiš. lo. Ce ga ne zaščiti obblast, se bo samo branilo. i j SLOVENCI NAJ STRNEJO SVOJE VRSTE Nasilja, ki nam jih že delajo in obljubljajo za bodočnost, so uperjena proti vsem Slovencem brez ozira na njih politično mišljenje. Otroški vrtec pri Sv. Ani obiskujejo o-truci staršev vseh slovenskih strank. Najosnovnejši čut samoohranc nalaga zrelemu narodu, da napade na svoj obstanek složno odbija. SKSZ je v resoluciji, ki smo jo zadnjič objavili, pozvala tržaške Slovence, naj » v tem zgodovinskem trenutku združijo vse sile v skupno obrambo svojih narodnih in socialnih pravic«. Da se Slovenci vsaj v nekaterih važnih in temeljnih vprašanjih zedinijo in enotno nastopajo, je tem bolj nujno1, ker se ni proti najnovejšim nasiljem dvignil iz vladajočih italijanskih krogov niti en glas protesta ali obžalovanja. Človek ima vtis, kakor da se ti krogi protislovenskih nasilij na tihem vesele. Saj se z njimi samo krepi ozračje neznosnega socialnega pritiska, ki je desetletja dušilo Slovence naših krajev in mora brezpogojno ostati, ako naj laški nacionalizem kljub sporazumu uresniči svoje politične cilje na Tržaškem. Naš cilj pa mora biti, da fašistični teror, še globoko ukoreninjen v kosteh našega tlačenega ljudstva, z združenimi močmi zlomimo in za vselej preženemo. Zato naj se Slovenci združijo in zedinijo! Taka je splošna volja ljudstva, ki je voditelji ne smejo prezirati. NALOGA ITALIJANSKE VLADE Položaj na našem ozemlju je, kakor vidimo, zelo zapleten in težaven. Na možeh, katerim se izroča uprava področja, leži težka odgovornost. Od njihove politike je odvisno, ali bosta vladala pri nas mir in zakon, ali se pa spremeni Trst v nevarno žarišče novih sporov med sosednima narodoma. Od te politike so odvisni bodoči odnosi med Italijo in Jugoslavijo in mir na Jadranu. Na ramenih bodočih upravnikov leži torej mednarodna odgovornost. Ce naj Italija izpolni v Trstu pričakovanja Evrope in tudi Amerike, mora poskrbeti, da se dosedanja politika na našem področju prav d o- temeljev spremeni. Italijanski nacionalizem je zavzel pri nas naravnost bolestne oblike. Tako globoko se je zajedel v tukajšnje politične in cerkvene kroge, da se zdi kakor neozdravljiv rak. Njegovi predstavniki delaje vtis, kakor da so zgubili, zdrav razsodek in ne vedo več, kaj govore in delajo. Postali so nesposobni razumeti, kaj učita Cerkev in krščanstvo o odnosih med ljudmi in narodi različnih jezikov. Ako s'e kdo upira njih krivici, ga proglasijo takoj za sovražnika Italije in »titovca« in s tem je zanje zadeva opravljena. To je seveda kaj enostavno reševanje problema o krščanskem sožitju med narodi in pravičnih odnosih med sosedi. Škoda, ki so jo prizadeli ti kristjani Italiji in vesoljnemu katolicizmu, je neprecenljiva. Krščanska demokracija Italije je v prvi vrsti poklicana, da naredi temu žalostnemu stanju korenit konec. S tem bo koristila nam, sebi, svoji domovini, katoliški Cerkvi in ideji miru v tem delu Evrope. h T'iZflfìhvtJlt OPČINE Ko vstopiš v šolsko poslopje, da bi na ravnateljstvu slovenske osnovne šole uredil kako zouevo, moraš tavati od vrat de vrat ui če slučajno ne srečaš koga, ki bi ga vprašal, kje je ravnateljeva pisarna, si prisiljen trkati na lepo število vrat, preden prideš do pravih. Na pisarni ni namreč nobenega napisa. Nekoč je sicer na vratih pisalo »Didaktično ravnateljstvo«, a sedaj že dalj časa tega napisa ni več. Zakaj ? Ne vemo ! In da bi videli, koliko iskanja, tavanja, povpraševanja in trkanja je bilo po naši šoli zlasti ob vpisovanju! Sem ter tja, gor in dol . . . Marsikatera mati, ki je prišla vpisat -svojega otroka, je našla doma »žvacet« za-smojen; in to samo zato, ker je toliko časa iskala -ravnateljevo pisarno! Naj bo torej g. ravnatelj Šinigoj tako prijazen in postavi v obči blagor na svojo pisarno zopet napis z dvema kratkima besedicama : »Didaktično ravnateljstvo«. Malo težje pa bo rešiti drugi problem, ki se tiče naše šole : pomanjkanje prostora. Šola je prenatrpana. Tako morajo n. pr. na slovenski strokovni šoli določene ure biti v istem prostoru otroci. 2 različnih razredov, a profesor mora predavati le enim, medtem ko so drugi tisto uro nezaposleni. C e so to 10-letni fantje, si lahko predstavljate, kako so mirni in tihi! Oblast va bodo pač morala čimprej zgraditi novo šolsko poslopje. Drugega izhoda ni. Po podpisu tržaškeg'a sporazuma so se začeli z Opčin seliti Amerikanci. Zaradi tega bodo mnogi naši ljudje, ki so bili pri njih v službi, prišli ob zaslužek. Pa tudi peric je bilo mnogo. Prale in likale so ameriške uniforme. Sedaj bo to delo zmanjkalo-. Znatno škodo bodo občutili tudi številni bari, kjer so vojaki pustili marsikatero lirico. Zato se Openci njihovega odhoda prav nič ne veselimo. Vsaka stvar pa ima dobro in slabo stran. Tako upamo, da bo sedaj kdo izmed nas laže prišel do stanovanja. Ne vemo, komu bodo Amerikanci prepustili svoje vile, a v vsakem primeru bi morali imeti domačini prednost. Še nekaj je, kar je na stvari dobrega : rešeni bomo njihovih številnih »prijateljic«, kajti sedaj bo- v naši vasi bolj malo zaslužka. TREBČE Ko smo pretekli teden po podpisu sporazuma zvedeli, da so se pojavile v Sv. Križu in na Proseku skupine mlečnozobcev z raznimi vozili ter grozile našim ljudem, smo se tudi mi pripravili, da jih »dostojno« sprejmemo. Naši fantje so skoro nestrpno čakali, da se pojavijo, kajti bili so pripravljeni posvetiti jim. Mogoče pa so izzivači zavohali slab zrak, zato so jo udkurili v svoje priljubljene tržaške bridge. BANE Po dolgih letih bomo imeli tu zopet svojo kapelo. To bo zlasti koristno pozimi, ker nam ne bo več treba hoditi v burji in mrazu k maši na Opčine. Preteklost banske kapele je zelo zapletena. Takoj po prvi svetovni vojni je neki nemški grof vilo, v kateri je bila kapelica. prodal državi. Vili so nekaj prizidali in spremenili v kasarno. Ker pa je baje stalo v kup-no-prodajni pogodbi, da mora kapelica še naprej obstajati, su jo obdržali in k maši so lahko hodili poleg vojaštva tudi domačini. V zadnji vojni- je bila kasarna uničena. Nemci so jo spremenili v-skladišče; tako je ostalo tudi pod Amerikanci. Sedaj pa so ti na prošnjo domačinov in župnije kapelico- obnovili. Dela bodo kmalu končana. GROPADA Pretekli teden je izbruhnil požar v seniku Ivana Milkoviča iz Gropade. Plameni- so uničili večjo- količino sena (cca 100 q). Streha in pod senika sta bila tudi poškodovana. Ogenj se je začel širiti že na bližnjo hišo, ko so ga pogasili. Škoda je zelo velika: okoli 2 milijona lir. Prizadeti je bil proti požaru zavarovan. ZGONIK Mnogo se je že- govorilo o potrebi po kmetijski šoli oziroma tečaju v Zgoniku. Tu imamo samo osnovno šolo z 8 razredi. Prepričani smo, da bi našim potrebam -mnogo bolj odgovarjala strokovna šola namesto 6., 7. in 8. razreda. Toda do -danes so bile vse naše prošnje zaman. Ker smo imeli do sedaj na Sloju samo eno kmetijsko šolo, in to v Pia v j ah, ki bodo' po sporazumu pripadale jugoslovanski coni, mislimo, da bi našo prošnjo laliko ugodno rešili . Igralska družina iz Zgonika in Koludrovi-ce priredi v nedeljo, 17. t. m., ob 15.30 v društveni dvorani v Gabrovcu Finžgarjevo dramo Veriga. Vljudno vabimo vse, da se domače prireditve udeleže! GLASBENA MATICA V TRSTU ustanavlja podružnico Glasbene šole v Nabrežini. Vpisovanje od 11. do 16. oktobra 1954 dnevno- od 18. do 19. ure v Domu Prosvetnega društva »Igo Gruden«. Poučevali bomo klavir, violino, harmoniko ter teorijo z mladinskim petjem. Ravnateljstvo ŽAVLJE Zadnja številka časo-pis-a »Vita nuova« nam odkriva, kako je z otroškim vrtcem v Žavljah. Prinaša sliko lepega vrtca, omenja, da vrtec vodijo sestre kanosijanke iz Benetk, dalje, da je krasno stavbo postavila eno polovico tovarna Aquila, drugo pa tržaška škofija ; iz dopisa tudi zvemo za nada-lnje načrte okrog te edine katoliške ustanove v naselbini. Do sem smo s poročilom vsi zadovoljni, toda kako, da »Vita nuova« nič ne pove, da se v otroškem vrtcu v Žavljah poučuje samo v italijanskem jeziku in so tako praktično slovenski otroci izključeni? Ce vprašate o-tem odgovorne, vam rečejo: »Saj je vrtec za vse odprt, prav kakor kapela v zavodu! Vanj lahko pridejo tudi Slovenci«. Tak odgovor so sestre dajale vsem različnim slovenskim predstavnikom, ki so se zanimali za slovenske otroke. Sestre so se izgovarjale, da so poslane od škofa, da nimajo slovenskih muči in da je pač sedaj tako urejeno. Naši predstavniki so jim ponujali različno pomoč v poučevanju slovenskih otrok, a odgovor je bil, da v zavud drugih oseb ne sprejemajo v službo. Tako se je sredi nekoč popolnoma slovenskega naselja ustanovil otroški vrtec samo za Italijane, kar pomeni, da bo v bližnji bodočnosti konec slovenske c-snovne šole v Žavljah. Mi ne kličemo na odgovor ne sester ne A-quile! Ugotavljamo samo, da zaradi te nove izključno italijanske ustanove trpi vzgoja slovenske mladine. Za otroški vrtec je bilo leta 1951 zrelih vsaj 15 naših otrok ; ti in mnogi njihovi nasledniki hodijo sedaj v italijanski vrtec in seveda tudi v italijanska šolo. To je velika škoda, ki jo načrtno delajo Slovencem Italijani. Znano je, da je tržaška škofija dobila od ameriških katoličanov lepe milijone za dozidavo vrtca v Žavljah. Ce bi njihovo vodstvo vedelo za ta novi načrtni rodomor, ali bi podprlo tako delo? Samo zaradi tega italijanskega vrtca bo imela po sporazumu jugoslovansko-ital i j a n -ska komisija prve težave z našo šolo v Žavljah, ker jo bo morala zastran pomanjkanja slovenskih šolarjev zapreti. Krivdo za to nosijo vsi, ki s-o novi vrtec v Žavljah ustanovili "n mnoge naše prošnje Zavrgli. Mislimo, da ima prvo odgovornost tržaška škofija, ki bi morala bolj pravično deliti darove ameriških katoličanov. Kljub triletni zamudi bi se morali vsi zavedni Slovenci, vse organizacije zavzeti za slovenski vrtec v Žavljah, sicer zgubimo še šolo. DOLINA Kot vse tržaške Slovence, tako je tudi nas vest o delitvi Stoja zelo prizadela. Italijane prav dobro poznamo in le težko si moremo predstavljati, da bo njihovo ravnanje z nami pošteno. Prav dobro se zavedamo, da se bom« morali z vsemi silami boriti za spoštovanje določil londonskega sporazuma, ki nam daje točno določene pravice. Do-linčani smo zavedni Slovenci in taki hočemo tudi ostati. Zato nas je mučno razjezilo ravnanje dveh gospodov, na žalost sinov slovenskih staršev, ki sta od našega župana zahtevala, naj obesi na občinsko hišo italijansko zastavo. Tej zahtevi dveh »čistokrvnih Italijanov« se je g. župan upravičeno unrl. Lep-a bi bila, da bi mu podrejeni uradniki ukazovali! Hvala Bogu, drugih takih navdušenih »triko! oristov« med nami ni in jih tudi nikdar ne bo, razen če jih bodo uvažali. Nam sta dva domača že v preveliko sramoto! Za ravnatelja naše strokovne šole je bil letos imenovan prof. Zo-bec Boris, doma iz Bo-1 junca. To nas je zelo razveselilo. Novi ravnatelj pozna kot ožji rojak dobro tukajšnje razmere in bo zato gotovo z uspehom vzgajal našo mladino. To mu tudi iz srca želimo! TRST-SV. ALOJZIJ Pri Sv. Alojziju so pred nedavnim ustanovili samostojno župnijo. Zdi se, da so pri tem pozabili, da prebivamo tu tudi Slovenci. Ce se hočemo v svojem jeziku spovedati, se ne moremo. Da se očistiš svojih grehov, se moraš naučiti italijanščine. Upajmo, da se bomo vsaj s sv. Petrom mogli pogovoriti po domače. Jugoslovanski diplomati so pozabili zahtevati dvojezičnost v tržaških cerkvah. Morda bi njim kot komunistom prošnjo prej uslišali kot nam, tržaškim slovenskim vernikom! itopihi h ’T/ii.fiithvtfii ............................................ BOLJUNEC Poleg mnogih skrbi imamo letos še eno, ki se tiče vzgoje naših otrok. Višja šolska uprava je združila 2. in 3. razred ter imenovala za oba samo eno učno moč, čeprav ima 2. razred 11, tretji pa 14 učencev. Ne vemo, kaj o tem pravi zakon ; gotovo pa je, da je pouk zaradi tega zelo otežkočen, saj mora učitelj istočasno učiti snov, ki je v dveh razredih različna. Mislimo, da število učencev ni tako nizko in da bi šolska oblast morala imenovati še enega učitelja. Se nekaj je v naši šoli, kar je gotovo neprimerno in vzgoji škodljivo : šolska oprema. Klopi izgledajo, kot da so iz, predpotopne dobe, majave, umazane, prava stara šara. Naj občina ne št e di tam, kjer bi najmanj smola! Skrb za vzgojo naših malih bi ji morala biti na prvem mestu ! PLAVJE-ŠKOFIJE Del bivše cone A Stoja, ki pride pod Jugoslavijo, ni ravno velik. Obsega nekaj več ko1 11 ikv. km. Njegovi prebivalci so v veliki večini Slovenci, ponekod so pa že nekoliko po- — ts PREFEKT PALAMARA V GORICI Več dni se je mudil v Gorici bivši prefekt Paiamara. Bil je gost goriškega prefekta De Zerbija. Sprejemal je dan za dnem razne zastopnike iz Trsta. Upravo Trsta prevzame po preteku enega meseca od podpisa tržaškega sporazuma. Med drugimi je sprejel tudi tržaškega podžupana inž. Visintina in političnega svetovalca Fracassi j a. V nedeljo je imel tudi tiskovno konferenco z deseterico tržaških in goriških časnikarjev. »Predvsem vam hočem povedati, da vam ne morem nič povedati.« In v resnici ni povedal nič pomembnega. Goriški Slovenci nimamo prefekta Pala-mare v dobrem spominu, predvsem zaradi lega, ker je predlagal vladi v Rimu, naj odstrani otroke optantov iz slovenskih šol, in s tem našo šolo težko oškodoval. Zato se bojimo, da ni pravi mož, ki bi resnično razumel težnje in dušo tržaških Slovencev. Verujemo sicer v napredek posameznika, narodov in držav. Vsak lahko zraste v pameti in tudi v dobroti, zlasti še iz izkustva. Ce se ni prefekt Paiamara nič spremenil po odhodu iz Gorice, moramo trditi, da ni primeren mož, da bi mogel izvesti sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Želimo pa, da se je spremenil, kar bi bilo v korist obema državama. V prvi vrsti mu svetujemo, naj popravi veliko krivico, ki nam jo je storil glede optantov, in naj izposluje pri prosvetnem ministrstvu v Rimu, da ponovno odredi vpis otrok optantov v slovenske šole. Ukrep je bil popolnoma protizakonit in protiustaven. Če je še kaj pravice na svetu, se bo morala ta krivica prej ali slej popraviti. IZ GORICE Cujemo, da se je ministrstvo za javna dela v zadnjem času spomnilo tudi Pevme in določilo državni prispevek 1,628.460 lir za drevesnico. Pri tem delu bo zaposleno 15 delavcev 153 dni. italijančeni, predvsem zaradi šovinističnega vpliva, ki je prihajal v letih pred prvo in drugo svetovno vojno iz Kopra. Tu pa tam so naseljene tudi italijanske družine. Prebivalce lahko delimo po poklicu na tri skupine, in sicer v kmete, obrtnike in delavce. S kmetijstvom se predvsem bavijo v Plavjah, pa tudi na Škofijah, pri Elerjih, v Sodnikih, Hrvatinih in Božičih. Obrtniki so pomešani povsod. V glavnem gre za trgovce, gostilničarje, čevljarje in ribiče. Delavcev je največ v Škofijah, pa tudi v ostalih predelih miljskih hribov. Zelo maloi jih je v Plavjah. Kako pričakujejo ti ljudje prihod Jugoslavije? Slovenski kmetje ostanejo doma. Nihče izmed njih ne misli na izselitev. Nekoliko so v skrbeli zaradi bodoče prodaje pridelkov. Do sedaj so vse vozili v Trst. Žele, da bi tako bilo tudi v bodoče. To veilja predvsem za kmete na Plavjah, pri Elerjih in tudi na Škofijah. Nekoliko drugače je v Hrvatinih, Božičih, pri Sv. Bridi, kjer so slovenski kmetje manj zavedni ali pa nezavedni. Tu mislijo v precejšnjem številu zapustiti rodno grudo. V Pevmi je še veliko drugih potreb, posebno kričijo po temeljiti popravi naše stranske ceste. Glavna je do spomenika asfaltirana. V prvi vrsti pozivamo g'oriSko županstvo, ki je dolžno skrbeti tudi za ljudske potrebe slovenskih državljanov, naj stori čimprej vse potrebno, da dobi za naše Osilavje primeren državni prispevek za vodovod. Na potrebo Števerjana, Oslavj a in Vrha poi vodovodu o-pozarjamo zlasti še prefekturo. Upamo, da bo odslej posvečala več skrbi ljudskim potrebam slovenskih občin; če to stori, jo bomo v javnosti pohvalili, čeprav bo storila le svojo dolžnost. Do danes našega priznanja ne zasluži, še manj pohvale. Prav nasprotno! Tega ne ugotavljamo le mi, pač pa je to moško ugotovil tudi poslanec Baresi, če ne neposredno, vsaj posredno, ko je pozval vse merodajne skrbnike javnih interesov, naj si pridobijo' z dejanji srca slovenskih kmetov, delavcev in obrtnikov. Pri tem mu niti preveč ne zamerimo, da je nekoliko švrknil po predstavnikih slovenskega naroda v Italiji. Z VRHA Zelo smo bili veseli vesti, da je ministrstvo za javna dela določilo državni prispevek 2,541.584 lir za občino Sovodnje, da lahko ustanovi delovišče, pri katerem bo zaposleno 330 delavcev-vajencev 102 dneva. Delovišče bo popravilo cesto od rubijske graščine na naš ljubki Vrh do spomenika na Sv. Mihaelu. Od vseh naših želja, ki simo jih sporočili javnosti po našem Novem listu, se nam bo vsaj ena izpolnila. Upamo pa, da pridejo tudi druge na vrsito. Ko se to zgodi, bomo takoj zatrobili v svet in radi priznali, da upoštevajo oblastva tudi slovenske ljudske interese. Doslej se ni na naš Vrh nihče spomnil. Ob tej priliki pozivamo občinsko upravo, naj napravi čimprej potrebne korake na prefekturi in tehničnem uradu (genio civile), da Med obrtniki zapuščajo domačije v glavnem trgovci in gostilničarji. Imajo denar in si mislijo ustvariti obrate drugje. Nekateri gredo kar do Padove. Med njimi ni zavednih Slovencev; nekateri pa so Italijani po rodu. Zavedni slovenski trgovci ostanejo na mestu in nimajo strahu pred bodočnostjo. Položaj delavcev je drugačen. Vsi delajo v čistilnicah za olje »Aquila«, v ladjedelnicah sv. Marka, sv. Andreja in Felzegy. Le nekaj jih dela v Trstu. Ako izostanejo odi dela pet dni, zgubijo službo-. Morajo se torej hočeš ali nočeš izseliti. Tudi če bi ostali doma, bi ne mogli dobiti istega dela v coni B, ker so specializirani delavci in Jugoslavija nima v bližini takih tovarn. Morali bi na Reko, v Pulj ali v druge kraje. V londonskem sporazumu niso pomislili' na ta problem. Dovolj bi bilo, da bi bila v sporazumu točka, ki bi določala, da smejo delavci teli področij na delo v Trst. Tedaj bi skoraj vsi ostali doma. Podoben sporazum so sklenili za delavce iz Loga pod Mangartom. Vsi ti imajo pravico hoditi na delo v rabeljski rudnik čez državno mejo. Pričakujemo, da bosta Italija in Jugoslavija dosegli sličen sporazum tudi za te kraje. Tako se bo marsikdo vrnil v domači kraj. dobi naš zanemarjeni Vib svoj prepotrebni vodovod. IZ ŠTEVERJANA Zvedeli smo, da se je ministrstvo za javna dela spomnilo pri ustanovitvi delovišč (cantieri scuola) tudi naše občine. Za Stever-jan je ministrstvo namenilo 682.456 lir; na cestah bo zaposlenih deset delavcev skozi 76 dni. Nakazana vsota ni sicer velika, a tudi drobtinica v gospodarski bedi zaleže. Mnogo bolj bi bili zadovoljni, če bi se vlada potrudila, da bi se Števerjancem zgradil prepotrebni vodovod, ki je za nas prvo življenjsko vprašanje; saj moramo piti tako vodo, ki se je brani celo živina. Zato se mi Štever-janci ne bomo mogli več pomiriti, dokler nam poklicana državna in deželna oblastva ne zgradijo zaželenega vodovoda. Odkar imajo vodovod naši bratje v Jugoslaviji, v kate-rega je država vložila zares ogromno vsoto, je zgradnja našega vodovoda znatno olajšana in ni več težka ; le nekaj dobre volje in pravega razumevanja za slovenske ljudske potrebe je treba in naša želja se lahko takoj uresniči. Že dolgo pa nas ni nič tako razburilo' kakor vest. da je trgovsko udruženje določilo prav nizko ceno za tropine, ki jih moramo oddati najkasneje do 30. novembra 1954. Cena je tako nesramno nizka, da pomeni pravi rop ljudskega premoženja : saj znaša le 600 lir za stot. Če pomislimo, da se izdela lahko iz vsakega stota tropin 5 do 10 litrov žganja, ki se proda za 3 do 6 tisoč lir, vidimo, kakšne 'dobičke imajo žganjarne.. Ne moremo razumeti, kako je sploh mogoče, da gledajo državna oblastva na vse to tako brezbrižno. In to v dobi, o kateri se dnevno govori, da je socialna! Kako morejo dopuščati, da trgovsko udruženje samovoljno določa cene za tropine, ki so last kmetov in plod njihovih žuljev ter njihovih skrivljenih hrbtov? Ste-verjan pridela v normalni letini nekaj nad 5000 hi vina in ostanejo mu stotisoči stotov odpadkov raznega sadja, iz katerih se lahko i^CiieSha tfl.G'Venifa - Hiiiiulblui il&lhia ■■—Popisi iz (Soriške (Nadaljevanje s 5. strani) pridela še boljše žganje kol iz tropin. Tako lahko izračunamo, da gredo po krivici v žepe mestnih industrialcev milijoni in milijoni kmečkega podeželskega premoženja. Za tropine bo dobil Števcrjan letos le do 300.000 lir, zaslužil bi pa lahko nad 35 milijonov, le če bi država uvedla prosto žganjekuho. Le prosta žganjekuha daje kmetu primerne dohodke in veča njegovo davčno sposobnost. Zato odgovarja tudi interesom države in občine. V pokrajinski avtonomiji bi bila takoj uvedena prosta žganjekuha. Saj jo predvideva že ustava. Letošnja trgatev bo pri nas zelo slaba. V južnozapadnem delu Števerjana, v Jazbinah in V alerišču je toča s kor o vse pobila. Le en primer: kolon mesarja Barnabe v V alerišču je lani pridelal 100 hi vina, letos' pa največ 7 hi. V drugem delu Števerjana pa bo za 50 '% manjša od lanske. IZ DOLENJEGA Naša zapadna Brda so zelo zanemarjena. Le redko se nas kdo spomni. Naše ceste so zelo potrebne popravila. Zapuščen je zlasti Mirnik. Zato smo se kar začudili, k c srno culi, da se je tudi nas spomnilo ministrstvo za javna dela, ki nam hoče urediti cesto iz Dolenjega v Mirnik. Pri delu bo zaposlenih 10 delavcev 76 dni in poprava ceste bo stala 682.456 lir. IZ DOBERDOBA Na zadnji seji konec septembra je naš občinski svet razpravljal zlasti o vzdrževanju vodovoda. Občinski tajnik je. predlagal, da se dvigne vodarina na 740 lir letno na osebo in 900 lir na vsako glavo živine. Predlog je utemeljeval s potrebo nujnih poprav pri vodovodu. Treba bi bilo poglobili pri vodovodu jarke. Razume se, da ni mogoče izvesti vseh potrebnih poprav z vodarino, ker so zanje potrebni precejšnji milijoni. Večje poprave je mogoče izvesti le z državno pomočjo. Zanjo je zalo treba čimprej zaprositi in upamo, da nam državna uprava to pot ne bo odrekla pomoči za obnovo vodovoda. V italijanske kroge in zlasti še v kroge merodajnih oblasti že vztrajno prodira prepričanje, da so doslej popolnoma prezirali ljudske potrebe in interese slovenskega goriškega Krasa ter sploh slovenskih občin. Ko bodo orožniki spraznili prostore otroškega vrtca, bo potrebna vsota 2 in pol milijonov, h kateri mora prispevati tudi država Nadalje je občinski svet razpravljal o nakupu zemljišča za novo ljudsko šolo v Jainljali. Zemljišče mislijo kupiti v bližini cerkve, kjer je zares primeren prostor za to kulturno stavbo. Država je že obljubila 15 milijonov lir za jameljsko novo šolo, kar smo svoj čas v Novem listu že sporočili. Danes dajemo javnosti še to veselo vest, da j3 naši občini določilo ministrstvo javnih del državni prispevek 1,896.392 lir za delovišče. Vsota se bo uporabila za pogozdovailno sre-idišče v Bonetih in popravo ceste proti jezeru ter drugih občinskih poti ; pri delu bo zaposlenih 30 delavcev 76 dni. Nekaj zaslužka bo pa le! Ml bi se p&betitticšl IStl'lOCllllIO? PODBONESEC Strahovito neurje, ki je divjalo konec septembra, je povzročilo našim ljudem neprecenljivo škodo. Voda je tako močno razrila ceste, da so popolnoma neuporabne. Neprehodni sta predvsem cesti v Ronec in iz Ter-četa v Podbonesec. V tamkajšnji občini simo našteli kar 40 plazov. Ker je Nadiža tako narasla, da so njene vode odnesle most, ki služi vsem vasem desnega brega, so sedaj ti prebivalci odrezani od sedeža občine in od ceste, ki vodi v Čedad. Ako hoče kdo iz Po db onesta na občinski urad, na pošto ali k zdravniku, mora preplavati Nadižo ali pa prekoračiti tračnice železnice, kar je zelo nevarno. Sicer stoji med Podvarsicem in Logom železniški most, loda že pet let čakamo, da ga dokončajo. Tu so se pripetile že mnoge nesreče. Pred nekaj dnevi je šla čez nevarni prelaz 8-letna Janina Juretič. Zgubila je ravnotežje in padla v deset metrov globoko Nadižo. Kolika sreča, da je padla v vodo in ne na kako skalo ! Vaščani so vse to videli in jo pravočasno rešili. Ker pa je bila močno pobita, so jo takoj odpeljali v bolnišnico. Gospodje iz Vidma so bili že večkrat v teh krajih in vso škodo- tudi precenili, a do danes niso nič pametnega in koristnega u-krenili. Gospodje najbrž mislijo, da lahko čakg-mo do prihodnjega neurja, saj Podbonesec ni v Kalabriji! Naši ljudje pa mislijo-drugače in čakajo od -povsod hitre pomoči. Škoda bi bilo, če bi se ta zgodovinska redkost izgubila. Čeprav -torej pobožen ud — v resnici je bil svobodomislec — je L 1789 odpravil tudi tržaško škofijo. Ukinil je tudi goriško in je sedež -obeh prenesel v malo mesto Gradiško, Tam ni škof Guzaghi našel niti primernega prostora za; dvorec. Zato je ostal v Trstu, dokler ni eno leto po Jožefovi smrti bila tržaška škofija spet obnovljena. Takrat — cesar je bil Leopold H. — je nehala tudi centralizacija. Obnovili so spet »Svet patricijev«. Oblasti pa je imel malo. Odločal je nemški guverner, ki je dobival ukaze z Dunaja. Jožef II. je res skrbel za gospodarski razvoj Trsta. Pomagal mu je sposobni grof Zin-zendo-rf. V Trstu so nameravali napraviti skladišče za žito, ki bi ga potem izvažali. Zato je baron Fries naredil načrt za že omenjeni kanal do Dunaja. Takrat je bila speljana tudi cestini čez Opčine. L. 1784 je odplula prva ladja v Filadelfijo. Mnogi trgovci so ■se priselili v Trst in odprli nove trgovske hiše. Privabila jih je posebna pogodba, ki jo je cesar sklenil s turškim sultanom. Sklenili so, da morski roparji ne bodo napadali tržaških ladij, ki bodo pristajale v Efezu in v Maroku. L. 1780 je bogati Rotschild poslal enega izmed svojih sinov v Trst. Začel je kopati premog v Vremskem Britofu. Podjetni. Ghiozza je ustanovil tovarno mila, ki je zaslovela po vsej južni Evropi. Blizu Vižinade so začeli nabirati rdečo prst, iz katere so žgali lončene po-so-do. Neki Suzzi in Vizič sta pa imela tovarno barv za ladje. V Jožefovih časih je postalo precej do-nos- ŽABNICE Ker smo sklenili, da si tudi mi postavimo lastno mlekarno, smo- kupili poslopje, ki pa ga bomo morali še predelati, da bo bolj u-strezalo svojim nalogam. Prostore za pridelavo sira in masla že urejujemo. Te bomo u-porabljali že to zimo-. Upamo, da bodo Zabničani spet dobili zaupanje v zadružno mlckarništvo. To zaupanje so svoj čas zelo omajale nam sovražne razmere in nevešče vodstvo. A ta neuspeh nam bedi le v dragocen nauk za bodočnost, upanje v zadružno mlekarstvo. To zaupa-di za naše mlekarstvo rešitev v zdravem zadružništvu. Vzradostili smo se, ko so predpreteklo nedeljo v cerkvi prvič po dolgem času zopet oklicali dva domačina, kar se pri nas zelo redko zgodi. Ženin je g. Oitzinger, nevesta pa gdč. Ana Errat. Vsa vas jima pri tem kliče : »Obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti!« Saj je leo zakon jamstvo ohranitve domačega rodu. Zaradi pomanjkanja javnih služb za domačine je sicer marsikomu skoraj nemogoče misliti na zakon, toda v naši vasi je tudi mnogo takih, ki jim manjka za ta korak le mladeniška korajža. To pa ni prav. Komur gospodarske razmere zakon omogočajo, se pred tem korakom ne sme ustrašiti. Kot kaže, bodo v najkrajšem času ponovno vrgli čez »kan-cel« (prižnico) še par domačinov. no tudi ribištvo. V Trstu so bile tri ribiško tvrdke, ki so začele ribe soliti. Eno izmed: teh je imeli Kokoravec, najbrž doma iz Istre. Kako je bilo cesarju pri srcu, da se trgovina v Trstu razvije in seveda davki pomnožijo-, so dokazali njegovi trije obiski. Svečanosti ni bilo. Cesar je pri drugem uradnem obisku 1. 1784, ko se je vračal iz Italije, stanoval v hotelu »Locanda grande«. Sam je hodil po mestu in si zapisoval potrebe. Vsakdo je tudi prosto- smel k njemu na sprejem. Samo zadnji dan bivanja, v Trstu je šel v maršalski uniformi v »casino«, kjer se je zbirala bogata trgovska družba. Hodil je od mize do mize in poljubljal damam roke; n osebno pa je spraševal trgovce v njih potrebah. Ni bilo več strogih predpisov kot pri prejšnjih vladarskih obiskih. Prosvetljena doba je imela drugačnega duha. Družbene razlike si propadale, prihajali so novi časi, ki so oznanjali enakost vseh. Prinesli so mnogo sprememb tudi v Trst. XVII Preden se poslovimo od Trsta v 16. in 17. stoletju, vas bo prav gotovo zanimalo ne samo, kakšne so bile politične in zgodovinske homatije, ampak tudi. kako je teklo DRUŽABNO ŽIVLJENJE Preprosto ljudstvo se je izživljalo v delu in pouličnem veselju, kot smo ga že opisal' : procesije, semnji in plesi, mostroni v Žavelj-ski dragi pod K oro m a č e vcern, igranje z biki in podobno. Obrtniki so se združevali v cehovske bratovščine ali »fra-daie« (iz fraternità« — bratovščina ). (Nadaljevanje v prihodnji številki) Spomini iz starega Trsta IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Simon Gregorčič - Goriški slavček Ni slovenskega umetnika, čigar pesmi bi bile tako znane med našimi ljudmi, kot je »Goriški slavček« — Simon Gregorčič. Postal je pravi »ljudski pevec« — v najvišjem smislu besede — pevec svojega rodu. Beseda mu je tekla živo, lahkotno, pojoče, kot se glasi večna melodija soških valov. In njegova pesem je pevna, ko-t je pevno vse, kar je pognalo življenje v naročju ljudstva. Misel Gregorčičeve pesmi pa je pri vsem tem preprosta, čisto preprosta in občečloveška, kar je utrlo njegovim verzom pot v srca vseh naših ljudi. Vrednost vseh pravih dragotin spoznavamo šele tedaj, ko jih nimamo, ko smo ob nje. Otrok zna ceniti mater, ko jo zgubi. Dragocenost Gregorčičeve pesmi bi se nam morda naj lepše razodela ob misli, kaj in kako bi bilo, če bi Slovenci Gregorčiča nikoli ne imeli. Imeli bi veliko praznino v našem slovstvu, največjo praznino pa bi občutili mi Primorci sami, ki nam je bil Gregorčič prvi glasnik v pesmi in čigar pesem globlje in krepkeje živi v nas kot v katerem koli drugem Slovencu. STODEiSETLETNICA ROJSTVA Dne 15. oktobra praznujemo 1 KM etnico Gregorčičevega rojstva. Ni to kak »okrogel« jubilej — kot pravimo — ki bi ga proslavljali s prireditvami. A kljub temu je vreden, da se spomnimo nanj. Spominja nas namreč pesnika, katerega pesem prevzema v času, ki ga nastopamo, ono vzvišeno poslanstvo, katerega je opravljala vse do konca druge svetovne vojne, ko se je zdelo, da je svoj rod ob Soči in Jadranu privedla, v naročje domovine. Odslej dalje bo pesem »Goriškega slavčka« zopet prinašala tolažbo razočaranim in trpečim ter oznanjala blagovest v prihodnost hrepenečim — tako kot nekoč. Simon Gregorčič se je rodil istega leta kot Jurčič, v Vršnem pri Kobaridu, 15. oktobra 1844. Študiral je v goriškii gimnaziji in se že tam navdušil za narodno pesem. Ta ga je kasneje vodila pri u-metniškem* snovanju, študiral je bogoslovje in že kot bogoslovec objavil nekatere naj lepše svoje pesmi. Po novi maši je dobil prvo kaplansko službo v Kobaridu. Tu je ostal pet let in ta so bila naj lepša v njegovem življenju. In najplodnejša, kajti v Kobaridu je Gregorčič pesniško dozorel. Od tam so njegove najboljše pesmi. Iz Kobarida so ga premestili v Rihemberk na Vipavsko. Tu se ni mogel vživeti in hrepenel je po svojem planinskem svetu tako, da je celo zbolel. Stopil je v pokoj in živel nekoliko v Gorici, nekoliko pri prijateljih drugod. Bolezen pa mu je pospešila izdajo pesmi. O veliki noči leta 1882 so izšle njegove »Poezije«, ki jih je Levec pozdravil kot »zlato 'knjigo«. Bil je to višek Gregorčičevega dela, ki mu je prinesel v široki javnosti največje priznanje, a pri nekaterih kritikih tudi trde in krivične sodbe. Potem je še pisal, še trikrat izdal »Poezije« I., II. in III. zvezek; po smrti leta 1908 pa je Ksaver Meško izdal še IV. zvezek Gregorčičevih »Poezij«, s katerim je bilo zaključeno njegovo pesniško delo. Vsega skupaj je napisal okrog 270 pesmi. KAKŠNA JE NJEGOVA PESEM? Noben slovenski pesnik ni tako globoko prodrl v ljudstvo kakor Gregorčič, nobeden ni znal zapeti talko, da bi ga z istim užitkom bral izobraženec kot preprost človek. Pričel je pesniti z rodoljubnimi pesmimi, kakršne so tedaj pisali mnogi navdušeni mladi pevci. Toda njegova rodoljubna pesem je preživela vse. še danes je sodobna, živa, udarna in o-pravlja svoje poslanstvo. Le z Jenkovo bi se lahko merila in prav z njegovo je najboljša slovenska rodoljubna pesem. »V pepelnični noči« je taka, »Soči«, »Naš čolnič at mimo«, »Na potuj čeni zemlji«, »Domovini« prav tako. Tudi pesem »Nazaj v planinski raj« lahko štejemo k njim, saj je prav tako posvečena zemlji in ljudstvu, iz katerega je izšel. In »Znamenje« prinaša tako značilno slovensko simboliko domovine, kateri služi pesnikovo srce. Nesmrten je Gregorčič v navedenih pesmih. Prečudovito preprost in prepričljiv, zna nam seči do srca in v njem ubrati čustvo na še bolj skrito struno naše rodovne zavesti. Veličastnoi je njegovo videnje vstajenja rodu siromakov — slovenskih ljudi — v pepelnični noči. In kako preroško je pel »Soči« — bistri hčari planin in — krasni solzi slovenske zemlje! V svetovni vojni je dobila ta pesem »preroško« poslanstvo, a še danes nam je tako živa, kot je bila Gregorčiču. In potem je njegova pesem še nevsiljivo vzgojna. Kot duhovnik in pesnik je tudi v pesmi ostal zvest svojemu vzgojiteljskemu poslanstvu. »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« je učil. »Kedor je možak, strupene se kuipe ne brani!« je oznanjal. »Daritev bodi ti življenje celo!« je pel. »življenje ni praznik« in »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« je vzgajal in še danes vzgaja našo mladino. Tudi v teh pesmih je nesmrten. Pa to sta komaj dve zvrsti Gregorčičevih pesmi, še na kratko jih ni mogoče omeniti vseh, toliko jih je. So še osebno-izpovedne, kakršna je »Ujetega ptiča tožba«, so pripovedne, kakršne so »Jeftejeva prisega«, »Hajdukova oporoka« in »Rabeljsko jezero«, in so še ljubezenske, za katerimi je še danes Danes skoro- ni družine, ki bi ne bi.la naročena na kak dnevnik ali tednik, ker količkaj kulturen človek kljub pomanjkljivostim tiska in kljub dnevnim radijskim poročilom ne more shajati brez tega ali onega časopisa. Ce je že časopis v družini, nastane vprašanje: ali naj bo dostopen tudi mladini ? O tem so veliko razpravljali razni pedagogi in socialni delavci. Eni sv mnenja, da povzročajo časopisi mladim dušam veliko škodo, ko na dolgo in široko opisujejo razne politične spletke ali pa na nizkoten način razgaljajo različne človeške prestopke, kakvr ločitve, prostitucijo itd. Drugi pa pravijo, naj bo mladina na tekočem o vsem, kar se dogaja okoli nje. Kakšnega mnenja pa smo mi? Predvsem se vprašamo : ali je mogoče skriti časopis pred mladim človekom? Popolnoma napačno bi bilo, iztrgati časopis iz otrokovih rok, ker bi ga prav s tam opozorili na neko zanimivost, ki mu je sicer še neznana, ki pa jo bo skušal ob prvi priliki dognati. Kako bomo torej ukrenili? Šola in dom imata nalogo, da neopazno vzbudita v mladini zanimanje za tisto koristno snov, ki jo obravnavajo tudi časopisni članki. Časopis govori n. pr. na prvi strani o dnevnih, svetovnih dogodkih. Ali naj mlad človek o njih nič ne izve ? Saj sliši take pogovore doma in nič čudnega ni, če še sam pogleda v časopis. Če pa o tem kaj vpraša star- skrito njegovo naj nežnejše in najrahlejše osebno čustvo. In potem stoji še čisto sama kot mogočna simfonija — veličastna oda ■— »Oljki«, doživetje mla^ dosti in domačije, svetopisemske starodavnosti in slovenskega življenja in končno vizija svojega lastnega dopolnjenja, ki ga je doživel 24. novembra 1906 na goriškem Goriščku. VVVW^/WWVW'A^VV\AAAČvVYVYWVVVVYVYWVVYVYVW\'VvVVVVV\AA/VWYVI NOV MLADINSKI LIST Z začetkom novega šolskega leta se je pojavil Galeb, nov mesečnik za slovensko mladino na Tržaškem in Goriškem. Urejuje ga uredniški odbor, izdaja pa Ivan Grbec, ki je podpisan kot odgovorni urednik. Prva številka vzbuja upanje, da bodo imeli otroci v njem prijetnega in tudi vzgojnega prijatelja. Kot je razvidno iz uvoda, bo navajal list mladino k temu, da bo ljubila svojo slovensko in ožjo domovino, spoznavala velike duhovne vrednote naše besede in kulture, preko njiju pa tudi duhovne vrednote kultur drugih narodov, s katerimi sestavljamo Slovenci eno samo veliko družino, ki ji pravimo človeštvo. Znana slovenska pesnica Vida Tauferjeva je napisala, za list lepo pesmico Galeb, Alojz Gradnik je objavil v njem pesmico Spomin — v spomin na svoj obisk na Tržaškem in na svoje male tržaške prijatelje, ki jih ne more pozabiti. Hinko Medič pa je priobčil motivno aktualno pesem Valovi. Prispevki v prozi so nevsiljivo poučni in zanimivi, delno pa tudi prav zabavni, n. pr. humoristična zgodbica Rade Jelinčič Nepovabljeni svat. Tudi ugankarji in tisti, ki radii rešujejo križanke, bodo prišli na svoj račun, enako deklice, ki imajo rade ročno delo. M. C. KULTURNE VESTI Miloš Mikeln ie dramtiziral sloviti Finžgarjev ro„ man Pod svobodnim soncem, v katerem je opisana strastna želja naših davnih prednikov po neodvisnosti in svobodi. Po mnenju kritikov dramatizacija ne dosega veličine Finžgar j evega dela, Je pa kljub temu dobra ljudska igra. Pred nedavnim so jo uprizorili v celjskem gledališču. še, naj se z njim pogovorijo resno in naj ne gledajo v njem nezrelega človeka. Malenkostni, pogosto’ osebni politični napadi pa mladine sploh ne zanimajo, izvzemši, če je strankarsko zagrizeni in ozkosrčni starši k teimu ne naščuvajo. Zelo koristne za mladega človeka so razne zgodovinske in zemljepisne razprave, kakor tudi zanimivosti o no'vih izsledkih iz območja prirodopisa, medicine, fizike itd. Kulturni pregledi vseli dnevnikov in tednikov prinašajo razne kritike. Mladina naj zve iz njih, kaj izhaja doma in v svetu in naj si zapomni imena znanih literatov, glasbenikov, slikarjev, kiparjev in ostalih umetnikov. Tudi športna poročila ne morejo biti škodljiva, ako otrok tega branja ne pretirava. Saj pravi šport mladino učinkovito odvrača od spolnih zablod. Mladini primeren je razen izrecno njej namenjenega količka tudi oddelek s križankami, ugankami 'i podobnim zabavnim gradivom. Dalje prinašajo časopisi članke o zaslužnih osebah, posebno ob spominskih dneh. Otrok si vtisne v spomin sliko in ime kakega moža, ki je storil kaj pomembnega za svoj narod ali za vse človeštvo. Časopis je torej podoba življenja, res včasih nalašč nekoliko popačenega, toda še v lem je podoba življenja. Zato pa je treba v družini upoštevati in vzbuditi v mladostniku zanimanje za tiste koristne članke, ki so njemu dostopni. Nekoristne in škodljive članke pa naj se nauči kritično presojati. GOSPODARSTVO MOŠT KIPI Tudi od pravilnega kipenja je odvisna dobrota vina. Kaj je kipenje? N ima popolne slike o kipenju, kdor misli, da se pri tem samo sladkor razkroji in spremeni v alkohol. Alkohol je res važna sestavina vina, a ni edina. Od alkohola je prav malo odvisen dober ali slab vinski okus, ki se razvije predvsem iz različnih kislin, eteričnih olj in tudi drugih sestavin mošta. Dober, prijeten vinski okus je odvisen od tega, ali so le razne sestavine mošta v pravilnem razmerju- . i Umni kletar pa lahko vpliva predvsem le na dve sestavini mošta, to je na sladkor in kisline. Kdor prideluje vino za prodajo, lahko zviša sladkost v moštu samo z zgoščenim moštom; sladkor je namreč prepovedan. — Količina kislin pa je odvisna od tega, kako je grozdje dozorelo : preveč kisline imamo, če ni grozdje dobro dozorelo, premalo pa, če je grozdje presladko, kar se sicer pri nas ne dogaja. Pogosteje opažamc v moštu preveč kis-lin in to tudi letos, in sicer pri sorti »malvazija«, ki je deloma dobro dozorela, deloma pa imela spodnjo polovico grozda cvelo in nedozorelo. Kdor je vso malvazijo skupaj potrgal, ne bo« imel nežne kapljice, temveč neko surovo vino, ki se bo' mogoče uredilo šele spomladi, če nismo moštu odvzeli nekaj kisline: v ta namen uporabljamo apneni karbonat. NADZIRAJ KIPENJE Mošt kipi ali bučno ali tiho. Najboljša vina dobimo od mirnega kipenja pri sorazmerno nizki toploti: mošt ne kaže več kot 20" C. Pri taki temperaturi se razne sestavine (kisline, olja itd.) združujejo v dober in prijeten okus. Pri bučnem vrenju pa naraste toplota do 25° C in celo do 30° C. Pisali smo že, da SO' taka vrenja kvarna, ki često prinašajo vinu grenkast okus, ki ga ni mogoče odpraviti. Skrbeti je torej treba za liho in mirno vrenje, kar dosežemo, če stalno nadziramo toploto : če je prenizka (pod 15° C), moramo klet segrevati največ do 18° C; če pa je previsoka, jo moramo znižati: odpreti moramo okna ali vrata, obložiti sod z mokrimi vrečami ali pretočiti kipeči mošt. Če je po končanem vrenju mošt še sladek, tiči vzrok brez dvoma v prenizki toploti. Dvigni nekoliko toploto in mošt premešaj, da s tem nekoliko predramiš lene kipelnc kvasnice k zopetnemu delu. Ce pa si mošt premočno prežveplal in ti kljub primerni toploti noče vreti, moraš mošt pretočiti na zraku, da izhlapi nekoliko žvepla. Dobro vinsko kapljico boš imel, če si mošt dal v zdrave sode in boš kipenje nadziral. Kipenje pa naj traja, dokler ne zgine iz mošta sleherna« sled sladkorja. Naša grozdja oziroma mosti niso nikdar tako sladki, da bi dobili iz njih trpežno, močno in sladko vino. VINSKA LETINA V JUGOSLAVIJI je znatno nižja od srednje. Goriška brda, Vipavska dolina in Istra imajo srednje do--Jer pridelek, na Dolenjskem je pridelek polovičen, na Štajerskem mnogo manjši in po dobroti slabši, v Srbiji pa komaj polovičen. Kljub temu ni pričakovati posebno dobrih cen, ker so v zalogah še znatni ostanki lanske letine. Vino je namreč v Jugoslaviji predrago za navadnega delavca in nameščenca, ki imata prenizko plačo. DOBRA LETINA JABOLK V naših krajih, posebno v Beneški Sloveniji, je letos zelo pičel pridelek jabolk. J užni iirol pa ima izredno bogato tetino in zato je od tam zelo živ izvoz jabolk, posebno v Avstrijo, Nemčijo in Švico. Na vsem svetu pa je letos prvenstven pridelek jabolk in hrušk, skoraj dvakrat tako visok kot v najboljši predvojni letini. Po svetovni vojni se je namreč pridelek jabolk m hrušk skoraj v vseh državah znatno dvignil, v Italiji kar potrojil. Celotni svetovni pridelek jabolk dosega skoraj 100 milijonov q in od teh 35% v ZDA in 10% v Italiji. MUZIKA IN MODRA BARVA VEČATA STORILNOST Mnogi naši bralci so gotovo slišali, da skušajo moderni živinorejci vplivati na živali tudi z muziko. Na vzorno urejenem posestvu Marzotto pri Portogruaru, od koder dovažajo tudi v Trst nekaj stotin lil mleka, poslušajo krave dnevno vsaj nekaj ur muziko. Prve poskuse, kako vpliva muzika na krave, so napravili že pred desetletji na Sved--kem. Zato so bile tudi prve muzikalne oddaje v hlevih organizirane na Švedskem. Danes so lake oddaje že v mnogih državah na svetu; v Evropi posebno v Švici. Muzika pa ne koristi samo kravam, temveč tudi večini domačih živali. V V deželo je prišla jesen. Mrzlo in neprijetno vreme bo v kratkem pregnalo športnike z zelenih igrišč v tople telovadnice, kjer bodo »športno« prespali zimo in si pridobivali novih sil in novega znanja. Edini izjemi bosta nogomet in zimsKi šport. Ker pa slednji še ni aktualen, si poglejmo prvega. V mrzli in vetrovni nedelji so odigrali IV. kolo italijanskega nogometnega prvenstva. Vsa športna javnost je v nedeljo zvečer obstala ob radijskih sprejemnikih z odprtimi ustmi. Nemogoči izidi! Sleherni se je vprašal, ali odloča v nogometu znanje ali dejstvo, da je žoga okrogla. Strokovnjaki pravijo, da je sestava obeh činiteljev, znanja in sreče, najidealnejša. Na vsak način bo trditev prava. Za tako obliko igranja je v nedeljo poskrbela Trie. stina, ki je v Torinu odpravila Juventus z 2:1. Odpraviti Juventus pomeni nekaj več kot odpraviti nekega člana »A« lige. Juventus je veljal do nedavnega kot klasična enajsterica, ki je igrala pravi nogomet. Bili so učitelji tako zvanega »piemontskega nogometa«. Hitro prenašanje igre iz sredine pred vrata, povezana obramba z napadom, hitri kombincijskii prodori preko kril, precizno streljanje, osebno obvladanje žoge in, kar je Juventus najbolj razlikovalo od drugih italijanskih enajsteric, je bilo dejstvo, da so njenli nogometaši igrali elegantno in prijetno. Njih igra ni slonela na sili in nepotrebnem tekanju po igrišču, marveč na postopni graditvi celotne igre. Kdor je gledal Juventus, je opazil, da igralci niso igrali samo z nogami, temveč z »možgani«. Prišla pa je Triestina, ponosna na zadnje uspehe, zabila dva gola in zmagoslavno odšla, Slava Juventusa je močno za-temnela, morda to pot po pravici. Igra ni bila ravno na višini, vendar je prišel dan za Jensena, ki je dvakrat s topovskim strelom pretresel nasprotnikova vrata. Jensena pač odlikuje hitro streljanje iz vsake pozicije; kaj drugega Izkustvo namreč pravi, da vpliva muzika blažilno na živali, da so bolje razpoložene, bolj krotke in, kar je glavno, da prinašajo večje dohodke. Med poslušanjem posebne skladbe se dajo krave zmolzti do zadnje kaplje in se tako poveča mlečnost. Posebno prežvekovalci temeljiteje izrabijo krmo, če njih prežvekovanje spremlja muzika. Nekatere barve dražijo človeka, se pravi, da vplivajo kvarno na naše živce, druge pa vplivajo blažilno. Med prve spada predvsem rdeča barva, med druge pa modra in tudi vijoličasta. Zato poslikajo danes z modro barvo stene šolskih zavodov, bolnišnic, posebno onih za živčno bolne. Blizu Nice je zdravilišče za živčne ljudi, kjer so vsi prostori poslikani z modro barvo. V zdravilišču je uspeh odličen. Modra barva pa ne vpliva blažilno samo na ljudi, temveč tudi na živali. Znano je, da odstranjuje modra barva muhe in ostali mrčes, ki se ne vse d a na modro poslikane stene. Če se kokoši med seboj kavsajo, je dobro da prepleskamo kokošnjak z modro barvo. Ameriški izvedenci trdijo, da se zviša pri kokoših nesnost, če so prostori prepleskani z modro barvo. Tudi piščanci in kunci se v tem primeru bolje razvijajo. Neki kunčerejec piše v francoskem strokovnem listu Courrier avicole, da niso bile njegove zajke nikdar tako plodne in tako dobre dojilje kol sedaj v medri zajčnici, kjer trikrat dnevno poslušajo muziko. GOSENICE NA REPI IN ZELJU delajo velikansko škodo ter jih samo z ročnim pobijanjem težko uničimo. Kemičnih zatiralnih sredstev je več: lahko gosenice I poprašimo s prahom »pirox« ali »gesarol« s ; 5% DDT, ali pa poškropimo z mešanico vode in praha »gesarol« z 10 ali 50°/o DDT. U-činkovit je tudi »tiogamma«. pa bi pri njem zaman iskali. Pri podajanju žoge in pri obračanju je zelo« počasen ter neokreten. Manjka mu atletskih sposobnosti. Obramba je bila še najbolj na mestu, le Valentiju bi človek prisodil, da je negotov; še več, nima pravega stika z igro. Morda še največ zaslug ima vratar Soidan, ki je pogosto reševal težke položaj?. Z zmago se je Triestina prerinila na vrh, in sicer na četrto mesto. Ostali dve presenečenja sta Tcriino-Na.poli 2:0 in Rcma-Bologna 4:3. Pri slednjem srečanju je bil nogo«met združen še z boikso«m, ki je tudi delno pripomogel k uspehu, še bolj pa se bo lahko boksal srečni Torinec, ki je zadel »same« 243 milijonov. V Jugosla,viji pa so to nedeljo igrali še neodi-grana srečanja za Jugoslovanski pokal, kar pa ne spada v uradno prvenstvo. Srečanja niso bila pomembna z izjemo ljubljanskega srečanja Odred-Hajduk, ki se je končal s 5:1 v korist Hajduka. V Budimpešti je bilo mednarodno srečanje Ma-džarska-švica, ki se je končalo s 3:0. Švicarji so se uspešno zoperstavljali in dopustili le 3 gole. Dogodil se je tudi omembe vreden dogodek : švicarski vratar Parlier je ubranil Puskasovo enajstmetrovko. Drugo mednarodno srečanje švedsika-Danska se je končalo s 5:2 v korist švedske. Zanimivo je, da so pri Danski igrali sami Jenseni, Soerenseni, Han-seni in Larseni. Zato ni čuda, da jih je toliko v Italiji. Gostovanje londonskega nogometnega kluba Arsenala v Moskvi se je končalo s pravim, porazom. Dinamo je odpravil Angleže s 5:0. Najvažnejša evropska enajstorica, ideal vsetm nogometašem, je danes prava slika hitro padajočega angleškega nogometa. Učitelji nogometa bodo morali nazaj v šolo, učiti se od kontinentalcev nove modeme igre. Angleži so svoj WM sistem precej povezali s silo. Odlikovala pa jih je požrtvovalnost in fizična sposobnost. Potrebno jim bo najbrž malo madžarske hitrosti in duhovitositi. ZA NASE NAJMLAJSE \AAAAAAA/vW st. 21 7?