DANES: »POGOVORI 61*: Tilka Blaha: NEKATERI PROBLEMI NADALJNJEGA RAZVOJA DELAVSKIH IN LJUDSKIH UNIVERZ Ivo Tavčar: DRUZBENO-EKO- NOMSKE IN IDEOLOŠKE VZGOJE NE MOREMO LOČEVATI Janez Vipotnik: VLOGA DE- LAVSKIH UNIVERZ PRI OBLIKOVANJU SOCIALISTIČNE ZAVESTI Sobota, 10. junija 1961 štev. 23, leto XIX PREMALO M PREVEČ PROSTIH DELOVNIH MEST V Mariboru so se letos prvič raznesle govorice o odvečni delovni sili: V Tovarni volnenih in vigogne izdelkov so odpustili približno 70 delavcev, a jih bodo v prihodnjem obdobju skoraj še enkrat toliko. Mariborska tekstilna tovarna ne sprejema več novih delavcev, ker imajo že sedaj štiri sto delavk preveč. Sana v Hočah je letos nameravala odpustiti 37 delavcev, a je kasneje preklicala odpoved... Res, na Zavodu za zaposlovanje delavcev v Mariboru počasi, a zato vztrajno narašča število nezaposlenih delavcev Toda: pa 3e problem odvečne ovne sile tudi v resnici tako el° Pere ^iern 0 Pereč, da bi bilo potrebno Ali*1!6111 razPi'avljati že zdaj? fazv5-150 res dosegii takšno Srert°.no stoPni° proizvajalnih n- stev, da terjajo proizvodni 0Cssi vedno manj ljudi? Sodobni proizvodni POSTOPKI IN NOVA SplinELITEV DOHODKA kOSCAJO delovno silo p stavl. na3 že bo odgovor na za-gačJena vPrašanja tak ali dru-obt]3. nekaj je gotovo: temu hiižar Sm° se *e m°eno Pri" hOoai.1’ vee> v nekaterih pa,-§osPodarstva, točneje po-čustr^’ V nekaterih vejah in-rabli H? ne moremo več upo-gOvnr- prikodnjega časa, kadar ztiajj/1110 0 tem pojavu. Najbolj daj ,en primer za to je za se-Se ;; ®kstilna industrija, morda larsk 0 krnato pridružila še mine ; ’ del kovinsko predeloval-ie, dnstrije, živilske industri-de]0, S tom pojavom odvečne Sreda,,e.. se bomo bržčas stj n an že v bližnji prihodno-taciiaVS.0<* tom, kjer si mehani-drža0 avtomatizacija neza-®foco.U .ato P°to v proizvodne *0vno 6 -'n ^ako sprošča® de-W s!,° tani. kjer naravna h za acija deiovne siie zaosta-hvog .Rajanjem sodobnih pro-sDodar*? Postopkov in kjer gorkih i-e organizacije zaradi sirij0 ? ’ drugačnih vzrokov ne US .Pachet proizvodnje ali °b Dn alajo nove proizvodnje 4 zan C'an,u obstoječega števi- gosienm. f4?vOin-aS pa bodo na sedanji stopnji našega gospo-veHk0 sProš6ali delovno silo v *aci;a Večji meri kot mehani-'seiu „ .avtomatizacija pred-aokodka V* instrumenti delitve .. a‘ Načela delitve dohod- 'UUllllIHlI ka med gospodarsko organizacijo in družbo slone predvsem na dobrem gospodarjenju in ne na številu zaposlenih oziroma na masi povprečnih osebnih dohodkov. Tako lahko že sedaj opazimo, da gospodarske organizacije ne povečujejo več števila zaposlenih, z izjemo tistih seveda, kjer to zahteva razširitev kapacitet obstoječe in usva-janje nove proizvodnje, temveč poskušajo ob enakem in kasneje ob manjšem številu zaposlenih ustvariti večji bruto dohodek in s tem tudi svoj čisti dohodek. To pa potrjuje tudi dejstvo, da se je v nekaterih primerih pojavila odvečna delovna sila šele v poslednjem obdobju, šele s prehodom na novi način delitve dohodka med gospodarskimi organizacijami in družbo. ZA SEDAJ TA POJAV SAMO V MARIBORSKEM OKRAJU Ne more biti naključje, da se je odvečna delovna sila najprej pojavila v mariborskem okraju kot gospodarsko najbolj razvitem okraju Slovenije. Ob koncu aprila letošnjega leta je stanje naslednje: 1342 nezaposlenih delavcev in delavk ter 122 mladincev in mladink, ki žele v uk. Nekateri delavci čakajo na zaposlitev že več mesecev, drugi že leto dni in več. Resda je v mnogih primerih krivda za to na delavcih samih, bodisi zaradi tega, ker se na svojih dosedanjih delovnih mestih niso raVno mogli ponašati z dobrim delom, bodisi zaradi tega, ker pač hočejo imeti samo tako in tako službo in samo v tem in tem podietju. Res pa je tudi, da je zdaj že veliko teže dobiti zaposlitev kot v minulih letih. To so potrdili tudi uslužbenci mariborskega Zavoda za zaposlovanje, ki pravijo, da se je v po- slednjem obdobju v nekaterih panogah industrije občutno zmanjšala potreba po zaposlovanju novih delavcev. Toda ali je to počasno, a zato vztrajno sproščanje delovne sile značilno za vse naše okraje, za vso republiko? Odgovor na to vprašanje pa se skriva v naslednjem podatku: medtem ko je bilo ob koncu aprila prijavljenih na mariborskem Zavodu za zaposlovanje 1342 nezaposlenih delavcev in delavk, pa je bilo v tem času po sicer nepopolnih podatkih v vsej republiki še 2363 prijavljenih prostih delovnih mest. NE SAMO EKONOMSKA RACI NICA. TUDI ETIČNA NAČELA NAJ ODLOČAJO Pa čeprav se je pojavil problem odvečne delovne sile pravzaprav šele v enem samem okraju, čeprav gre tudi v tem primeru bolj za posamezne sprostitve delovne sile kot za vsesplošen pojav, ga je vendarle treba že sedaj jemati z vso resnostjo. Se posebno zaradi tega, ker se bodo posamezni okraji že v bližnji prihodnosti in v znatno večji meri srečevali z njim. A pri tem je treba poudariti, da pojavov odvečne delovne sile ni moč reševati zgolj na osnovi ekonomske računice in da mora vsaka rešitev temeljiti na socialističnih principih etike, vsklajenih z ekonomskimi principi gospodarskega razvoja. Ali z drugimi besedami povedano: kadar mehanizacija in avtomatizacija začneta sproščati delovno silo, potem rešitev ne more biti v avtomatičnem odpušča- nju. Delavec, ki je pustil v podjetju deset, dvajset, trideset in več let dela, ki je s svojim delom ustvaril podjetju in družbi veliko vrednost, ima vso pravico, da v tem podjetju tudi ostane. Ce pa gospodarska organizacija ne more širiti kapacitet obstoječe in usvajati nove proizvodnje ter tako ne more sama rešiti problema sproščene delovne sile, potem je moralno dolžna, da počaka do tedaj, ko bo rešila ta problem naravna fluktuacija. PREDNOST PRI ZAPOSLOVANJU IMAJO KVALIFICIRANI IN STROKOVNO USPOSOBLJENI DELAVCI A če smo se že odločili nekoliko globlje pobezati v te prve pojave sproščanja delovne sile, potem si je potrebno ogledati tudi kakšno delovno silo sprošča sedanja stopnja razvoja našega gospodarstva. Na mariborskem Zavodu za zaposlovanje (Mavcev pravijo, da je za delovno silo še vedno razmeroma lahko najti zaposlitev, zato pa jo je toliko teže za žensko. Te njihove besede tudi zelo zgovorno potrjuje podatek, da je bilo ob koncu letošnjega aprila prijavljenih pri mariborskem Zavodu za zaposlovanje le 194 moških in kar 1248 žensk. Še veliko bolj pa se razkriva ta problem v naslednjem podatku: na novo se je v aprilu prijavilo samo 256 žensk, medtem ko je bilo skupno število na novo prijavljenih moških 714. Torej dovolj zgovorno potrditev, da dajejo gospodarske organizacije (Nadaljevanje na 5. str.) V OKVIRU V prispevku za današnji okvir bomo pustili ob strani, v kolikšni meri je pisarniška evidenca potrebna. Družbena kontrola, red, preglednost, vse to zahteva, da se določene stvari opravijo v redu, da so predložene in potrjene različne listine. Žal zavest ljudi še ni tolikšna, da bi jim lahko verjeli na besedo, ampak je treba resničnost preverjati. In najprimernejša za to je pisana beseda, potrjena z devetimi pečati. Toda, kot smo obljubili, tokrat ne bomo raziskovali in dokazovali mero upravičenosti različnih potrjevanj, ampak izstavitev potnega lista. Toda kot skoraj v vsakem primeru, vsa potrdila mora zbrati državljan sam. Ta državljan pa je običajno v službenem odnosu, ne stanuje vedno v kraju, kjer so vsi uradi, in potrebni so predčasni, ali začasni odhodi iz službe, marsikdaj je zato porabljen dan, ali celo teden letnega dopusta. Izgubljenih je na deset tisoče delovnih dni. V pisarni uraduje en sam, na hodniku, v čakalnici pa jih čaka deset, dvajset. Ena ura se množi z dvajsetimi: prido-dati je treba še čas za pot... Ali smo res že tako bogati, da ZAKAJ TOLIKO POTOV? bomo opozorili na nekatere si lahko privoščimo tako znake, ki kažejo, da javne velike izgube? Zavedamo se, da pri tem ni mogoče uvesti popolnega avtomatizma, da bodo vsa potrdila prihajala državljanu na dom. Radi bi le opozorili na težave, ki iz dneva v dan naraščajo, radi bi pomagali iskati rešitve. Zato bi želeli, da bi se nekateri zelo strogi predpisi omilili, da bi javne službe začele same iskati najprimernejše rešitve, kako bi najbolj zadovoljile prosilce. V trgovinah skrbimo za samopostrežbo, da bi čimhitreje in solidno poskrbeti za potrošnika, v gostinstvo investiramo, da bi se ljudje bolje počutili. Zakaj hkrati ne iščemo rešitev tudi v upravi, da bi bili državljani čimbolj zadovoljni? Prepričani smo, da bi vsakdo rad priložil nekaj stotakov in tako plačal usluge, namesto da izgublja dragoceni čas in včasih tudi živce. Javne službe, ki teže k osamosvojitvi, ki žele gospodariti z dohodki, teh težav in želja državljanov ne bodo ~ smele prezreti. VINKO TRINKAVS službe ne iščejo poenostavitev v svojem poslovanju, ampak poenostavitev prelagajo na pleča državljana. Državljan, ki potrebuje kakršnokoli potrdilo, se spreminja v pravega tekača, ki običajno teka iz pisarne v pisarno, iz urada v urad, da je tudi vsem formalnostim zadoščeno. Skoraj po vsako potrdilo mora sam, včasih je treba čakati po več dni, da se sproži notranji postopek. Vzemimo najbolj drastičen primer: gradnjo hišice. Popolnoma točno so izračunali, da mora graditelj od prve prošnje do zadnje rešitve opraviti 60 potov, da ima naposled mir v hiši. Ali je gradnja hiše res tako hud problem, da je potrebno ob njeni graditvi sprožiti 60 uradnih postopkov.? Zelo komplicirano je tudi potovanje v inozemstvo. Ko-likorkrat hoče državljan potovati, tolikokrat »Jovo na novo-«. Ali ne bi bilo za državljana smotrneje, če bi na nekem uradu vložil prošnjo, potem bi pa ta urad poskrbel za potrdila, ki so potrebna za SEJA PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Zaostajanje pri izdelavi pravilnikov Do te ugotovitve so prišli med proučevanjem uveljavljanja novih gospodarskih ukrepov \. s* ^1 1 1 o - 11 LABIRINT KAKO PRIDEM DO ZAŽELENEGA DOKUMENTA? Sorazmerno malo podjetij intenzivno pripravlja pravilnike o delitvi čistega dohodka, pravilnike o delitvi osebnih dohodkov in druge interne predpise, so ugotovili na seji predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila 5. junija v Beogradu. v delovnih kolektivih In izpopolnjevanja mehanizma notranje delitve. Na dnevnem redu seje predsedstva je bilo tudi gibanje stardarda v prvih mesecih letošnjega leta. Na koncu so poslušali informacije o nekaterih problemih v zvezi s podražitvijo mesečnih vozovnic v železniškem prometu. Razen obširnega gradiva, ki so ga člani predsedstva prejeli že prej in iz katerega so izbrali nekatera vprašanja, ki so jih podrobno obdelali, so na seji poslušali tudi dvoje ustnih informacij, in sicer podpredsednika Centralnega sveta ZSJ Mike Špiljka o izvajanju novih gospodarskih ukrepov ter sekretarja Centralnega sveta ZSJ Borivoja Romiča o gibanju standarda. Poglavitni zaključek elanov predsedstva v zvezi z izvajanjem novih gospodarskih ukre-kpv^ v prihodnje je treba brez odlašanja pozornost vseh čini-teljev _ v delovnih kolektivih usmeriti v Izdelavo in sprejemanje pravilnikov o delitvi čistega dohodka, pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in drugih instrumentov za urejanje notranjih odnosov. Nove oblike delitve in prenosa pravic upravljanja na neposredne proizvajalce se uveljavljajo^ v delovnih kolektivih zelo različno. y nekaterih pod- jetjih se je tb delo šele začelo, v drugih so napredovali delno, v tretjih pa se je delo že zelo razmahnilo. To dejstvo je treba upoštevati — so poudarili na seji — in se ravnati po konkretnem položaju. Prve gospodarske organizacije naj sedanje pravilnike (v glavnem tarifne) izpopolnijo, in sicer tako, da bodo delitev povezale z obsegom proizvodnje in s produktivnostjo, pri čemer naj upoštevajo širše elemente individualne stimulacije. Podjetja, ki uporabljajo širše elemente, pa morajo ustanavljati ekonomske enote, če jih nimajo. Vendar tem kolektivom ni treba čakati, da bi najprej izoblikovali ekonomske enote in šele potem sprejeli pravilnike. Nasprotno, izdelave pravilnikov se lahko lotijo takoj, in sicer za vse podjetje, vendar posebej o delitvi čistega dohodka ter posebej o delitvi osebnih dohodkov. In končno, tisti kolektivi, ki že imajo ekonomske enote, naj gredo dalje: na ekonomske enote naj prenesejo pravice upravljanja, oblikujejo naj jih tudi kot upravljalske enote. Na vprašanje, ali je nujno da vsi kolektivi sprejmejo po dva pravilnika (delitev čistega dohodka in delitev osebnih dohodkov), so na seji odgovorili, da to ni nujno povsod. Vse je odvisno od konkretnega položaja. Bistveno je — so poudarili na seji — da se izpopolnjuje sistem notranje delitve in organizacije, tako da bodo zagotovljeni pogoji za čim pravičnejšo delitev in za odločanje čim širše- ga kroga proizvajalcev. Ker v tej zvezi ni mogoče sestaviti pravilnika, ki bi veljal kot vzorec za vse, je Centralni svet storil vse potrebno — delo bo opravljeno te dni — za izdelavo informacije ali vsebine vprašanj, ki jih morajo urediti ti pravilniki. Na seji so razčlenili tudi vzroke, zaradi katerih ni bilo doslej več storjenega pri uveljavljanju novih gospodarskih ukrepov, ter ugotovili naslednje: politična dejavnost v delovnih kolektivih in tudi izven njih v zvezi z novimi ukrepi je precej razvita, konkretna izdelava pravilnikov pa očitno zaostaja. Čeprav delavci zahtevajo izdelavo novih pravilnikov, vodilni kader v gospodarskih organizacijah bodisi iz neznanja, bodisi iz drugih razlogov zavlačuje ureditev teh vprašanj. Po mnenju članov predsedstva bi bilo treba zaradi tega v prihodnjem obdobju predvsem stopnjevati dejavnost vseh družbenih činiteljev v delovnih kolektivih in — to je še posebnega pomena — vključevati delavce v začeti proces ,ker v nasprotnem primeru mnoga vprašanja ne bodo- temeljito ^ urejena. Hkrati bo treba zagotoviti podjetjem izdatnejšo tehnično in drugo pomoč. V zvezi z merjenjem in spremljanjem produktivnosti pripravlja Centralni svet skupno z Zveznim izvršnim svetom in z Industrijsko zbornico potrebne indikatorje in druge elemente, katerih uporaba bo po mnenju članov predsedstva pospešila začeti proces. Dj. V. REKONSTRUKCIJA IN STANDARD NA KRIŽPOTJU I© zar pred odločitvijo Se nikdar nista bili besedici — rekonstrukcija, standard — tolikokrat na jeziku, kot sta te dni med Jeseničani, ki se namreč povsod, kamorkoli prideš, pogovarjajo o predvidenih načrtih ter elaboratih, ki bodo povsem predrugačili naše mesto plavžarjev in martinarjev. Pomenki tipljejo za odgovorom: komu prednost? Novim tovarniškim zidovom ali stanovanjem, komunalni izgradnji; kako vskladiti oboje, kako premišljeno zadostiti potrebi po rekonstrukciji in — standardu!? pravljalnih del, seznanjajo z elaboratom, šele zdaj sprejemajo na sestankih napovedane’ tehnične novosti ali dopolnitve v obratih, šele zdaj lahko povedo svoje mnenje kot upravljavci ... Za sedaj je riied železarji še zelo majhno število delavcev,' ki vedo kaj več o rekonstruk-«iji,-o tistem »novem«, kar naj zgradili ■ v prihodnjih petih letih. Kakopak, saj je komaj pred nekaj dnevi Revizijska komisija v Beogradu dokončno potrdila elaborate in načrte, ki predstavljajo delež jeseniških plavžev pri razvoju domače črne metalurgije. Ti načrti vsebujejo: • povečane zmogljivosti topilnice • popolnejšo mehanizacijo v pripravi rude ® razširjenoproizvodnjoelek-tro-jekla: © ureditev novih valjaren O ureditev energetskega sistema .. • Z vsem tem, našteto vsaj informativno, se fizični obseg proizvodnje v železarni sicer ne bo bistveno povečal,. dodobra pa se bo izpremenila struktura storilnosti. Sodobnejši mehanizmi v tovarni bodo dajali neprimerno kvalitetnejše jeklo, zlasti jekla, ki jih na domačem tržišču primankuje, a uvoz nam jih mačehovsko odmerja. Načrti povedo, da se bo v bodoče pretakalo skozi, nove mar-tinovke in valjarne letno 62 milijard dinarjev, kar je.še enkrat toliko, kolikor je bilo doslej ustvarjenega bruto produkta letno. Obenem pa nas na smotrnost preureditve fužinarskega središča na Jesenicah in na Javorniku opozarja še skop račun, ki pove, da bo vsak, danes vložen dinar, dal že jutri 0,8 dinarja realizacije... No, a to so že podrobnosti, o katerih se menijo predvsem strokovnjaki. Posamezniki v železarni si predstavljajo rekonstrukcijo dokaj na splošno in jo radi zaokrožujejo v milijarde, ki so, četudi po sodbi nevedne-ža, še bolj zgovorne. Ob tem »zaokrožanju« pa se seveda lušči dvoje ugotovitev: Delavci — vseh 7000 — se šele zdaj, tik pred pričetkom pri- OBCNI ZBOR RO SINDIKATA TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE VELIKA PODJETJA TODA Z EKONOMSKIMI ENOTAMI Dejavnost podružnic še marši- določevanje notranjih meril deia, kje ni takšna kot pa bi morala ustanavljanje rezervnega sklada zrcaliti,.delo.,vsak? dsnovije orga-. za osebne dohodke, urejevanje de-nizacije sindikata, so ugotovili na lovnih razmerij in notranjih od- občnem zboru republiškega odbora siiKpka.ta trgovskih, gostinskih ih turotiSiK "delavcev Sloveni j e, ki je .bil minulo sredo v Ljubljani. Vendar pa je temu marsikje vzrok razdrobljenost podružnic, ki so povrh vsega še številčno majhne (več kot polovica jih ne šteje niti 50 članov). Prav tako pa je res, da so v podružnicah obravnavali lani, posebno pa v prvih letošnjih mesecih, veliko več kot prejšnja leta probleme gospodarjenja, delitve osebnih dohodkov, strokovnega izobraževanja in družbenega standarda, letos pa še posebno, ustanavljanje ekonomskih enot. Občni zbor je bil torej v dneh, ko namesto splošnih razprav o novih gospodarskih ukrepih že lahko govorimo o njihovem uresničevanju. Delegati so spregovorili o težavah, ki jih pri tem tarejo, seveda pa tudi o prvih izkušnjah ekonomskih enot. Zaradi organizacijske strukture trgovskih, nič manj pa tudi gostinskih podjetij, je V le-teh tehnično nekoliko laže ustanavljanje ekonomskih enot, toda le dotlej, če jih več ali manj enotirno z »obračunskimi enotami«. Tudi v trgovini in gostinstvu, v teh manj akumulativnih panogah, pa razpravljajo o ekonomskih nosov). Zato so na občnem zboru sklenili, da bodo sindikalne organizacije vztrajale, da v vseh enotah najprej izvolijo organe samoupravljanja. Že sam njihov obstoj bo najprej razčistil nejasnosti o tem k a j naj odločajo ekonomske enote. Na omenjenem sestanku so znova spregovorili o prednostih, ki jih imajo velika, močna podjetja. Le-ta so lahko bolj rentabilna, sposobnejša modernizirati to panogo, ne nazadnje pa je lahko tudi njihovo poslovanje (skupna nabavna služba in podobno) cenejše. Čeprav so torej podprli to zamisel, so vendarle poudarili, da tudi to ne more biti razlog za odlašanje ustanovitve ekonomskih enot. Razni spori, nepravilnosti in težave, ki bodo ovirale delo podjetja, bodo tako razkrite pred vsem kolektivom, ki pa bo nedvomno zahteval odpravo vseh napak. Tako bodo torej tudi ekonomske enote razpravljale o prodaji, asortimanu in cenah, investicijah in drugih najvažnejših vprašanjih, predlagale takšno ali drugačno rešitev, čeprav bo o tern Delavci — vseh 7000 — šele zdaj ugotavljajo, da bodo morebiti sredstva, ki jih bodo prispevali od svojega čistega dohodka, trdno zarezala v že doseženi tempo stanovan jske in sploh komunalne izgradnje, da bodo pustila svoj pečat na standardu... Res, med njimi so črnogledi, ki tarnajo o »zategnjenem pasu«, čeprav pa ni med vsemi nikogar, ki se ne bi iskreno zavedal nujnosti prenovitve strojnih naprav, petdesetletnikov, ki daleč zaostajajo za moderno proizvodnjo jekla in železa. Tarnanje — -naj bo takšno aii drugačno — pa ima svojega betra. Ne v Železarni -niti ne med številkami v elaboratu, še manj med člani kolektiva, pač pa v vsakdanjosti Jesenic! . Poglejmo: lani so na Jesenicah asfaltirali pločnike ob glavni cesti; letos podirajo cesto in pločnike! lani sp začeli z gradnjo trgovskega lokala ob tovarni, letos dograjujejo v tem lokalu prostore za tovarniški -•IBM-si-stem«; o prepotrebni trgovini pa se spet pogovarjajo! pred nedavnim so postavili lep spomenik pred železniško postajo, letos ga bodo morali prestaviti. Kam? No, vse. to in še marsikaj vzbuja pozornost! Pa tudi — ne-voljo! Za tem se skriva .nekakšna neurejenost, površnost. Za tem tiče težki milijoni, ki so jih ustvarili proizvajalci v občini, med drugim — železarji! Programi Železarne natančno odmerjajo v prihodnjih letih, kljub stroškom zaradi rekonstrukcijskih del, milijonske zneske za komunalno urejevanje, za stanovanja svojim delavcem. Za stanovanja, kar je vsekakor najbolj, da tako rečemo, konkretno, namenja tovarna, .letno 300. milijonov dinarjev!....... Neprimerno več pa za- ostalo, kar je dokaj. nekonkret^o.!.^Jesenice potrebujejo pbra|e- driiž-berie prehrane;’ sodobnejše’ trgovske lokale, dostojen kuTturhi dom in še marsikaj, kar Sodi k lepo in udobno urejenemu mestu. Denarjev za vse to ne bo zmanjkalo, toda še tolikšna sredstva ne morejo premagati največjega zla, to je — nekonkretnosti, ki je v tem, da na Jesenicah pravzaprav nihče ne ve, kje bo kaj' stalo in kdaj bodo začeli s to ali z ono gradnjo. Domačini se torej srečujejo z nenačrtnostjo! Ce se bodo še vnaprej, potem bodo imele Jesenice čez nekaj let res samo novo, novcato tovarno in nič drugega. Zaobrnimo list: elaborat za rekonstrukcijo je predvidel postavitev novih valjaren ob hribu Straža. V ta. namen bi morali pol tega hriba zrušiti. Izkop bi veljal 400 milijonov! Delavci, dediči fužinarsklh tradicij, so rekli — Ne! Zakaj bi trošili sredstva po nepotrebnem, Postavimo valjarne na Bevškem polju, kjer ni nobenega hriba, ki bi ga morali »prestavljati« in je dovolj prostora. Mimogrede so prihranili 400 .milijonov! Prihranila jo je preudarnost, prihranil jo je načrt. Toda, te dni smo komaj na začetku pogovorov v kolektivu, s člani posameznih ekonomskih enot.. Kdo ve, koliko bo še .takšnih popravkov čez čas, ko bo tako rekoč vseh 7000 železar-jev povedalo svoje mnenje! Poudariti pa moramo, da je osnova za kakršnekoli razgovore, četudi prerekanja, edino lahko nekaj oprijemljivega, jasnega; elaborati, načrti! Teh pa občina nima! Kolikor je predstava o bodoči rekonstrukciji vsakomur pred očmi, je predstava o bodočem razvoju komunalne ureditve — popolnoma zamegljena zavesa. Potemtakem pridemo do zaskrbljenosti nekaterih, da ne pravimo vseh, ko govore o »zategnjenem pasu« in o standardu, ki ga bo ob rekonstrukciji železarne odnesel vrag! Zaskrbljenost pa ne bo kos prazno besedovanje o sredstvih, ki bodo in spet ne bodo, ampak jo lahko zmaga nedvoumna vednost, kdaj. kje in zakaj bomo porabili denarje, ki bodo v tem primeru morali biti na razpolago za komunalno ureditev, za stanovanja, skratka, za standard. Imenitno bi bilo, da bi delavci zdaj, te dni, ko razpravljajo o bodoči tovarni o nuji rekonstrukcije, o svoji bodoči proizvodnji, ko se sklanjajo nad črno-belimi tlorisi svojih jutrišnjih obratov, smeli pripomniti še kakšno na račun urbanističnih načrtov ter občinskih planov izgradnje mesta in njegove bližnje okolice. S tem bi bila dana možnost prihraniti kakšen milijon s prerhišljenejši-mi gradnjami, zlasti pa bi bilo na dlani zadovoljstvo delavcev, ki bi lahko v razpravi o rekonstrukciji in o standardu natančneje odločali o življenju svoje komune čez dve, tri ali pa čez pet let. DUŠAN KRALJ V tovarni kovinske opreme nudenju uslug, predvideli za-PRIMAT v Mariboru (bivši mudne obresti za prekorači-IKI) je novi sistem dohodkov tev rokov in povračilo škode v okviru ekonomskih enot raz- za izgubljeni dohodek. Tudi gibal ves kolektiv. Delavci se komercialni sektor, ki sodi v zanimajo za stroške nove pro- predračunsko ekonomsko eno; izvodnje in tudi tisti, ki jim to, je odgovoren za škodo, ta je. bilo .. poslovanje podjetja bi nastala z zastojem v proiz-doslej deseta briga, zahtevajo vodnji zaradi zakasnitve doba-sedaj obrazložitev, če se na ve materiala. Morebitne spo-primer preveč zvišajo režijski re med EE bo obravnavala Pp-in upravni stroški. sebna arbitražna komisija- Pred dnevi pa je delavski Zoper njene odločitve pa bo svet prejel pravilnik o pristoj- možen ugovor na delavski svet nostih in delu organov uprav- S temi določili so zavarovani Ijanja v ekonomskih enotah, interesi EE, po drugi strani takoj zatem pa so izvolili osem pa silijo kolektive in organe 7 do 21-članskih svetov v eko- upravljanja EE k ekspeditiv-nomskih enotah. Razen teh nosti in kvalitetnejšem delu. svetov imajo v EE tudi zbor Zanimiva je tudi ugotovi-proizvajalcev. Sistem uprav- tev, da ekonomske enote v ne-Ijanja sloni na načelu: uprav- posredni proizvodnji že skrbno Ijanje v ekonomskih enotah gospodarijo z rezervnim skla- V »PRIMATU« SO IZVOLILI SVETE EKONOMSKIH ENOT EKONOMSKE ENOTE naj imajo vse sklade naj bo miniaturna oblika or- dom osebnih dohodkov, zlato ganizacije organov delavskega rezervo za črne dneve, ek»' upravljanja v podjetju. nomske enote, ki vključujejo _ ... , i , ■ ' upravo, tehnični gospodarsko- S V pristojnost teh organov računsk, komercialnl sektor, m sodno: sprejemanje in od- SQ ■ a v ce,otl trošile in # puščanje delavcev (razen sicer Jz bojazn, da se ne b> ® vodilnih), disciplinsko ka- kdo >>spomniK da bi 9 znovanje, sprejemanje pro- uporabiIi v kakšne dn.ge ©izvodnega programa, nabava nam čeprav lmajo tlldi » osnovnih sredstev in orodja, svoje samoupravne orfTane. V * razpolaganje s sredstvi proizvodnih ekonomskih eno-9 amortizacijskega sklada eko- lah pa na primer razmišljajo ® nomske enote in sorazmer- o t da b, sredstva iz re-® nim delom poslovnega skla- zervnega skIada osebnih do-© da. Delavski svet se m do- h(>dkoV) ko jih bo vei nanle- • končno odločil, kolik del nm za dopolnitev snovnih 4® sredstev poslovnega sklada sre^g^ev » naj pripada svetom EE, na- „Nikdar poprej se ni dogo-® čelno pa so sklenili, da bi dno da w obratOVodja odklo-® ti sveti upravlja i prav tako ni, izdajo narofi)n)ce na zabtf' ® s tistimi skladi kot central- v(j tchnoIo(fa Sodaj se je prvič © ni organi delavskega upra - prjmer{j0j da vodja ekonotnsk® Ijanja. enote ni hotel podpisati naf°' Tudi poslovni odnosi med čilnice za izdelavo neke nov« EE so v pravilniku natančno priprave za delo, dokler ni obdelani in temeljijo na nače- nolog s kalkulacijo dokaza lih, ki veljajo za odnose med smotrnost te novotarije,« -1 gospodarskimi organizacijami. dejai direktor podjetja t0''1 Tako so za neizpolnitev po- Pograjc. godbenih obveznosti med EE prvj rezultati decentral'*®” na primer o dobavi izdelkov, cjje upravljanja so tarči materiala, dokumentacije in k, AUDIC DVAJSET MILIJONOV ZA POPRAVILA Preden |e hotel dograjen Se grožnja s sodiščem ^u prišla doživega. Zato gre pa občini tern^i. Nihče se več ne zgraža, če dvigalo v novi hiši že prvi teden odpove, če komaj vgrajena okna ne vzdrže naliva ali če stenske omare pred prvo obletnico za- do živega Da ne bi bilo še ^2 . , , , . . ,, __ je škode in polomije, so dan zevajo kakor star, obnosen čevelj. Nismo pa še nava- sestaviti nažrt za adaptacijo o*-. jeni, da je treba stavbo adaptirati, preden je dogra- dograjenega hotela. Gia<^tra- . , , , , . , delavci že podirajo komaj j jena. Upajmo, da novi celjski hotel ne bo našel jene kletne zidove ln s kra^ posnemalcev... širijo prostor, vskladiščevanje vina namenjenimi Celje se tako naglo razvija, da edini hotel že nekaj let ne more več sprejeti vseh tujcev, ki se zadržujejo v mestu. Oba občinska zbora sta zato pozdravila predlog, da se čimprej zgradi. nov hotel in 1959. leta tudi odobrila investicijska sredstva. Proti jeseni so delavci že izkopali temelje za novo gostinsko zgradbo. Ko Je zrasla do drugega nadstropja, pa so se začeli v Biroju za stanovanjsko ih komunalno izgradnjo prijemati za glavo. Projektant ni popravil načrtov po pripombah republiške revizijske komisije. Direktor biroja je šel osebno k njemu, zakaj predsedniku revizijske komisije je dal častno besedo, da ne prično graditi hotela, dokler načrti ne bodo popravljeni. Brez te obljube ne bi dobili odločbe o reviziji. Pravijo, da bo samo to vilo povečalo gradbene za deset do petnajst rruuj^.ji » «. ------- .-»‘»S Prvi projektant tudi ni Pre 0v načrtov za ogrevanje pro5 0 in električno ter vodovodno^ peljavo, brez katerih lie teii Projektant pa o popravilu mogli upoštevati. Sekanje za vse te instaiacije, ta .eie načrta ni hotel nič slišati. »Mene vaši zasebni razgovori ne zanimajo,«, se je demagoško izvil, »odločbo o reviziji ste dobili in s . tem tudi dokument, da so načrti v redu.« • * J še vnaprej odločal le osrednji delavski svet., Predsednik republiškega odbora tovariš Piazar je enotah kot o nujni decentralizaciji namreč v svojem referatu pouda- upravljanja, ki naj bi slehernemu J------:i~ -:-v- -----'-‘:" delavcu dala pravice in dolžnosti upravljavca, hkrati pa s tem zagotovila hitrejši gospodarski razvoj podjetij. Pokazalo se je, da tudi tu vse preveč obravnavajo organizacijske in tehnične oblike in pristojnosti organov samoupravljanja ekonomskih enot, čeprav v teh panogah na sploh ne dvournim s prenašanjem nekaterih pravic na ekonomske enote (na primer odločanje o delitvi osebnih dohodkov, ril, da spričo nizke akumulativ-nosti trgovine in gostinstva ne kaže drobiti sredstev (skladov) znotraj podjetij, da bi laže uresničili zahtevi načrta razvoja teh panog. Prav zato niso sprejeli nobenih šablon za uveljavljanje samoupravnih organov. Odločilno vodilo mora biti večja materialna spodbuda slehernega zaposlenega za boljše gospodarjenje in za večjo prizadevnost pri delu. D. D. NOVA OBLIKA IZOBRAŽEVANJA NA GORIŠKEM Izobraževalni centri po panogah DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena^ 20. novembra 1942 List izdaja .Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik » VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN. VOLJO JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ Šuster Naslov uredništva m. uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul, 2, postni predal. 313-VI, telefon uredništva: 33-722 .in 30-672 - Račun pri Komunalni banki v Ljubljani štev. S09-19-1-B3 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina le; četrtletna 25(1, polletna 500 )n letna .1000 din — List tiska CZP »Ljudska pravica* — Poštnina plačana v gotovini Izobraževalni centri v. gospodarskih organizacijah na Gc*’i-škem 'S@ . niso uveljavili, Od predvidenih 20 vzgojno izobraževalnih središč jih dela oziroma bolje životari le slaba četrtina. Potrebe po izobraževanju delavcev na delovnih mestih pa so velike, Spričo nezainteresiranosti podjetij za izpopolnjevanje znanja svojega kadra iščejo sedaj na Goriškem druge vzgojno izobraževalne ’ oblike. Začeli so z ustanavljanjem centrov za izobraževanje v okviru posameznih gospodarskih panog. Doslej so ustanovili tri taka izobraževalna središča, in sicer za pohištveno • industrijo, .blagovni promet ter za vzgojo srednjega medicinskega kadra. Nai-lepše perspektive obetajo središču za izobraževanje v pohištveni industriji. Računajo, da se bo razvilo v republiško in morda celo zvezno izobraževalno ustanovo. Pohištvena industrija na območju, ki ga zajema novoustanovljeni izobraževalni center, zaposluje nad 3000 delavcev. Vsako letp pa zaposli' okoli 300 novih ljudi, ki bodo odslej pred zaposlitvijo opravili potrebne tečaje. Samo v nekaterih mejnih tovarnah pohištvene industrije bi skupaj potrebovali kakih 300 tehnikov, trenutno pa jih imajo okoli 20. Torej so naloge tega centra zahtevne in tudi dobro znane. Za začetek dela ima center solidno osnovo. V Novi Gorici je komaj zgrajena nova šola pohištvene. stroke z delavnicami in internatom za 120 gojencev. Delavnice, v katerih bodo takoj začeli uvajati serijsko proizvodnjo pohištva v malem, so sodobno opremljene. Novogoriška tovarna pohištva, ki je bila pobudnik za ustanovitev, centra, jim bo izročila še za 10 milijonov strojev. S tem bodo delavnice popolnoma opremili-. Center bo razvijal svojo dejavnost v tri smeri. Vzgajal bo specializirane industrijske delavce, srednji strokovni kader prek srednje tehnične šole, ki bo začela s poukom jeseni, ter opravljal raziskovalna dela. biti glavni projekt. In 15o načrtov ni bilo, jih zidari1 g nje Ki »adaptacijski« projektant zdaj načrtuje, kajpada ne 15 ja-stonj in prav tako ne raz5 (fl, nje stranišč, ki jim je ptV.eSel ženir odmeril samo šes , centimetrov širine... 5I nju gradbenega izvedenca, je ogledal hotel, bodo P°P jSet la stala skupno najmanj „(■ milijonov, pa novi hotel r bo funkcionalno povsem ^ zal, Za boljšo povezavo r”etei0 3e bila pozneje tudi po-udnik za izdelavo poslovnika v'h samoupravnih organov. r „ decembra do februarja, bolje tjCen°> kar letos do maja, je 3ala razprava o načelih po-ovnika. Sedaj ga je delavski svet 2 sprejel, toda hkrati ob tem , ugotavljajo v podjetju, da ga 0 treba kaj kmalu dopolniti. ^ Sedanje pristojnosti obratnih . vskih svetov so med dru-^ tele: sprejemajo predlog . hizbenega plana enote in da-morebitne predloge in pri-jam°e na družbeni plan podjet-g delavskemu svetu podjetja. 0r^emaj° predlog mesečnega . erativnega plana. Obravnava-ekonomski uspeh enote in zasedanji samoupravnih organov v enotah. Ob tej zahtevi bo treba spremeniti tudi sedanji sedmi člen poslovnika obratnih delavskih svetov, kjer je rečeno, »da lahko zasedanjem prisostvujejo tudi drugi člani kolektiva, oziroma povabljenci." Sindikalni odborniki, ki že izdelujejo osnutek tega pravilnika, namreč sodijo, da bi morala biti delovna konferenca pred vsakim zasedanjem samoupravnih organov v enotah, kjer bi bili ti dolžni pojasniti kolektivu, v kakšnem gospodarskem položaju je enota, hkrati ob tern pa upoštevati predloge in naročila ter zahteve članov enote, za naslednje zasedanje. Sestava takšnega poslovnika ni goli formalizem. Z njim ho- čejo namreč v Železarni Štore prisoditi kolektivom najpomembnejše pristojnosti pri gospodarjenju in odločanju. Obratni delavski sveti naj bi postali po mnenju nekaterih sindikalnih odbornikov v resnici le izvršni organi kolektivov ekonomskih, obračunskih in predračunskih enot. Čeprav so torej v Železarni Štore prenesli vrsto pristojnosti na nove samoupravne organe, za njih s tem proces decentralizacije še ni zaključen, samoupravljanje še izpolnjujejo. Kakorkoli bi bilo prav, da bi imeli železarji v Štorah več po-snemalcev glede sestavljanja podobnih poslovnikov, pa se zdi, da ne bi bilo umestno, če bi se zgledovali pri njih glede nečesa drugega. Gre namreč za izredno pomembno nalogo vseh naših delovnih kolektivov v sedanjem obdobju, za sestavljanja pravilnikov o delitvi čistega dohodka. To pa je seveda povsem nekaj drugega kot dosedanja izdelava pravilnikov o delitvi osebnega dohodka. Zakonodajalec je to jasno poudaril v posameznih členih zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Rečeno je namreč, da se »s pravilnikom o delitvi čistega dohodka določijo poleg osnovnih meril za delitev čistega dohodka na osebne dohodke delavcev in na sklade tudi načela za delitev sredstev, namenjenih za osebne do- hodke delavcev... V pravilniku o delitvi čistega dohodka se določijo pravice obratov ter ekonomskih in drugih enot gospodarske organizacije glede de-1 litve dohodka ...« Iz tega je moč razbrati, da velja najprej sestaviti pravilnik o delitvi čistega dohodka in v njem opredeliti, kolikšen del čistega dohodka velja potrošiti za posamezne vrste , potrošnje, to je investicijsko, osebno itd. Šele potlej naj bi konkretneje izdelovali osnove in merila za delitev osebnega dohodka. V Železarni Štore so se teh opravil lotili drugače. Pravkar je v pripravi in kmalu bo v razpravi osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Kakšna načela bodo uveljavili glede delitve čistega dohodka, pa menda še ni povsem jasno. Zdi se, da lahko takšna pot pripelje do tega, da se v sedanjih razmerah spet pojavi nekakšen »plačilni sklad" in da niso osebni dohodki v zadostni meri v odvisnosti od dinamike gospodarjenja, rentabilnosti in ekonomičnosti. Ne trdim, da se bo kaj takšnega dogodilo v štorski železarni. Mogoče položaj njihovega podjetja narekuje, da se lotevajo drugovrstnih opravil prej. Toda zdi se, da bi s poprejšnjo sestavo pravilnika o delitvi čistega dohodka zagotovili samoupravnim organom v enotah še večjo materialno osnovo in jih s tem spodbudili še k skrbnejšemu gospodarjenju. P. D. pečajo potrebne ukrepe, da bi bodoče uspeh boljši. Odlo- mil v faj0 j o načinu oziroma načelih itve ustvarjenih sredstev sebnega dohodka). V okviru °oblastii obravnavajo in dajejo haifVS^emu sve’tu predloge za UP. izdelavo, graditev in pi.0 .0 osnovnih sredstev. Raz-^avijaj0 Q dobavnih rokih, re-v ^^ei-iah in izmečkih v proiz-a,. Sprejemajo nove norme Čai Spremembe obstoječih. Dolo-kadrovsko politiko v okviru 6not® in podobno. pr iz teh naštetih pristojnost^ krat''0 'n ^0iznosti. ie m°č raž-gan.1’ da lahko samoupravni or-^ enot v marsičem vplivajo rastna^aiini° rast proizvodnje, kov ^0k°dka in osebnih dohod-’ kratka na smotrnejše go- Podarjenje. TUDI V »ALMIRI« SO SE ODLOČILI ZA EKONOMSKE ENOTE NE ZA OBLIKO - ZA VSEBINO GRE I jajQ °iektivi enot sicer ne gra-Pp dosedanje delovanje samo-bo organov. Ob tem, ko tken na ekonomske enote v bodoče okrep801"10 ve^ Pravio. Pa zele svoj vpliv na gospodar- Jenie ^ . ta(ji ’ T° ]e bilo moč razbrati pt-g, na zadnjem posvetovanju kainS,e^n'k°v in tajnikov sindi-je sgi1 odborov v podjetju (teh ai dvajset). Rečeno je nam-...do, da mora pristojna ko- že aprila so v radovljiškem podjetju »Almira« — na seji delavskega sveta, na občnem zboru sindikalne podružnice in na sestankih delavcev — razpravljali o pomanjkljivostih svojega dotedanjega upravljanja podjetja ter se zavzemali, da bi čimprej (in čimbolj pripravljeno) uvedli ekonomske enote kot obliko, ki bi omogočila, da bi približali delavsko samoupravljanje proizvajalcem, se pravi, da bi proizvajalci kar najbolj neposredno odločali o vseh svojih zadevah. Takrat je bilo še marsikaj nejasnega, odprtega in dvomljivega. Zdaj pa, po vseh številnih razpravah in temeljitih razmišljanjih, imajo pred seboj jasen in podrobno izdelan načrt »decentralizacije« samoupravljanja, ki je v bistvu program nove vsebine delavskega upravljanja, o katerem te dni razpravljajo, ga popravljajo in izpopolnjujejo. Iz tega programa (če ga lahko tako imenujem) bi rad povedal nekaj misli. Jjiia Pravi^irilPrei izdelati načela za kata av. ^vršnega odbora sindi- CeVaj. n'k, po katerem bodo škli-1 delovne konference pred . Najprej — kako je bilo doslej: Podjetje »Almira- (Alpska modna industrija — Radovljica) je upravljal en- sam delavski svet. Imeli so _ štiri obrate: enega v Lescah in še enega (bivši Babler), enega v Radovljici in enega v Novi Gorici. V teh obratih so imeli 16 ekonomskih enot. Tako so jih materialom, gradbe- k , bi želel delati ne vem ši poti v trgovine obalnih, ^‘"šnega uvoda o cenah ozi- mest. Podobno je tudi z elek-^ a njihovih sistemih. Zal tričnim ve°rarn naPisati, da so pri nas nim materialom in predvsem trgovina, monopoli- betonskim železom, ki obrede Še'"’ ^ekulacija in podobno vrsto posrednikov, preden pri- ur ye<^ri0 marsikje, osrednji de do'potrošnika, investitorja Po° lem" ° škodljivosti tega gradnje itd. Zato ni naključje, Pto-v te dni razprav- da so gradbeni stroški prav v tudi v obalnih občinah teh krajih najvišji. Še bolj ne- žiral;nS?Ce9a Primorja. Anali- mogoč in nerazumljiv pa je k' So ga tudi na nedavni pojav posredovanja železnih ZaTferenci ZK v Izoli’ kier 80 utjakov in podobnega mate-dinamičnega razvoja riala, ki ga izdelujejo na ve-defUsirije še posebno priza- Liko v izolski tovarni Mehano-J' tehnika. Ves ta material nam- aka ija na primer ugotavljajo, reč kupijo trgovci v Ljubljani, obalnih občin ker ima, kot ugotavljajo, nad negodujejo, ker je temi izdelki monopol Ijubljan-u k° Sac^e> ki 9a izkrcavajo ska Metalka. n0 ?3rsvJcern pristanišču, znat- Že teh nekaj primerov, ki trg^7"11^6 samo zaradi nepo- imajo očitne tendence verižne Pres?e9a Prevažanja oziroma trgovine in monopolizma, zgo-Parjj av^aUja. Južno sadje vorno kaže na velikanske re-transportirajo v Ljub- zerve, ki bi jih lahko odkrila bijg.’ 0ziroma enostavno pri- trgovina z bolj doslednim za-četutf- V^s°ke stroške prevoza, vzemanjem za reorganizacijo Pridg sadje po najkraj- celotne trgovske mreže. -ky imenovali, v bistvu pa je šlo za obračunske enote. Mislim, da o posledicah takšne strukture upravljanja (v novih pogojih) ni treba posebej govoriti. Vendar moram povedati, da jim dejavnost sedanjih ekonomskih (obračunskih) enot omogoča — vsaj na administrativno-tehnič-nem področju — hitrejše uveljavljanje novega načina upravljanja. In kako bo poslej? Imeli bodo centralni delavski svet, v vseh dosedanjih obratih pa delavske svete, kot jih drugje imenujejo. Dosedanje ekonomske enote bodo delovale tako kot doslej, bodo torej obračunske enote in hkrati se bodo v njih sestajali zbori proizvajalcev, - vseh članov te enote ter razpravljali o vseh zanje pomembnih in skupnih zadevah. Nekateri so sicer sodili, da bi bilo koristneje, če bi decentralizirali samoupravljanje po vejah proizvodnje, toda obrati so med seboj tako zelo oddaljeni (in v vseh je nekaj enakih proizvodnih panog), da kaj takega ni moč in tudi ni gospodarno uresničiti. Zato so sklenili, da bilo najbolje, če bi bil sleherni obrat samostojna ekonomska enota s svojim delavskim svetom, posamezne proizvodne panoge v njem pa naj bi bile obračunske enote. To pa ne velja za obrat III. (bivši Babler), ki ga nameravajo že letos ukiniti, vsaj tako predvidevajo v perspektivnem načrtu. Poglejmo, kaj pišejo v osnutku programa bodoče dejavnosti samoupravnih' organov v njihovem podjetju, o katerem prav sedaj razpravljajo: »Jasno je, da delavski svet ne bo mogel delati in tudi ne bo imel svojega razloga za obstoj, če ne bo imel materialne baze. Pod materialno bazo je treba razumeti določena osnovna in obratna sredstva, s katerimi bo gospodaril, in tudi pristojnost iz tega področja... Pripraviti bo treba predračunska sredstva, s katerimi bo samostojno razpolagal. Ekonomski delavski sveti bodo sami in s pomočjo svojih komisij odločali o sprejemanju in odpuščanju delavcev, o disciplinski odgovornosti, dopustih, nedeljskem delu, nadurnem delu, izrednih dopustih itd. S pravilnikom o delitvi čistega dohodka, ki ga bo predpisal centralni delavski svet, bo imel ekonomski delavski svet precejšnja pooblastila o uporabi sredstev, se pravi o delitvi čistega dohodka v ekonomski enoti. Samostojno bodo odločali o normah, akordih in o predračunu nadur, čigar prihranek bodo lahko prenesli na osebne dohodke. Prav tako bodo odločali o predračunu za potne stroške, za prihod na delo in z dela. Tudi prihranki iz teh virov bodo lahko povečevali sklad osebnih dohodkov. Centralni delavski svet bo med drugim predpisal pristojnosti ekonomskih enot pri izkoriščanju sredstev za vzdrževanje in za amortizacijo, pri tem pa bo moral upoštevali določila perspektivnega načrta razvoja celotnega podjetja (rekonstrukcije itd), kajti tehnična raven posameznih ekonomskih enot nikakor ni enaka. Delavski sveti v ekonomskih^ enotah bodo samostojno odločali o vseh sredstvih za vzdrževanje, torej o tem, za kakšna popravila jih bodo namenili- Prihrankov iz tega vira pa ne bo moč porabiti za povečanje sklada osebnih dohodkov. Ekonomske enote bodo tudi že lahko sestavljale predračune za higiensko tehnično varstvo, za vzgojo kadrov in za splošno izobrazbo, o čemer pa bo centralni delavski svet še posebej razpravljal.« Teh nekaj misli tovarišev iz »Almire« o zboljšanju delavskega upravljanja njihovega podjetja nam dokazuje, da se niso odločili le za nove oblike, temveč hočejo uveljaviti novo vsebino upravljanja. Zavedajo se tudi težav. Takole pišejo: »Ne smemo misliti, da ta naloga ne bo zahtevala velikih naporov, predvsem pa tesnega sodelovanja vseh članov kolektiva in tudi posameznih služb, ki bodo dolžne administrativno uresničevati cilje decentralizacije in osamosvojitev ekonomskih enot, ki jih tisočere vezi povezujejo v enoten organizem — na**, podjetje." Delavske svete v ekonomskih enotah bodo izvolili že v drugi polovici junija. J. V. Minuli in ta teden so posamezni odbori Zvezne ljudske skupščine razpravljali o predpisih, ki jih je predložil skupščini Zvezni izvršni svet. Gre za zakonski predlog o položaju luk in pristanišč in nov zakonski predlog o uresničevanju kazenskih sankcij, razen tega pa za predpise, s katerimi naj bi zagotovili skladen razvoj gospodarstva. Čeprav so bili na dnevnem redu zasedanj posameznih skupščinskih odborov predlogi novih zakonov, je bila vendarle pozornost ljudskih poslancev osredotočena na ukrepe, ki jih je predlagal Zvezni izvršni svet zato, da bi z njimi zagotovili skladen razvoj gospodarstva. V obrazložitvi teh ukrepov je bilo rečeno, da ni cilj le-teh sprememba gospodarskega sistema, marveč da z njimi ustvarimo pogoje za njegovo ugodnejše delovanje. Drugače rečeno, namen predloženih ukrepov ni omejiti potrošnjo, temveč jo vskladiti z razpoložljivimi sredstvi. Ti ukrepi torej niso bili predloženi zavoljb tega, ker bi bil dosedanji sistem slab, temveč zato, ker so potrebni zaradi nekaterih določenih notranjih odnosov in nesorazmerij. Ta niso bila rešena niti jih ni bilo moč urediti ob sprejemanju petletnega plana in poznejšem sprejemanju novih gospodarskih predpisov. Z drugimi besedami rečeno, pomenijo ti ukrepi kritiko stare podedovane prakse, ki se še uveljkvlja v novih pogojih. In prav o tej stari podedovani praksi, ki se še uveljavlja v novih pogojih, je bilo največ razprav. Gre namreč za preobsežno trošenje investicijskih sredstev in premajhno pozornost do naložb v obratna sredstva. O tem neskladnem trošenju smo sicer na tem mestu že spregovorili, toda ni odveč opozoriti še na nekatere podatke. Po začasnih podatkih je znašala v aprilu skupna poraba za investicije okoli 30 milijard dinarjev. Pri tem so se investicije iz zveznih sredstev povečale za 17 »/o, investicije iz decentraliziranih skladov pa za 22 */o. Od januarja do aprila so se torej skupne investicije povečale v primerjavi z istim lanskim razdobjem za 54 milijard »dinarjev, oziroma za 29 "/o. Pri tem znaša porast investicij iz zveznih sredstev 4,5 milijarde dinarjev ali 8 °/o, iz decentraliziranih skladov pa 59,5 milijarde dinarjev ali 40 %. Z letošnjim družbenim planom je bilo predvideno, da bi se zvezne investicije povečale za 35 milijard dinarjev ali za 12 0Ai, decentralizirani skladi pa naj bi potrošili za investicije 20 milijard dinarjev ali 3 %. Tako naj bi znašal celotni obseg investicij za okoli 55 milijard dinarjev, oziroma naj bi bil za 6 do 7 % višji. Po posameznih mesecih so se investicije v januarju povečale za 280/o, v februanu za 51 %, v marcu za 28 "/o, v aprilu pa, kot je bilo že omenjeno, za 21 »/o. Hkrati ob tem pa so bile naložbe v obratna sredstva izredno majhne. V skupščinskih odborih je bilo rečeno, da je treba potrošnjo vskladiti z razpoložljivimi sredstvi. Prav zato so potrebni tudi določeni ukrepi, da ne bi posamezni organi trošili preveč sredstev za investicije in skorajda mč_ denarja vlagali v obratna sredstva. Rečeno je bilo, naj bi zvezni organi proučili možnosti, kako še bolj spodbuditi gospodarske organizacije, da bi nalagale več sredstev za tekoče poslovanje. V zakonodajnem odboru je bilo rečeno, naj predvsem komune in podjetja zagotove denar za obratna, sredstva. Iz centralnih virov bo namreč moč pričakovati kredite za to samo tam, kjer to nujno terja za zagotovitev sestave, in obsega proizvodnje. Ob tem pa bo treba okrepiti tudi družbeno odgovornost za trošenje sredstev. V skladu s predlogi, ki so bili v razpravi v skupščinskih odborih, bo treba dopolniti XX. poglavje zveznega družbenega plana. Ljudske republike in ljudski odbori naj bi izločili 10 % vseh ostvarjenih proračunskih dohodkov v posebno proračunsko rezervo, ki je letos ne bi mogli potrošiti. Po zaključnem računu za letošnje leto. naj bi ta sredstva prešla v rezervni sklad politično teritorialne enote. Ljudske republike pa bi lahko izjemno dovoljevale posameznim politično teritorialnim enotam večje trošenje izločenih sredstev njihove posebne proračunske rezerve, vendar tako, da skupni znesek porabljenih sredstev ne bi presegal 20°/o skupnega zneska teh rezerv na področju republike. Po novem predlogu za spremembo zveznega družbenega plana pa naj bi bili družbeni investicijski skladi dolžni vlagati v obratna sredstva najmanj 35 % sredstev, namenjenih za investicije, kar naj velja tudi za republiške investicijske sklade. Le za te bi veljala določba, da se ne upoštevajo sredstva, dana za udeležbo in garancijske zneske. Novi odlok Zveznega 'izvršnega sveta določa, da bi lahko gospodarske organizacije uporabile kot obratna sredstva 30 % čistega dohodka, ki ostane po uporabi sredstev za osebne dohodke. V razpravi o zakonskem predlogu o lukah in pristaniščih je bilo rečeno, da je res zadnji čas za to, da na področju pomorskega, rečnega in jezerskega prometa začne čimprej delovati novi mehanizem. Gre za to, da bodo luke in pristanišča kot gospodarske organizacije jasneje pokazale gospodarsko koristnost. Prehod luk in pristanišč na gospodarsko poslovanje pa bo seveda hkrati ob tem spremljala skupnost. To pomeni, da bodo federacija in republike skrbele za redno poslovanje luk in pristanišč in pomagale, kadar bo potrebno, ter intervenirale, če bi prišlo do nerealnega zviševanja krajevnih tarif. Prehod luk in pristanišč s proračunskega na ekonomsko poslovanje, je bilo rečeno v skupščinskih odborih, je v skladu s težnjami gospodarskega sistema. Po novem zakonskem predlogu o uresničevanju kazenskih sankcij sta nadaljnja humanizacija v uporabi kazenskih sankcij in prevzgoja obsojenih oseb osnovni cilj kazenske politike pri nas. V odboru za organizacijo oblasti uprave Zveznega zbora je bilo rečeno, da je kazen v našem družbenem In upravnem sistemu vzgojni ukrep. Temu načelu so podrejeni vsi postopki v predvidenih zakonih: human postopejk z obsojeno osebo, spoštovanje dostojanstva njene osebnosti in prevzgoja obsojenca za družbeno, koristno delo. Člani odbora so zelo ugodno ocenili ustanavljanje odprtih in polodprtih kazensko poboljševalnih ustanov, ki praktično že obstajajo, kakor tudi te za mlajše polnoletne obsojence. Prav tako so ugodno ocenili nove preventivne ukrepe, to je obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov ter odvzem vozniških dovoljenj. Obsojenci imajo pravico do osemurnega delavnika, pravico do plačila za nadurno delo. Predvidene so tudi določbe o štirinajstdnevnem letnem oddihu in vrsta ugodnosti, ki so odvisne od obnašanja obsojencev in stopnje njihove prevzgoje. Dobro je bila ocenjena tudi določba zakona, ki predvideva po prestani kazni ponovno vključitev kaznovanih v družbo. * Industrijska proizvodnja se je povečala v letošnjem aprilu v primerjavi z istim mesecem lani za okoli 7 °/o. Tako je porasla industrijska proizvodnja v letošnjih prvih štirih mesecih skupaj v primerjavi z istim časom lani za 90/o. Ob tem, ko je povpraševanje na trgu precejšnje, je takšno gibanje proizvodnje nezadovoljivo. Kljub temu, da je proizvodnja v letošnjih prvih mesecih naraščala, zahteva položaj na notranjem trgu, da bi morala rasti hitreje. Družbeni plan za letošnje leto je predvideval, da bo industrijska proizvodnja povprečno naraščala za 12 %. Zaradi tega si bo treba v naslednjih mesecih prizadevati ne samo, da bomo dosegli planirano stopnjo porasta, temveč da bomo presegli postavljene programe. ■1 ■ ■■■Si r L TlitfA ' Črno na belem piše, da je nekdanja zasebna elektro-instalaterska in mehanična delavnica v Slovenskih Konjicah nacionalizirana in da sedaj obratuje kot državno obrtno podjetje. Tudi to je zapisano črno na belem, da je nekdanji lastnik postal upravnik nekdanje svoje delavnice. Imel je namreč srečo, da občinski možje niso našli primernejšega človeka. Brez glave pa podjetje ne more biti, kaj jim je preostalo drugega kakor posadili staro glavo na staro mesto? t Nikjer pa ni zapisano, naj ohrani stare navade. Kako je z njimi, pa veste, posebno če ostaneš v istem okolju. Delavski svet bi mu lahko malo pristrigel peruti, pa kaj, ko si je nekatere člane tako ovil okrog prsta, da prikimajo vsemu, kar predlaga. Predsednik je bivši njegov vajenec, ki ga je mimo drugega naučil tudi poslušnosti. Razen tega sc vse niti podjetja stekajo v njegove roke. Sam je tehnični, komercialhi, nabavni, skratka poosebljena uprava, ki pred delavskim svetom kakor iz rokava toliko časa stresa številke, dokler ne doseže svojega. ■ Delavci se puntajo in sprašujejo člane delavskega sveta, zakaj jim nižajo dnevnice, zakaj so norme kakor iz elastike, zakaj... Vprašani pa zmigujejo z rameni: »Kaj pa moremo, ko je vse v upravnikovih rokah.« Pa se je ta poosebljena uprava spomnila, da lahko na račun kimajočega zbora napravi dobro kupčijo. Nekaj delavcev nima primernega stanovanja, zakaj ne bi podjetju prodal svoje stare hiše in si na ta račun zgradil novo? Črno na belem piše, da mu je načrt uspel. Staro hišo, v kateri so spodaj poslovni prostori podjetja, zgoraj pa tri zasedena družinska stanovanja, je prodal podjetju za tri milijone dinarjev. V pogodbi piše, da se bo sam še letos izselil. (Kaj bo z najemniki, ni omenjeno. Naj se delavski svet sam znajde, kakor ve in zna ...) Za kupčijo je vedelo samo nekaj ljudi, vendar dovolj, da je kupoprodajna pogodba dobila potrebne žige in podpise. Drugi so slišali o »ukrepu za rešitev stanovanjskega vprašanja v njihovem kolektivu« na občnem zboru sindikalne podružnice. Delavci so poskočili, kakor bi jim kdo stopil na kurje oko. Zahtevali sg, da se pogodba razveljavi, in obsuli upravnika in delavski svet z očitki, ki jim niso v čast. »Če mu delavski svet naseda, mu mi ne bomo več. »Iz naših žuljev si ne bo zgradil hiše. Tri milijone za staro bajto, milijon za popravila, za ta dendr dobimo vsaj dvoje novih družinskih stanovanj .. .« Zaključek štorije ni znan, verjetno ga bo napisal kolektiv tako, kakor bi ga bil že zdavnaj, če bi se bil zares zavzel. V središču mesta so železničarji izvrtali imeniten, z betonom opažen predor, ki vodi pod tiri z ene na drugo stran proge. S tem so razvozlali svoj vozelj! Doslej je vzdrževal promet starikav nadvoz, ki pa je trn v peti elektrifikaciji železnice. Zdaj ga bodo podrli, saj je dokaj nedvoumno, da ga bo lahko odlično zamenjal predor. Dejali bi: položaj je ugoden. Za vsakogar. Predvsem za bodoči utrip ceste, ki se je do danes vzpenjala nad progo, zdaj pa se bo vila pod njo. Dejali bi lahko, če... Če ne bi obtičali pred neljubim dejstvom: predor je malone dograjen, nadvoz bodo zdaj zdaj porušili, nove ceste, ki naj bi peljala skozi predor in povezovala dvoje mestnih polovic, pa ni nikjer! Pač,, v načrtu, ampak za njeno izgradnjo ni denarja! Razsodili bi: tisti, ki podira nadvoz in je zgradil predor, tisti naj povleče še cesto... Razumljivo! Vendar pa »tisti«, v našem primeru železnica, tega noče. Ona ima svoje: nemoteno urejene pogoje za elektrifikacijo, drugo ji malo mar. Ko je bila še »zvezna«, je sicer obljubila vse do konfinov, danes pa, ko je postala tako imenovana upravna enota, ji je nenadoma zmanjkalo sredstev. Naj torej plača — občina! Občina pa, ki se je doslej zanašala na železnico, tudi nima denarja in zdaj občinskim možem presneto trda prede na račun ceste, ki naj jo zgrade, sicer... In ko bi bila samo cesta! Njena trasa vodi namreč naravnost čez lepo stanovanjsko hišo, ki jo je treba podreti, njenim stanovalcem pa dati nova stanovanja; ko ne bi bila tudi kanalizacija in vodovod, pa razsvetljava .. ■ Vsekakor' je to hud račun brez krčmarja, za katerega pa se še nič ne ve, kdo ga bo poravnal! H KRONIKI TRGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Elektroinstalacije, Slovenske Konjice, — MARIOLA KOBAL 2. Jesenice — D. KRALJ Pravijo, da je bil tisti jež, ■ ki je prelisičil zvitorepko in jo izrinil iz njenega brloga, prvi podnajemnik in začetnik tega dandanes tolikanj malo čislanega stanu. Od tedaj so se razmere na svetu bistveno spremenile, podnajemništvo pa je ostalo, se razširilo in razbohotilo ter hkrati dobilo nove oblike in novo vsebino. O teh novostih pripoveduje naša zgodba. V njej nastopajo tri punce, podnajemnice, pa mož in žena (krojač in šivilja) z enosobnim stanovanjem. Začne se pred poldrugim le-lom, ko je žena preštevala denar in ugotovila: »Lahko bi zaslužila še več! Preseliva se v sobo, kuhinjo pa oddajva.« Tako sta storila. Dobila sta prvo in drugo in še tretjo podnajemnico, tri mlada dekleta iz manjših ljubljanskih podjetij. Sprejemala sta jih z najslajšim nasmeškom: »Veva, kako je, časi so težki, pomagati si moramo, človek- ne sme videti le sebe, saj -smo ljudje«. In sta sleherni zaračunala po 2500 dinarjev; na mesec, vsem • enako; - tudi tistima dvema, ki sta nekako zrinili v kuhinjo svoja divana. Spočetka so bili vsi zadovoljni: mož in žena, ker sta dobivala za kuhinjo 7500 dinarjev na mesec, plačevala pa za stanovanje le 2500, in tudi dekleta, ki so prej spale pri prijateljicah ali v kolodvorski čakalnici. Toda gospodinja je kmalu pokazala roge. Rekla je, da brez kuhinje ne more, da pa punc nikakor ne namerava postaviti na cesto, kje pa, saj zato jih je vzela, da bi jim pomagala, vendar brez kuhinje ne more in pohlevnih ovčk gre veliko pod eno streho — in je prinesla v tisto podnajemniško . kuhinjo svoje piskre in drugo ropotijo ter začela v njej kuhati,' prati, likati in pomivati posodo. Zdaj jo uporablja toliko časa in tako kot prej, le s to razliko, da mora pri svojem gospodinjskem poslovanju telovaditi med divani, mizami in omarami; podnajemnice, ki ji plačujejo trikratno stanarino vsega stanovanja, pa ponižno čakajo do poznih večerov, da se lahko prikažejo v »svojo« kuhinjsko sobo. . Rekli boste: nič novega nisi povedal. Takih zgodb je veliko. Drži, obilo jih je in nekatere so neznansko dolge. Zato pa je toliko bolj prav, da jih venomer in čimglasneje pripovedujemo. Tako glasno, da jih ne bo sli- šala samo naša gospodinja in njej podobne »nesebične samo-pomočnice«, pač pa vsi ljudje, ki lahko pri tem nekaj store. Dekle, ki mi je pripovedovala to štorijo o razmerah, v katerih živi, dela v nekem ljubljanskem trgovskem podjetju. Šel sem tja in jih vprašal, kaj mislijo o tej zadevi, pa so mi / povedali: »Veste, pri nas je s stanovanji velik križ, nimamo denarja, le enega lahko kupimo na leto, prošenj pa je ogromno«. Verjamem, da je tako, toda mar niso pri tem, ko si belijo glave z novimi stanovanji, le preveč pozabili, kako žive tisti ljudje, ki si niti ne želijo novega stanovanja, ki bi radi imeli zase vsaj skromen . kotiček, v k® j rem bi se v miru spočili-res ne bi mogel kdo, kaka misija ali kdorkoli stalno ti tudi za taka »obrobna« ^ novanjska vprašanja. P0® ljudem, da bi poznali svoje P vice, ugotavljati, če imajo ^ jene pogodbe, (v našpm p^ jih nimajo), če najemniki s novanj, ki oddajajo podnal® niške sobe, spoštujejo sta!, organizacije varčevalne slu* da bi tudi podnajemniku z®g tovili urejeno življenje. , [o Ps. Tovarišica, ki, mi pripovedovala, me je P1-0,8 ^ naj njenega imena ne nap1® [j Nič ne bi koristilo,. če bi škodovalo bi ji. Zato, den^ da ji je ime Zora'. & mmmmmmMmmmmmmzm " • IkJ Pred časom sem slišal naslednjo basen o nekem manjšem mariborskem obrtnem podjetju: »Gospa Kroj je že v prvih povojnih letih sklenila zapustiti, privatni sektor in začeti s socialistično obrtjo, kot so temu tedaj rekli. Tega ni storila morda zaradi tega, ker bi ji besedica privatno ne bila več všeč, ne, imela je svoj načrt, do potankosti pretehtano računico. Država je dala lokal, gospa Kroj šivalne stroje in nad vhodom se je lepega dne pojavil napis Obrtno podjetje to in to. Vse je šlo naprej skozi leta v najlepšem redu. Gospa Kro-jeva je postala tovarišica upravnica. A zakaj tudi ne bi, šaj je vendar vložila v obrt vso svojo imovino, vseh šest šivalnih strojev. Lahko bi jih sicer prodala — in od tega nekaj imela — toda ona je razumela potrebe družbe in tako rekoč žrtvovala vse svoje imetje. Stroji se bodo namreč lepega dne izrabili, pokvarili — saj ti sedanji delavci sploh ne znajo paziti nanje! — in bo tako ostala brez njih in brez denarja. A gospa Kroj je sama pri sebi še danes zadovoljna s svojo -odločitvijo. Plačo ima dobro in ; tudi vseh šest sttojev še vedno teče. Res, nekaj manjših okvar je že bilo na njih v teh šestnajstih letih, a v blagajni podjetja je bilo vselej toliko denarja, da so jih lahko dali v popravilo. Zato bo tudi letos obnovila z delavskim svetom podjetja najemno pogodbo. Najemnine ne bo povišala, saj je vendar podjetje v težkem, finančnem položaju. Ona pa bo že nekako prenesla to žrtev. Za vseh šest strojev samo 12.000 dinarjev na mesec. Tako kot lani.« Jaz pa nisem videl v tej basni ničesar tako zelo posebnega in izjemnega. Saj so vendar tako storili tudi gospodie Avtoličar, Mehanik, Pečar pa gospa Šivilja in Pletilja pa gospod Brivec pa Čevljar... Saj je tako naredil dobršen del nekdanjih privatnih obrtnikov. Samo s to razliko, da je nekdo dobil za svoje stroje ali drugo opremo 6000 dinarjev mesečne najemnine, drugi spet deset tisočakov, tretji dvanajst, četrti šestnajst... Zato sem moral tudi te basni nekoliko po svoje prikrojiti: Upravnica je podjetju zaračunala vsak mesec 12.000 dinarjev najemnine za njenih šest šivalnih strojev. Tako je v enem letu dobila izplačano 144.000 di- v5^ nar jev, v desetih letih dinarjev. Razen tega pa popravila plačalo podjeti®; namesto da bi imelo podjeU ta denar šest svojih š »S! strojev, mora še vedno. mesec plačati upravnici najst tisočakov najemnine. da pa bi za ta denar pilo podjetje celo več kot ^ šivalnih strojev, morda , ^ električnih strojev? A je upravnica vselej tako (e. tavljala, da podjetje ne ^ buje novih šivalnih stroi6 ’y,li nimajo denarja za nakup v^it1 strojev, da ne bi mogli kreditov, da bo podjetje ^ lo v finančne težave, če P pilo nove stroje ... v Toda kljub temu in P1^® te radi tega so prišle financn .«j, žave. Drugod delajo »jjil boljše in tudi boliše Oni pa vztrajajo pri tistih ® v šestih šivalnih strojih. A PP.^j. niča je kljub temu 0 ž9 Vsi njeni šivalni stroji ^,et, zdavnaj amortizirani. ji ustvarjajo že dlje profit. ' Spretno prikrit, tiničp0 talistični izkoriščevalski °T ^ Pa se bo kdo čudil, d® \ obrti še vedno nekie aeP«rfI BOJAN SAMApl iz KRONIKE CELJSKEGA SODlSCA Lahkomiselnost na zatožni klopi Podobne tragedije se pri nas vse prevečkrat ponavljajo, da bi eno samo dekle, ki že drugič sedi v celjskih zaporih zaradi poneverb, obsuli s kamenjem. če je ne bi zasnubilo gradbeno ne bi izplačalo pomeniti, P° i< podjetje Gradnje iz Žalca. Spo- gavi zaslugi je prišlo ’ dep j j mini na prestane kazen in sra- njim in od kod informaci.16’ r.j, „ . , •__. t , , , , • , moto so jo sprva odvračali od je imenitna knjigovodkinJ® Zapisek naj bo le v opozorilo pred lahkomiselno za- prosilcev, zlasti ko je zvedela, blagajničarka. Naj »krivcu« upljivostjo, ki ima včasih daljnosežne posledice. da ji bodo, tako kakor v Betonu, dejo na sled ali ne, hedvoP zaupali mezdno knjigovodstvo drži, da delavski svet 'ne Hfjg, Sreča se je temu dekletu na lavcem zaslužek, razliko pa spra- in blagajno. Toda misel na pre- rablja tankega sita pri. široko nasmejala. Komaj je za- vila v svoj žep. Od maja 1954 cej večje dohodke jo je prema- manju novih ljudi, predvi®®.,. prla šolska vrata za seboj, 3° 3« do-februarja 1955, ko so ji po mila. za odgovorna delovna >”‘sS gradbeno podjetje Beton iz Celja naključju prišli na sled, je po- In spet jo je zajel vrtinec po- Vransko je' tako blizu namestilo kot mezdno knjigo- neverila blizu 700.000 dinarjev, hlepa po denarju. V dobrem bi dekletovo preteklost .hrA •gl'i. Krivdo je priznala, sodniki so letu je podjetje Gradnje okrad- deli, če bi se količkaj z.anl.r-ef .ji odmerili tri leta in pol za- la za milijon 700.000 dinarjev po Žal to ni osamljen P^po' Dekle je bilo srečno, da*je prišlo pora in pravici je bilo zadošče- stari, preizkušeni metodi. Tudi V sodnih kronikah se čest®. Lfi do tako dobrega kruha in na po- no. Gradbenemu podjetju Beton tokrat so poneverbo odkrili slu- javljajo podobne zgodbe,.č'; 2 delovni, kole^1 .n .5 vodkinjo in hkrati blagajničarko na gradbišču v Vranskem, neverbe verjetno ni pomislilo. pa ne, ker je dekle ves denar čajno. Preiskovalnemu sodniku, omogočajo Skušnjave pa so se začele kma- sproti zapravilo., lu, ko je ugotovila, da je pri p0 prestani kazni si je za delu nihče ne nadzoruje. V ob- nekaj časa poiskala službo v računske liste je vpisala_ tudi celjskem trgovskem podjetju njen delovni po sto ur več, kakor šo jih de- Dom, kjer je interna kontrola nihče ne bo povrnil poldrugega lahko pa marsikoga °b:v'a /m. iv vifl ' ki jo zdaj zaslišuje, trdi, da je lahkomiselno zaupljivostjo ^<5-denar zapravila. Ce govori res- pomanjkljivim notranjim ?p(e' nico, bo poleg nje kaznovan še rom. nad. upravnimi posh-kolektiv, ki mu vidnost ni za nikogar. lavci opravili, od nakazanega nad denarnimi posli boljša. Kdo milijona. pred zatožno, klopjo ali tf- denarja pošteno izplačala de- ve, ali ne bi bila še zdaj tam, Vsota ni tako majhna, da se nji' ki pridejo prepozno J PROST (Nadaljevanje s 1. str.) nr., 2aPoslovanju veliko več , 0sti moškim. Toda kje so zroki za to? ske~?i5Vni vzrok> da ie za žen-so težko najti zaposlitev,« temPoyedali na Zavodu, »je v ben’ °a velika večina nima no-je e strokovne izobrazbe. Tako am-i?3 primer bil0 °b koncu ris, a let°šnjega leta od 1248 ^zaposlenih žena — kolikor jv,,!® zaprosilo naš zavod za kar e^ovanie Pri zaposlitvi — tud' lfi75- nekvalificiranih. Res, lovi nekvalificirane de- Sbrif Si^e ie velikO, ob koncu mJ , letošnjega leta je bilo čira •> delavci 130 nekvalifi-PotrL”' Toda v primerih, ko je ran‘ebno zaposliti nekvalifici-ga_e delavce, se gospodarske or-za Izaciie veliko raje odločijo 1:1 moške.« hov^ PodkrePimo to stanje še z 5«J?1 Podatkom; v letošnjem Za '. 80 gospodarske organi- Zan Priiavile na Zavodu za stih a0Vanie delavcev 369 pro-le delovnih mest za moške in ska ‘t Za ženske. Kvalifikacij-jg .struktura delovnih mest pa 10 da naslednja: 6 prostih de-ran mest za visokokvalifici-Na e-,delavce in to le za moške, cjj. klovnih mestih za kvalifi-Oroj16 delavce so gospodarske stih ai2aciie prijavile 138 pro-lS deJ°vnih mest za moške in stjhZa ženske, na delovnih me-10 n Za P°lkvali:ficirane delavce 2a Prostih mest za moške in 27 Za Zenske, na delovnih mestih l5q nekvaHfrcirane delavce pa Za vProstih mest za moške in 83 bg^605!16- Za strokovne usluž-cijeCe gospodarske organiza-18 °ziroma ustanove razpisale Za v0stih mest za moške in 30 benZenske’ za pomožne usluž-rr.v® Pa 14 prostih mest za rtiprf6 7 za ženske. Prostih mg,. Za uk Pa ie bilo v tem Za 24 za mladince in le 3 a mladinke. PROBLEMA proste delovne sile ne gre ločevati °D STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA kvarf?,rav navedeni podatki o . deinUlkacijski strukturi proste mest'?e sd® in prostih delovnih lasne ne morejo dati povsem g0sn Podobe tako o potrebah n0 Pdarstva glede na strokov-drovS?osobljenost potrebnih ka-struu,ko4 ludi o kvalifikacijski Pa vtUri odvečne delovne sile, ljitevendar zadoščajo za uteme-stg rt nažela, da problema pro-od ®!°vne sile ne gre ločevati 2ato trokovnesa izobraževanja. P°sti lahko z vso upraviče-3e sri? zastavimo vprašanje, ali Pet j1®®!00 na primer odpuščati mavcev, ker pač zanje ni r,-sti,ela na njihovih delovnih ,, ; ’ hkrati pa ugotavljati, stih n na dl'ugih delovnih me- Pet ^eino na primer odpuščati več Helavcev. ker pač zanje ni mestih a na njihovih delovnih da ip hkrati pa ugotavljati, stih n na drugih delovnih me-slu^uPremalo delavcev in da so Alj n* u Podjetju še nerazvite? lavCg.* smotrno teh pet de-spet Prekvalificirati, drugim bo, jPndhi dopolnilno izdbraz-dei0v bodo tako lahko zasedli dPIn a mesta? Problem proste ^'atj v ® s'le je torej moč reše-'Zobra - hršni meri že s samim tako panjem, saj to omogoča izrgj edanli sistem rednega in ^iroknesa šolstva kot tudi na skih j razpredena mreža delav-Sa j. n ljudskih univerz. Moč •>ih reševati tako v posamez-kot 50ap°darskih organizacijah komuni kot celoti. EOvOMSKO UTEMELJENO ječanje KAPACITET ROIZVODNJE rešuje Eoblem ODVEČNE NeeSLovne SILE’ Sam ONOMSKO PA GA gE ZAOSTRUJE hlerih^i^ se v nekaterih pri-ha sil ze Pojavlja prosta delov-he hj w-,s 4em še ni rečeno, da ^obig’10 moč reševati njenega utganizaa...tako v gospodarski h munp, vi11 sami kot v okviru t do-Dni-t-0* gospodarske, družbe, prične in kulturne ce-t hogif--l4ev pa je več. Med kapaci * se ponuja razširitev Proizv0ri„. osvajanje nove *hora i,.1;]6' A. v tem primeru j stojehg • razširitev kapacitet ln osvajanje nove pro-?rzišča jn P08ojena s potrebami >®dutnih 1,6 sme biti samo plod fdačilef, razmer na tržišču, timskih Primer površin eko-i služi analm tržišča nam lah-vSs®h se j ana v Hočah. Lani na u^alo "1® namreč trenutno po-advih iEOVPraševanje po ka-aiadkornih proizvodih in je zaradi tega tovarna Sana zaposlila v oktobru 80 novih delavcev. A že čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je bilo planiranje povečane proizvodnje v tem podjetju ekonomsko zelo slabo utemeljeno in da se je v skladiščih nabiralo vedno več neprodanega blaga. Rezultat vsega tega je bila odpoved štiridesetim delavcev v marcu letošnjega leta. Podjetje je tokrat dokončno spoznalo, da s svojimi zastarelimi napravami — pa čeprav je povečalo število zaposlenih in s tem povečalo tudi kvantiteto proizvodnje, ni pa zmoglo s tem izboljšati tudi kvalitete izdelkov in znižati cen svojim izdelkom — ne bo zmoglo uspešno konkurirati na tržišču. Za sedanjo razvojno stopnjo našega gospodarstva pa je značilno pretirano nesorazmerje med kmetijstvom, rudarstvom, industrijo, obrtjo, trgovino, prometom, turizmom gostinstvom in javnimi službami. Številk oziroma procentov, ki bi označevali to razmerje, sicer, nimamo, vsaj za področje mariborskih občin in okraja ne, toda verjamemo lahko besedam strokovnjakov, ki trde, da so trgovina, promet, turizem in gostinstvo, obrt, javne službe in še nekatere druge dejavnosti močno zaostale v primeri z razvitostjo industrije, da že.zda-leka ne zmorejo potreb po tovrstnih uslugah. A načrtno investiranje v razširitev kapacitet prav teh panog gospodarstva bi po eni strani odpravila sedanja gospodarska nesoglasja, po drogi plati pa bi to pomenilo tudi možnost zaposlovanja tiste delovne sile. ki jo sproščajo v gospodarskih organizacijah sodobnejši proizvodni postopki. Zato se tudi razkriva potreba. da bi morale komune tudi za daljše časovno razdobje planirati razvoj goSnodarstva in skladno s tem pripravljati podrobne programe potreb po kadru. Le v tem primeru bodo namreč lahko in pravično reševale pojavljajoče sprostitve delovne sile in načrtno usmerjale to odvečno delovno silo na tista področja gosoodarstva, kjer je premalo zaposlenih. Namesto stihijnega torej načrtno prelivanje proste delovne sile. Pri tem pa ie potrebno opozoriti na naslednje: če se , že je na katerem izmed področij gospodarstva poiavila odvečna delovna sila, potem to ne smejo biti delavci, ki so že dlje v proizvodnji, temveč tisti, ki praykar stopajo vanjo. Kdor sploh še ni bil zanoslen. se ho bržčas veliko laže in tudi veliko hitreje priučil kateremu koli delu. Če pa bo že vztrajal pri svoji zahtevi za povsem določeno delovno mesto, ki pa je trenutno zase- lovno silo, pa je uvajanje dela v dveh, treh in celo štirih izmenah ter' skrajševanje delovnega časa. . Tako velja za dobršen del obrti — pa naj gre za tako imenovano pridobitveno obrt ali pa uslužnostno — da še vedno pozna eno samo izmeno in da zanjo še vedno velja klasični obrtniški proizvodni postopek, da je zanjo še v zelo redkih primerih značilna širitev kapacitet obstoječe in osvajanje nove proizvodnje. Neizbežna posledica takih in podobnih razmer v obrti, in v tem ni Maribor nobena izjema, je stalno naraščanje cen uslugam, vedno manjša zmogljivost obrti v primerjavi z vedno večjim povpraševanjem po tovrstnih uslugah in slednjič vedno večji profiti nekaterih zasebnikov. Skoraj klasičen primer za te razmere je mariborsko obrtno podjetje Uniforma, kjer se zaposleni krojači pritožujejo, da nimajo dela, čeprav bi lahko sešili obleko naročniku v enem tednu na tudi v štirih dneh. vsi okolišnji privatni krojači pa se duše v delu in morajo naročniki čakati vsaj mesec dni. Malo manj tradicionalnosti, ki pa se je v mnogih primerih sprevrgla v pravcato konzervativnost v najslabšem pomenu te besede, in namesto tega nekoliko več iznajdljivosti, pa bi lahko stopila obrt v korak z vsem gospodarskim razvoiem in bi v njej lahko našlo dobro zaposlitev vsa > še enkrat tolikšno število ljudi, zlasti žensk. A tako kot ie za obrt značilna ena sama izmena, tako je za dobršen del industrije značilno. da vztraia pri dveh in le redko nri treh izmenah Tako se pogosto primeri, da stroii stojijo neizkoriščeni no osem in več ur na dan. medtem pa se pojavlja odvečna delovna sila. Zaradi tega tudi ne more biti govora o odvečni delovni sili vse dotlej, dokler ne kiodo stroii tekli 24 ur na dan. In kot vse kaže, bo bržčas minilo še precej časa, da bo industrija to tudi dosegla. Kot značilen primer takega protislovja nam lahko služi Mariborska tekstilna tovarna, kjer ugotavljajo, da imajo štiri sto delavk preveč, obenem pa pri sedanjih dveh izmenah ne zmorejo zadostiti potrebam tržišča. Pa, ali ne bi bilo moč urediti zadeve z uvedbo tretje izmene ob skrajšanem delovnem času? A tudi^ v primerih, kjer bi se ob tretji in celo četrti izmeni začela pojavljati odvečna delovna sila, je moč poiskati rešitev v skrajševanju delovnega časa. Zakonski predpisi danes tega v nobenem primeru ne onemogočajo. Skrajšati delovni čas ene — ali pa vseh izmen — je stvar vsake posamezne gospodarske organizacije. To skrajševanje sicer res lahko pomeni manjši ustvarjeni dohodek. toda razliko lahko pokrije boljša organizacija dela, večji delovni učinek, boljše gospodarjenj^, uvajanje sodobnejših proizvodnih postopkov — skratka cel klobčič elementov. SPREMENJENA VLOGA ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV Če pa bomo hoteli v bližnji prihodnosti Uspešno opraviti vse te premike delovne sile, se bo mpno moralo spremeniti tudi podrpčie delavnosti zavodov za zaposlovanie delavcev. Ooslei so namreč le-ti v Ha,vnem po-sre^c-.cli rleTo. zrl a i pa bodo morati boli proučevati razmere na, tem področju. Seveda pa jim bo to uspelo ie tedaj, kadar bodo imeli natančne nroarame notreb no novi delovni sili sleherne gospodarske organizacije, kadar : jim bodo občinski lind-ski odbori posredovali tudi per- Varilec spektivne potrebe po kadru. Teh podatkov po doslej skorajda nimajo, kolikor pa jih imajo, so bolj priložnostni in je zaradi tega tudi njihova dejavnost bolj priložnostna kakor načrtno usmerjena. Morali pa si bodo » ti zavodi zagotoviti tudi tesno medsebojno sodelovanje, saj s tem, če je v Mariboru nekaj proste delovne sile, še ni rečeno, da je je tudi drugod. ODVEČNE DELOVNE SILE NI Zaradi vsega tega, kar je bilo doslej povedanega, je treba za zdaj ovreči trditev, da se javlja odvečna delovna sila. Avtomatizacija in mehanizacija predvsem pa novi principi de- litve dohodka sicer ponekod sproščajo delovno silo, za katero pa še ne velja, da je tudi odvečna, saj je še cela vrsta panog gospodarstva, ki lahko še tako rekoč v neomejenem obsegu zaposlujejo novo delovno silo. Gre torej samo za premike delovne sile z enega področja gospodarstva na druga. In kolikor večja so v posameznih komunah nesoglasja med različnimi panogami gospodarstva, toliko večja in tudi toliko bolj boleča bodo tudi ta prelivanja. A do njih mora priti, čeprav bodo še tako boleča. To terja sedanja razvojna stopnja našega gospodarstva. BOJAN SAMARIN-: EKONOMSKE ENOTE NA-KMETIJSKEM POSESTVU »BARJE« LJUBLJANA ZAGOTOVIT Od novega leta sem imajo na kmetijskem posestvu »Barje« v Ljubljani pet ekonomskih enot. Obratni delavski sveti na Jesenkovem, Verdu, Bokalcah, Brestu pri Igu in Markovcu v Loški dolini (povsod tod ima posestvo svoje obrate in delovišča) samostojno odločajo o razdeljevanju osebnih dohodkov. Obratni delavski sveti sprejemajo in izvršujejo letne proizvodne in finančne plane svojih obratov, skrbijo za vse ostalo finančno in materialno knjigovodstvo do bruto bilance, ki je skupna za celotno podjetje. Razen tega samostojno urejajo vse zadeve s področja delovnih odnosov. Posestvo za zdaj še posluje z izgubo, zato razen investicijskega in sklada za izobraževanje nima nobenih drugih skladov. Ta sredstva so centralizirana, vendar tako, da obratni delavski sveti potrdijo ali zavrnejo programe porabe sredstev teh dveh skladov, kar pripravljajo strokovnjaki iz uprave podjetja. Pri montaži motorja v Tovarni avtomobilov Maribor deno, potem bo še vedno imel možnost poiskati enako delo v drugi komuni. Tako namreč, kot ima delavec, ki že dlje dela v določeni gospodarski organizaciji, vso pravico, da v njej tudi ostane, tako ima tudi pravico, da ostane v komuni, ki si jo je izbral za kraj bivanja, saj je za njen družbeno ekonomski razvoj prispeval dobršen del svojih sredstev. UVAJANJE DRUGE, TRETJE IN ČETRTE IZMENE TER SKRAJŠEVANJE DELOVNEGA ČASA ZAVRAČA POJAV ODVEČNE DELOVNE SILE Posebno poglavje v problemu, kako zaposliti prosto de- Na kmetijskem posestvu »Barje« se niso zbali težav, na katere se izgovarja večina kmetijskih gospodarskih organizacij, ob razgovorih o decentralizaciji upravljanja in odločanja. S tem mislim predvsem na cene kmetijskih pridelkov in proizvodov, na usmeritev družbenih kmetijskih 'obratov: v proizvodhjo rentabilnih kmetijskih pridelkov ali na vzrejo živine in podobne, za zdaj še bolj ali manj deficitne dejavnosti. Izvolili so samoupravne organe enot. Na centralnem delavskem svetu so se dogovorili o razmejitvi pristojnosti. Računovodje in knjigovodje so se razšli po obratih, z njimi vred se je z uprave poslovilo tudi nekaj inženirjev in tehnikov. Tako so na upravi podjetja ostali le še tisti, ki so tamkaj zares potrebni: planer proizvodnje, investicijska skupina, in še nekaj inženirjev in tehnikov. Na obratih sicer povedo, da ljudje z uprave podjetja preveč poredko zapuščajo pisarne, toda kot pravijo, bodo tudi to uredili. Obratni delavski sveti že delujejo. Ekonomske enote in njihovi predstavniški organi že opozarjajo na zadeve, ki so bile še včeraj nejasne, danes pa proizvajalci terjajo, da jih je treba urediti. Na primer; Na posestvu nagrajujejo po enoti proizvoda. V okviru iste ekonomske enote delajo različne skupine: poljedelska, skupine za pitanje telet, za molžo krav itd. Poljedelska skupina proda na primer živinorejski seno ali si-lažno krmo po določeni ceni. Živinorejsko skupino pa po potrjenih normativih velja vsak liter mleka od 50—58 dinarjev. Vse do nedavna pa' ga je posestvo prodajalo po 37 din, da bi ga ljubljanski potrošniki v maloprodaji kupovali po 46 dinarjev liter. Kako naj uredimo nagrajevanje, se vprašujejo, če pa vnaprej vemo, da bomo imeli izgubo? Kdo jo bo kril in na kakšen način? Naši kmetijski stro-kovniaki so za naše posestvo določili nekako živinorejsko-vrtnarsko smer. Ker se tega držimo, nismo rentabilni. Poskusili pa smo z žitaricami.. Na barjanski zemlji smo dosegli pridelek 45 stotov pšenice na hektar, kar je za posestvo navzlic velikim stroškom za gnojenje rentabilno. Torej — v kaj naj se usmerimo, kako bo s cenami? ' Dosegli 'bi lahko nedvomno še več, pripovedujejo dalje. Toda kaj nam pomaga vse pove-čevanje hektarskih donosov, boljše izkoriščanje strojev? Kje naj vzamemo denar, da bomo delavce stimulirali, da bi začeli skrbeti tudi za take. reči? Še tisto, kar posamezne skupine prihranijo na primer pri stroških, moramo v takšni ali drugačni obliki preliti med ostale skupine, das vsi dobe vsaj tisto, kar jim gre po enoti proizvoda. »PREPIR« ZARADI UMETNIH GNOJIL Zanimanje med delavci za gospodarjenje je veliko. Na obratu Verd se je obratni delavski svet dobesedno skregal z upravo podjetja. Strokovnjak je namreč predvidel, da bi določene parcele barjanske zemli e pognojili z nitrofoskalom. Po 1500 kg naj bi ga dali na hektar. Na obratu pa so dobro vedeli, da je bila talna voda prav tedaj zelo visoka, da bi to gnojilo vrgli brez haska v vodo. O tem so se prepričali lani. ko oh podobnih talnih noaoiih dela neke parcele »na skrivaj« sploh niso pognojili, nekaj arov so potresli s polovično količino umetnega gnojila, ostalo pa tako, kot je zahteval aaronom, ki je svoj predlog skoval za pisalno mizo. Ob košnji se je izkazalo, da sploh ni bilo razlik med posameznimi deli parcele. Pridelek je bil povsod enak. No, letos je obratni delavski svet sklenil, da bi glede na ome-niene izkušnie — porabil le po ,750 kg nitrofoskala na hektar. Tako bi obratu ostalo nekaj sredstev. Naposled se je izkazalo, da je letos strokovnjak računal z drugačno koncentracijo umetnega gnojila, kot pa obratni delavski svet. Vendar nič zato — omenjeni primer kaže. kakšno je zanimanie kmetijskih proizvajalcev zdai. ko v okviru svoiih ekonomskih enot lahko sami odločajo o svojih problemih. nihče se ni domislil Sicer je bilo eno izmed prvih opravil vseh obratnih delavskih svetov, kako dobiti res učinkovite in svojim potrebam primerne normative dela. Stari normativ,^ ki je veljal za celotno podjetje, na primer ni delal razlik med sejalcem, ki je upravljal 12 ali pa 24-vrstni sejalni stroj. Norrha je bila za oba enaka ... Do kolikšnih neskladij je prišlo, menda ni treba poudarjati. Ljudje z uprave podjetja pa so zdaj, ko so obratni delavski sveti zdiferencirali normative dela, priznali, da se takih podrobnosti niso niti domislili! KAKO NAPREJ? Kmetijsko posestvo »Barje.« je zaključilo lansko poslovno leto s približno 70 milijoni dinarjev izgube (20 milijonov od tega gre na račun poplav, DOZ namreč takega jamstva za Barje še noče sprejeti). Ostala izguba pa je nastala v glavnem zaradi neekonomskih cen kmetijskih proizvodov. Na posestvu povedo, da si pod ekonomskimi cenami predstavljajo sedanje lastne cene. ki pa bi bile ob ugodnejših delovnih pogojih (predvsem izsušeno Barje) seveda nižje. Razen tega bi moralo posestvo vkliučevati tudi gozdove ali pa vsai predelovalne obrate, da bi lahko samostojno živelo. To bi bilo konec koncev mogoče tudi ob sedanjih cenah. Potrebne so torej nekatere organizacijske, pa tudi gospodarske spremembe, ki naj bi podjetju pomagale na noge. In dotlej? Na posestvu povedo. da je zaman njihov trud, če bodo investicije v kmetijstvo še naprej tako neskladno potekale. Barje še ni toliko osušeno, kot naj bi bilo. Zemlja navzlic vsemu ne daje tega, kar bi morala. Posestvo pa je v zadnjih letih vložilo v investicije več kot milijardo sredstev! Na posestvu priznajo, da so raznim »poskus-niškim« zadevam tudi sami botrovali, vendar vsega le niso sami krivi. Torei naj jim nekdo v sedanjem razdobju, dokler neskladja v kmetijstvu ne bodo urejena, pomaga. Odkrito vnaprej pove (seveda po predhodnih analizah), da bo družba prispevala še toliko in toliko milijonov za pokrivanje izgub, ki nas+aiaio zaradi uvaianja indu-striiskega načina proizvodnje in sedanie usmeritve posestva. Potem ho podjetje res lahko gospodarilo. M. GOVEKAR PISMA NAMA Š NAS LOV Tovariš urednik! V Trbovljah smo pred leti dobili Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb ‘■•■TIKA«. Ta zavod naj bi skrbel za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov in za delo manj zmožnih oseb. Kot mi je znano so obrati tega zavoda — tiskarna, je Zavod dobil svojo firmo — TIKA (kratica za tiskarno in kartonažo) z namenom, da bi bilo njegovo poslovanje omejeno na ti dve dejavnosti. Menim, da je to le formalna ozkost, ki ne bi smela vplivati na to, da bi Zavod širil svojo dejavnost z namenom, da bi lahko bolje opravljal svojo Na pol poti zaradi naziva? kartonaža, knjigoveznica in drugi — dobro delali, saj na podružnici Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah celo pravijo, da bi moral Zavod po sedanjih rezultatih svojo dejavnost razširiti. Menim pa, da ta Zavod ne bi smel postati popolnoma proizvodna organizacija, temveč bi ga morali izpopolnjevati zato, za kar je bil ustanovljen. Osnovno dejavnost bi bilo nujno potrebno razširiti, kar bi občani pozdravili tudi zaradi nerazvite uslužnostne dejavnosti. Zato menim, da je tu nešteto možnosti za razširitev tega zavoda in da bi s tem po drugi strani uredili tudi pereč problem zaposlovanja invalidov in drugih zdravstveno šibkih prebivalcev. Tako bi zavod lahko širil svojo dejavnost v konfekcijo perila in papirja, pletarstvo, otroško konfekcijo, izdelovanje galanterijskega blaga in podobno. Toda nekateri zatrjujejo, da osnovno nalogo — zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov. T. KUKAVICA, Trbovlje Menimo, da je pri razširitvi Zavoda vsekakor treba zasledovati uresničevanje osnovnega namena, za kar je bil tak Zavod ustanovljen, to je zaposlovanje in rehabilitacija oziroma prekvalifikacija invalidov. Gotovo je, da temu cilju ne more nasprotovati razširitev Zavoda še na druge dejavnost, kot je lahka konfekcija, pletarstvo itd., ampak se nasprotno s tem temu cilju še bolj približamo, ker dobivajo invalidi na ta način še večje možnosti ža zaposlitev oziroma prekvalifikacijo. Pri ustanavljanju takšnih novih dejavnosti zavoda pa je vsekakor treba upoštevati osnovno ekonomsko računico, to je kakšne so potrebe po teh izdelkih oziroma možnosti za njihovo plasiranje na trg. UREDNIŠTVO Priprave na 4. julij Partizansko slavje na Poljanah Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev okraja Kranj pripravlja za letošnje praznovanje dneva borca veliki, partizanski pohod na Poljane nad Jesenicami. 2e drugega julija bodo iz Tržiča, Kranja, Škofje Loke, Jesenic, Radovljice in Bohinjske Bistrice po znanih partizanskih poteh in krajih krenile na pohod partizanske enote. Na Poljane, kjer bo centralna proslava, bodo prišle 4. julija zjutraj. V dveh^dneh bodo prehodile okoli 100 km poti. Te enote bodo sestavljali preživeli borci partizanskih odredov, obvezniki predvojaške vzgoje in športniki. Pripadniki predvojaške vzgoje bodo na tem pohodu izvajali vaje, ki jih imajo sicer pri rednem pouku. Enote bodo imele iste komandante in komisarje, kot so jih imele med vojno. Kokrški odred se bo formiral v Tržiču. Prešernova brigada v Kranju in bo šla na Jesenice preko Jelovice; Škofjeloški odred, ki se, bo formiral v Škofji Loki, ko napravil pohod do Jesenic po obronkih Selške doline in Jelovice, Cankarjev bataljon, ki se bo formiral na Jesenicah, se bo v Ribnem združil z VDV bataljonom iz Radovljice, nato Proizvodni program kolektiva Strojnih tovarn Trbovlje je zelo pester. Tu izdelujejo rudarske stojke (kot jih vidite na sliki), transportne trakove, naprave za jaške, skratka vso tisto opremo, ki je potrebna za sodobne rudnike pa bosta šla po partizanskih poteh preko Dražgoš in Jelovice. Jeseniško-bohinjski odred se bo formiral v Bohinjski Bistrici in bo nato krenil v Bohinj, preko Pokljuke in na Jesenice. Računajo, da bo šlo iz zbirnih mest nad 1200 udeležencev. Ker se jim bodo med potjo pridružili še novi, bo prišlo na Poljane 4. julija nekaj tisoč udeležencev pohoda. Za vse tiste, ki bodo sodelovali v pohodu od starta do cilja, pripravljajo prireditelji spominske diplome. Med potjo se bodo udeleženci pohoda ustavljali v znanih partizanskih vaseh, kjer bodo obiskovali stare borce, partizanske mamice in družine ter prirejali partizanske mitinge. Ob Iznajdljivost pa taka! Delavci Toplovoda iz Ljubljane so si omislili za svoj »delavni pripomoček« sončnik, ki naj bi jih • ščitil — verjetno bolj pred dežjem kot pred soncem večerih bodo borci pripovedovali mladini doživetja iz NOB. Vse enote bodo ves čas imele radijsko zvezo z okrajnim štabom, ki bo deloval v Kranju, zadnji dan pa na Poljanah. Komandant štaba bo general major Rudolf Hribernik-Svarun. T. M. Novo mesto: Delovni kolektivi novomeškega kraja so sklenili, da bo odšlo na zvezno proslavo dneva vstaje in 20-letnice ljudske revolucije 15 predstavnikov njihovih ko-lektivov,- Ta proslava bo 4. julija, na dan borca, v Titovem Užicu. J. J. ¥ Črnomlju V Črnomlju bodo na dan borca dne 4. julija odkrili spomenik padlim borcem aktivistom in žrtvam NOB iz Bele krajine. Na reliefih spomenika bo upodobljen boj ljudstva v teh krajih. Spomenik bo stal 5b grobnici padlih. Zanj so zbirali prispevke zadnjih nekaj let ne samo v Beli krajini, temveč tudi v drugih krajih. Ta dan bodo tudi proslave na Vinici, Maver-lenu, Mirni gori. Črnomlju in Lovski koči pri Toplicah. Zveza borcev si prizadeva, da bi prišlo na to proslavo čimveč ljudi iz vseh krajev Slovenije. P. ® TRŽIČ: Niso olaui sindikata Pri privatnih obrtnikih v Tržiču je zaposlenih približno 130 delavcev, ki sploh niso člani sindikata. Zato je občinski sindikalni svet sklenil, da bo te delavce povezal v samostojno sindikalno podružnico obrtnih delavcev. Ustanovni občni zbor bo še letos, računajo, da no letnih dopustih. V. E. PROBLEMI ZDRAVSTVENE SLUŽBE V KAMNIŠKI OBČINI • »ISKRA« KRANJ: Zdravstveni dom la stanovanja Na kolektivni dopust , V zadnjem času so med zdravstvenimi delavci v Kamniku vse pogostejša vprašanja; »Kdaj bomo začeli z gradnjo novega zdravstvenega doma?« Sedanji prostori za delo zdravniške službe namreč sploh ne ustrezajo več, saj so v zadnjih letih razen splošne ambulante in protituberkuloznega dispanzerja uvedli še dispanzer za žene, šolsko ambulanto in otroški dispanzer. Posamezni oddelki so , raztreseni po večjih stavbah, kar zelo otežkoča nemoteno poslovanje. Upravni odbor zdravstvenega doma je načelno, sicer že večkrat razpravljal o potrebi, po novih prostorih, vendar je vedno ostalo le pri razpravi. Morda prav zato ni čudno, da v komisiji, ki so jo ustanovili pri občinskem ljudskem odboru z namenom, da prouči možnost adaptacije zgradbe Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ni zdravstvenega strokovnjaka. Zato tudi ta komisija s svojim delom še ni nikamor prišla. Poglavje zase je tudi problem kadrov. Zdravstveni dom zaposluje sedaj 46 stalnih in 10 honorarnih uslužbencev Kljub temu pa jih je še vedno premalo. 'Dovolj zgovorno nas na problem pomanjkanja kadrov opozori podatek, da zaposleni zdravstveni delavci 10 % svojega dela opravijo v nadurah • NOVO MESTO: Medobčinski zavodi za pedagoško službo Vzporedno z decentralizacijo in / razvojem komunalnega sistema prevzemajo občine vse večje naloge in bremena tudi na področju šolstva. Mnogo razprav je okoli zavodov za pedagoško službo, ki postajajo ustanova v pristojnosti komun. Na Dolenjskem je bilo najprej čutiti težnjo, da bi imela vsaka komuna svoj zavod te vrste. Podrobnejše analize pa so pokazale, da je večina komun premajhnih za tolikšno breme, zato že resno razpravljajo o medobčinskih zavodih, ki bi opravljali usluge za več občin hkrati. V novomeškem okraju bi bili tako trije zavodi bazenskega značaja: eden za posavsko območje, drugi za belokranjsko in tretji za novomeško območje. Najdlje so prišli do' zdaj v Posavju, kjer občine Sevnica, Videm-Krško in Brežice resno razpravljajo o takšnem medobčinskem zavodu. Ljudski odbor občine Videm-Krško je že izrekel svoje soglasje. kolikor bosta za to ljudska odbora občin Brežice m Sevnica. J. Jakoš ® ŽELEZARNA JESENICE: V tretjem tekmovalnem letu (v zobni ambulanti je celo 33 % nadur). Prav zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev so tudi nekatere naprave zelo malo ali pa( sploh nič izkoriščene. Tako so na primer za kolposkop mnogo prispevali tudi kamniški delovni kolektivi, ki so želeli s tem vplivati na zmanjšanje števila ženskih obolenj. Toda dragocena naprava sedaj stoji, ker nimajo zdravnika-gineko-loga. Tega pa ne morejo dobiti, ker mu ne morejo nuditi stanovanja. Vendar kaže, da bi bilo lahko z nekoliko več dobre volje in z večjim sodelovanjem zdravstvenih delavcev z delovnimi kolektivi le drugače. Že nekaj mesecev je tega, ko je občinski ljudski odbor kupil za potrebe zdravstvenih delavcev dvostanovanjsko hišo, ki pa jo je bilo treba delno adaptirati. Upravni odbor Lekarne je sklenil svoj del takoj adaptirati in stanoyanje je bilo kmalu vseljivo. V zdravstvenem domu pa že nekaj mesecev razpravljajo, in čakajo, da jim bo kdo drug to uredil. Medtan pa na razpis, ki so ga dali za novega zdravnika, ljudje prihajo in spet odhajajo, ker ni stanovanja. Prav gotovo je, da upravni odbor ustanove ne razpolaga z velikimi sredstvi, vendar bi se dalo to urediti morda vsaj s posojilom nekaj sto tisoč dinarjev, kot je to predlagal svet zdravstvenega doma. F. S. Kolektiv tovarne »Iskra* letos odšel na kolektivni dop’-1,3 V tovarni bodo ostali samo lavci, ki bodo poskrbeli za, 0j.j novo raznih naprav in tisti, ^ še nimajo letnega dopusta. ^ lahko kar največ zaposlenih? živelo dopust v počitniških movih, se je sindikalna P°“r a, niča domenila s kolektivi P0* meznih podjetij, da jim ou® pijo ustrezno število ležišč. lektiv »Iskre« ima za sedaj ? doma in hišo na Krvavcu. T° to bi bilo premalo za dopus vanje skoraj 4000 zaposlen Zato so najeli še 7 domov. . ta način bodo omogočili več članov kolektiva dopust v P čitniških domovih. Ekonomske cene v njiho dveh domovih in tudi vseh os lih je 1000 dinarjev za na dan. Posameznik bo P13"" 300 dinarjev za dnevno oS^rjj 700 dinarjev pa bo prispe1;' sindikalna podružnica iz svoj ^ sklada za letovanje. Kdor Pa letoval v drugih gostinskih j kalih, bo dobil prav tako , dinarjev regresa, če bo prin® za to potrebno potrdilo. Za z ^ zaposlenega je odobreno 500 P Bežigrajčani imajo na križišču Titove ter Vodovodne ceste kaj nenavadno telefonsko govorilnico — kar brez stekel. Zato so najpogostnejši obiskovalci otroci, narjev regresa, za otroke ^ 250 dinarjev. S tem regres0^, ki naj bi ga uživali vsi.'ki h0^ dopustovali ob morju ali ^ planinah, hočejo doseči, j-vsakdo dopust čim bolje llil!llll!!!l!l!l!I!!!!lllll!: !ll!!!i!!!!!ll!l!!!ll!!!l IIII1!!!!!I!I!!!!!I!I stil. © VIDEM-KRSKO: Kak« Im s STŠ? ® CELJE: Primanjkljaj v kmetijs^J Čeprav lanska letina ni I# Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem so razpravljali tudi o srednji tehnični šoli. Komuna Vid^m-Krško jzaradi pomanjkanja sredstev te šole ne more več sama vzdrževati. Razen tega pa je v tej šoli od skupno 294 dijakov le 97 iz občine Videm-Krško in le 62,2 % iz novomeškega okraja, vsi ostali pa so od drugod. Odborniki so po daljši razpravi menili, da ena sama komuna ne more prevzeti tolikšnega bremena, še posebej ne zato, ker bo treba še precej finančne pomoči za ureditev šolstva!. Nekateri so' predlagali, naj bi problem uredili tako, da bi povečali šolnino, ki bi jo plačevali starši. Drugi pa menijo, naj bi občine, iz katerih so učenci, ki se šolajo na videmski STŠ, prispevali za vzdrževanje šole. Oba predloga so po daljši razpravi zavrnili in sklenili, da naj bi podrobno o prihodnosti STŠ razpravljal okrajni zbor proizvajalcev. Razen tega pa bodo verjetno pred odločitvijo, da bi na šoli odpravili vpis v prvi letnik in s poukom nadaljevali le toliko časa, dokler closlej vpisani dijaki ne bi pouka končali, odborniki razpravljali tudi z občinami, naj bi povedale svoje mnenje o obstoju šole. J. JAKOŠ slaba, so imela kmetijska Pj, sestva v celjskem okraju H6, lijonov izgube. Tudi za let3*;, leto jih je nad polovico ralo primanjkljaj. Kmeti, zbornica v Celju zdaj in ten no išče vzroke poraznega darjenja. Videti je, da je precejšnji meri kriva neSE0(i' budna delitev osebnih dotlK,( ' orst' kov in ponekod diktator ^ upravnikov, in tehničnih v'° « Okrajni sindikalni sve}„M povabil v Celje vse Predse^ > in tajnike sindikalnih P0“ nic in jim obljubil pomoč iiic m jim uuijuuii , jjl organizaciji ekonomskih eno^j, ustanovitvi obratnih dela’® svetov. 9 TEHARJE: Blizu 50 otrok krs2 !I!!IIIU!««III!IIII varstva 9 KROPA: ¥ nedeljo žsMjarski dan Dne 1. maja 1959 je začelo 7000 jeseniških plavžarjev, jeklarjev, vajencev in vseh drugih članov kolektiva tekmovati za povečanje produktivnosti, zmanjševanje boiovanj do sedem dni, boiovanj zaradi obratnih nezgod in končno tudi v povečanju delovne discinline in čistoče na delovnih mestih. Že v prvem letu so dosegli vzpodbudne in razveseljive uspehe. Med 24 obrati sc je uvrstil na prvo mesto obrat šamotarne s 1998 točkami pred žično valjarno, profilno valjarno Javornik I. in martinarno ter livarnami. Prvega maja 1960 so si obrati jeseniške železarne napovedali novo celoletno medobratno tekmovanje v počastitev 10-Ietnega uspešnega dela organov delavskega upravljanja in dosegli še lepše uspehe kot v prvem letu. Tako je 1. maja 1961 zmagal jeklovlek s 3088 točkami pred vzdrževalnimi obrati Javornik in žebljarno, katerim so sledili elektrodni oddelek, plavž, gradbeni oddelek in cevarna ter ži-čarna. Obrati so se odločili, da bodo s stalnim medobratnim tekmovanjem še nadaljevali. LT. 2. V okviru praznovanja 20. obletnice vstaje bo v nedeljo, 18. junija, priredilo turistično društvo Kropa žebljarski dan. Dopoldne bodo predvajali film »Kroparski kovači«, zatem bodo popeljali obiskovalce pa ogled kovaškega muzeja, prikazali umetno kovaštvo, končno pa tudi —: v vigencu »Vice« —kovanje raznih vrst žebljev, združeno s starimi žebljarskimi običaji. Prav gotovo bodo vsakogar zanimali tudi stari oglarski m drvarski običaji, ki jih bodo prikazali ob ogledu oglarske kope. Popoldne bo slavnostni koncert pevskega zbora Svobode »Tone Čufar« z Jesenic, obiskovalci pa bodo lahko šli tudi na izlet v okolico Krope. enodnevni izlet v partizansko bolnišnico »Franja« na Primorskem. Med potjo so izletniki obiskali kranjske tovarne in tako združili prijetno s koristnim. Letna bilanca te sindikalne podružnice je zadovoljiva: vsakih štirinajst dni je organizirala za svoje člane ideološki in strokovni študij, le o delitvi gibljivega dela osebnih dohodkov so se samo načelno zmenili in prav to se je kasneje maščevalo. Šolski kolektivi niso resno vzeli opozorila, naj ne uporabljajo uravnilovke pri delitvi. Napaka pa ni tako velika, da se je ne bi dalo v novem šolskem letu popraviti. M. K. Vsaj tri leta se že Tehef1^, pogovarjajo, da bi kazalo diti otroško varstveno uStavef , • i__jv. vo, pa iz te moke ni kruha. <8 za to ni nikdar denarja. V^jj- tudi matere preveč P°PU ve, čeprav ob odhodu na ^ prepuste blizu petdeset otroK me sebi in cesti. ^ Z dobro voljo in malenVj nimi izdatki pa bi vrtec organizirali na teharski šoli. Če bi se en sam razh žrtvoval« in privolil v ^°Lj‘ ,ol' danski pouk, ki teharski šolski otroci dobili varno - jo je, dokler se starši ne vr1 icf dela. Med šolskimi počit11^ mi pa niti ta žrtev ne ^ potrebna. POKA T ER E M C LEO VKropi se temeljito pripravljajo na prireditev, pričakujejo pa tudi številne obiskovalce, predvsem pa izletnike iz naših podjetij. D. Priložnostno delo in osebni dohodek ® STORE: Prosvetni delavci v »Franji« A. M. Ljubljana: Kot gospodinja sem priložnosti zaposlena v gospodarski organizaciji . z delovnim časom 5 ur na dan. Ali bom upravičena do ustreznega dela osebnega dohodka po zaključnem računu gospodarske organizacije? sega redni delovni čas 10 ur v teku delovnega dneva. $te} Za nadurno delo pa se J} ^ jv čas, ko mora delavec dela*1 KflJjj spodarski organizaciji tudi P^j ^ cu delovnega časa, če se če se vsak čas pričakuje 1 je ^ vendar le toliko časa, kolik0?. ^ ogibno, da se rešijo ljudje ^ gospodarska organizacija z pred škodo. Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Štorah je za zaključek šolskega leta priredila Odgovor: Osebe, ki sklenejo začasno delovno razmerje po 160. členu zakona o delovnih razmerjih, imajo pravico samo do plačila za delo, ki je določeno s pogodbo o priložnostnem delu. Tako dogovorjeno plačilo ni začasno (akontacija), temveč dokončno. Po določbi 190. členu ZDIt je izrecno povedano, da določbe V. poglavja Osebni dohoVlki, nadomestila in povračila ne veljajo za osebe, ki sklenejo'začasno defov-' no razmerje s pogodbo o priložnostnem delu. Zaradi tega ne boste upravičeni 'do osebnega dohodka, ki ga 'po gospodarska organizacija delila ;#:) zaključnem računu. Pismeni obrctčflU osebnega doho^tf S. P. Maribor: Ali ,e j 'll,r upravičen zahtevati pisni011 čun osebnega dohodka? Odgovor: Po 205. členu nega besedila zakona 0 .. n j razmerjih (Ur. 1. FLIU 6J mora gospodarska organi^3 Delovni čas kmetijskih delavcev S. M. Kočevje: S pravili gospodarske organizacije je določen za delavce v kmetijstvu za čas sezonskega dela redni delovni čas 10 ur na dan. Večkrat delamo več kot 10 ur na dan. Kaj se šteje za nadurno delo? ■ . d izplačilu osebnega dohodki vsakemu delavcu pismeni de'vt osebnega dohodka, čeprav | vec ne zahteva. Odgovorn ^ gospodarske organizacije je za prekršek z denarno ^ 500 do 5000 dinarjev, kot n ™ / člen istega zakona, če ne 1 lavcu pismenega obračuna- ^ ga dohodka. Pismeni obračun ose hodka obsega podatke: koi ša skupni osebni dohodek. ^ z $ po posameznih osnovali, k° jjd* J šajo skupaj odbitki in K* koliko znaša čisti dohode » dobi delavec. V Laškem nameravajo rekonstruirati znano pivovarno. Tako bodo povečali proizvodnjo od 68.000 hi na 90.000 hi piva. Povečali in uredili bodo predvsem varilnico in vrelne kleti. S tem bi Izboljšali tudi kakovost piva, ker bi bilo pivo dovolj uležano. V drugem delu načrta pa predvidevajo, da bi postavili svojo sladarno, saj so sedaj vezani na uvoz slada. Sedaj ga kupujejo v Vzhodni Nemčiji, in sicer letno 1300 do 1500 ton. Odgovor: Po 167. členu zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. FLRJ štev. 17/61) gospodarska organizacija lahko določi s svojimi pravili oziroma s pravilnikom o delovnih Razmerjih za delavce v kmetijstvu redni delovni čas, daljši kot 8 ur na dan, oziroma 18 ur na teden, toda s pogojem, da povprečno število ur v teku enega leta ne preseže 8 ur na dan. Tako d^ačen redni delovni čas ne sme presegati 10 ur na dan. Za nadurno delo se šteje tedaj delo, ki povprečno v teku enega leta presega 8 ur na dan, kar se ugotovi oh kjoncu leta, in delo, ki pre- Delovanje in dopust R. L. Ljubljana: Kdaj sJgt? lezni ne všteje v letni doPw Odgovor: Po določbi 'g* zakona o delovnih razmeri1 ki ga delavec prebije letnim dopustom v bolm5.^ ] nju, odobrenem po zdravb ^ zdravstvene službe, ne vštej /J O n C- 4- 4** r. r. 1 rr „ irlnTlllS* mil C* V O«, V ’ .g, ^ dopust. Cas letnega d op0® - j* daljša za toliko čaisa, KoU^j.^ jalo po zdravniku javne .. 0 ne službe odobreno boim ne v. u-ul-i ciiu * Delavec ie o tem dolžan gospodarsko organizacij0. 7 dni v sindikatih ® TR2IČ: Občinski sindikalni svet Tržič je imenoval Pet komisij, in sicer komisijo za delavsko samoupravljanje ln idejno-vzgojno komisijo, ki s^a z delom že pričeli. Svoje Programe dela pa bodo v kratkem sprejele še komisija za Pelitev dohodka in gospodar-sfvo, komisija za organizacij-®ko-kadrovska vprašanja in komisija za socialna vpraša-Pia in higiensko-tehnično zaščito. Vsaka komisija bo med letom pripravila najmanj en Pienum. • HERPELJE: V kolektivu ■Pps (obrat podjetja TOS v Ljubljani) so hoteli organizi-ratt poslovanje v treh eko-Pomskih enotah, vendar s tem rPatično podjetje v . Ljubljani n* soglašalo. Predlagali so, da Ppj za obrat oštane ena sama ekonomska enota z ozirom na to> da ima specifično proizvodnjo. Nekateri člani kolek-uva obrata pa sodijo, da rav-P° ta specifičnost narekuje Potrebo po ekonomskih eno-teh, kar bi po njihovem mne-Pju prav gotovo izboljšalo poslovanje in dvignilo produk-“vnost. .• KOPER: Podjetje Pristanišče Koper ima 11 ekonomskih enot. Sedaj se pripravlja- jo Pa volitve v organe uprav- Jl.anja PO brigadah kakor tu-na ureditev organizacije Podjetja po ekonomskih eno-lab in volitev organov v teh ePotah. ® V Interevropi imajo 14 ekonomskih enot z obratnimi delavskimi sveti. Obračun po en enotah že teče. Osnutki Pravilnikov so pripravljeni in 80 v razpravi. • ILIRSKA BISTRICA: V podjetju »Lesonit« imajo 9 ekonomskih enot. Organ upravljanja posamezne ekonomske enote so vsi proizvajalci te enote. Iz svoje srede pa so izvolili predsednika zbora proizvajalcev. O pristojnostih posameznih ekonomskih enot še razpravljajo. Pripravljajo se tudi na izdelavo pravil, poslovnikov in drugih samoupravnih aktov. Napravili so že obračun formiranja in delitve dohodka po ekonomskih enotah za prve tri mesece, od 1. julija pa bodo obračunavali redno mesečno. ® V KZ Ilirska Bistrica so formirali 6 enot, kjer bo organ upravljanja celoten kolektiv, v ekonomskih enotah z več kot 30 zaposlenimi pa bodo volili upravne odbore. ® AJDOVŠČINA: Minuli teden je bila v Ajdovščini skupščina socialnega zavaro- ' • V TOMOSU imajo 24 konomskih enot. Nimajo še ‘Pddsebojnega obračuna in ob-acuna stroškov, ker še niso ^Pravljeni potrebni mate- • PTUJ: Tu so uspešno za-Jučili osemdnevni seminar Predsednike in tajnike sin-;Jalnih podružnic, ki se ga s udeležilo 66 slušateljev. Na erninarju so govorili o novem ospo(jarsjiem sistemu, decen-aiizaciji delavskega samo-vtPravljanja, novih metodah, ših n' 'n najaktualnej- .n nalogah sindikalnih orga-0 2acij v novih pogojih, dalje , sPremembah zakona o de-ovnih razmerjih, HTZ in dru-s pl . Ob zaključku seminarja v šli na študijsko ekskurzijo Kavne na Koroškem, kjer so ogledali Jeklarno Ravne, prUzei in druge zanimivosti, j 1 srečanju s predstavniki rt parne pa so se seznanili z s>-uVn'rn' izkušnjami raven-j.sindikatov in organov de-0CL.sfrega samoupravljanja. Po isku v Ravnah so si pred-Vp,niki in tajniki ogledali še npr.en3e, Slovensko Bistrico in katere druge kraje. . v Ptuju in Majšperku se še«ravl3ai° na zaključek obeh ti^^osečnih sindikalnih poli-8r nin šol, ki ju bo končalo Vušateljev. krt)0 zaključku pa se bodo ta-ije v ZAR konec leta 1964 po vrednosti milijardo 814 milijonov egiptovskih funtov v primerjavi z milijardo "4 milijonov v startnem letu 1959 ali z drugimi besedami povečanje za 66 odstotkov. Šofer ubitega diktatorja Dominikanske republike Trii' jilla Zaharios de la Cruz leži v bolnišnici. Obiskali so S3 ^ novinarji. Bivši šofer, kapetan de la Cruz, je bil ranjen v ^ glavo, trebuh in noge. Bil je 18 let v službi diktatorja TrU' ^ jilla. Pripoveduje: »S šefom sva se odpeljala na obisk k njegovi materi- g Kmalu sva naletela na avtomobil, ki je bil postavljen Pr®^ ^ ceste. Sedem mož je skočilo, brž ko nas je zagledalo, iz ^ mobila, in začelo streljati iz mitraljezov in.pušk. Kmalu | sem bil zadet. Videl sem tudi, kako je padel šef. Trujil13 g se je opotekel do sprednjega blatnika avtomobila in streli3^ | iz revolverja. Po prvih strelih mi je šef rekel: ,Zadet sem! 0 Napad je trajal 7 minut. Potem sem izgubil zavest.« & .......................................... J T\ ‘f.M : 7 L 11. ir o i (T- ' NAŠI STROKOVNJAKI NADALJUJEJO BOJ PROTI HRUPU Hilli mn so pokazale raziskave v reški ladjedelnici »Tretji maj« — Delovni učinek strojepisk za petino večji, če tipkajo na brezšumnih strojih — Zvezni zavod za zdravstveno zaščito sestavlja dolgoročni program za zaščito pred hrupom |....ln,|HHIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllll|||||llllllllllllllllllll||||||||llllllllllllll|||||||||||||||||||||l|||||||||||||tl||[ g medicinski strokovnjaki so hrup 2e zdavnaj proglasili za ne- g J varno bolezen sodobne civilizacije, s hrupom se zadnje Čase g j UKVARJA zlasti . medicina dela, ki predvideva terapijsko IN FRE- §i j VENTIVNO ZDRAVLJENJE. TUDI NASI MEDICINSKI STROKOVNJAKI NE ZA- s g POSTAVLJAJO RAZISKAV NA TEM PODROČJU. ZADNJE ČASE PROUČUJEJO g J HRUP v REŠKI LADJEDELNICI »TRETJI MAJ- OB POMOČI INSTITUTA ZA g J delovno medicino pri akademiji znanosti in umetnosti v zagrebu. s J s PRISLUŠKOVALNIMI aparati so pregledali vse delavce te nase g J velike ladjedelnice z namenom, da bi ugotovili, kako prenesejo š HRUP . V DELAVNICAH IN V TRUPIH NOVIH LADIJ I ' . . ' . g ''''''''^iiiiiiiiimimimimimmiiiiimiiimmimiiimiiiiiimimimiMiim podatki te medicinske ankete ,?ai° zaskrbljenost. Naglušni so po-] . 1 zlasti ladjedelniški kovači, ki de-r.“°, že vrsto let z velikimi pnevmatič-n kladivi. Zanimivo je, da mnogi, Pogled popolnoma zdravi delavci ne „ en®sej° hrupa niti v tolikšnem obse-, > kot se je medicinskim strokovnja- žkodi^6*0’ n* nevaren *n kravjo Neodvisno od tega študijskega pro-evanja v reški ladjedelnici »Tretji z1" so delali podobne poskuse tudi v .^katerih drugih industrijskih središčih sv ^ u165!!*1- Posebno pozornost so po-strC-a^ brnenju motorjev in udarjanju °iev v delavnicah ter njihovem vpli-03 zdravstveno stanje delavcev in PRVIČ Kadar gre za reševanje raznih Proizvodnih problemov, bodisi v zvezi z rednim poslovanjem ali ?a z rekonstrukcijo, se v podjetij navadno obrnejo do najbolj sposobnih strokovnjakov v tovar-Pi in izven nje, ki naj bi tak oreh strli. Na kakršno koli seznanjanje vseh članov kolektiva s takimi Problemi, kar bi izpodbujalo delavnost racionalizatorjev in nova- . rjev-proizvajalcev, Pa v P°d- lotjih navadno niti ne pomislijo. teniška železarna je za zdaj edino podjetje v državi, kjer sp u°rali tisto drugo pot. Obrnili so se dg. vseh proizvajalcev. Central-111 delavski svet podjetja je že Pred meseci sklenil, naj bi med rekonstrukcijo podjetja razen zu-Panjih razpisov za urejanje raz-Pj tehnoloških in proizvodnih Problemov, obvezno pripravili tu-1 mterne razpise. V valjarni 2400 “a Javorniku ta sklep že uresni-ulejo. v tem obratu imajo ne-Prjetne težave, ko morajo odstranjevati korenine pri bramah, ki lih dobe iz martinarne. Gre za to, !\a se bram (do pet ton težkih - lokov jekla) drže nekakšni rep- ki, pravijo jim korenine, ki na- tanejo pri vlivanju in ki vsebu-lp)o vse polno tujih primesi, peka, drobcev Samota in drugega, dvariti teh korenin ne morejo, .®r pesek in druge primesi, ki se Jlh držijo, »brizgajo- v varilca. t ayo delavci z velikimi kladivi „1 ko časa udarjajo po teh kore-mah, da se naposled odlomijo. v°v Pa seveda ni lahko delo. še h-C ~~ Pdstranjevanje korenin pri , amah predstavlja najtežjo »tla-k°^ v železarni. • X natečaju za rešitev tega pro-^ °iema (z njim niso seznanili Samo delavcev v valjarni 2400, ^ Pač pa tudi vse ostale obrate) ^ So razen drugega podrobno opi-$ sani tudi vsi dosedanji neuspeli ^ Poskusi za ureditev teh težav. H objave natečaja je. minilo • komaj mesec dni, pa je komi-q Slla za novatorstva in racio-% Ualizacije že prejela prve tri % Razen teh treh pro- • (,e_nekaj, vsaj tako pravijo, ki £ dajalcev, ki so predložili svo-% zarnisii, jih je na Jesenicah l •»‘h omenjeni problem ne da miru. iev^orda zamisli racionalizator-'Proizvajalcev nikoli ne bo ?0goče uresničiti. Naposled gre uies j Problem, ki Ok.naikolj priznani strokovnja-tejki sodijo, da se v železarni teh bnrtV kirez velikih investicij ne n ^Pobili. s tiorvf^8' iako ali drugače — krnM natečajem, ki mu bodo prav Proi» s*edW še drugi, se je med n zvajalci še povečalo zanima-U L"a. boljše n«te,delm - • za t v zelezarjev. Nagrade, ki jih o oblikovni plati, pravzaprav po narinu podajanja: predavatelj razlaga problematiko v njenih splošnih zakonitostih, utemeljuje načela na primerih, ki pa so v veliki večini zelo abstraktni. A kje so pravzaprav vzroki te konvencicnal:vsti, v katero so zabredli seminarji o delavskem samoupravljanju? Bržčas so temu precej krivi neposredni organizatorji seminarjev, ker sproti ne poglabljajo njihove vsebine, ker se jim zdi tako njihova oblika kot način podajanja že preveč preiz- 6 delovni odnosi v pogojih delavskega samoupravljanja, © razširjena reprodukcija v podjetju, komuni in širši družbeni skupnosti, 9 dolžnosti vodilnega in strokovnega kadra v gospodarskih organizacijah. Že samo po teh nasljovih lahko spoznaš, da tega programa ni .mogel sestavljati človek iz pisarne. To misel mi je potrdil tudi vodja družbeno-ekonomskega sektorja izobraževanja na Delavski univerzi Maribor Center Stane Benčič: »Programa nismo sestavili naenkrat. Nastajal je počasi, lahko bi rekel z leti. Pri izbiri tem za ta seminar pa smo upošte\rali predvsem potrebe gospodarskih organizacij.«* Toda bržčas bi tudi tako bogata vsebina ne obvarovala seminarja stereotipnosti, če si organizatorji ne bi poiskali nekoliko bolj privlačne oblike podajanja materije, če ne bi k osnovi pristopili na nekoliko drugačen način, kot je v navadi skorajda povsod drugod: »Za te seminarje nismo pripravili nobenih skript,« pripoveduje Stane Benčič. »Vsak predavatelj Proti predavanjem ex catedra kušena, da bi ju bilo vredno spre- mora v začetku svoje teme na minjati in da bi bilo zato tvegano kratko in le v najbolj splošnih spuščati se v eksperimentiranje, obrisih prikazati osnovno p^)ble-Po drugi strani pa so temu krive matiko. Od tod naprej pa se mora tudi gospodarske organizacije sa- predavanje spremeniti v debato o me: namreč ne pripravi do po- konkretnih problemih tiste gospo-di>3bnosti izdelane analize, česa darske organizacije, ki je seminar pravzaprav manjka upravljavcem, naročila. Zato je razumljivo, da Tako ostajajo pri svojih zelo mora vsak predavatelj, preden splošnih ugotovitvah, da je druž- predava na seminarju, najprej v beno-ekonomsko obzorje članov podjetje, da se tam seznani z naj-samoupravnih organov še zelo bolj bistvenimi problemi in da ozko. tam najde potrditev svojih tez Pa vendar sem pred kratkim oziroma stališča, ki nasprotujejo našel program seminarja o delav- njegovim, skem samoupravljanju, ki se bi- stveno razlikuje od vseh, kar sem jih doslej imel priložnost videči. To je program seminarja za člane samoupravnih organov in za vodilni fc*der v gospodarskih organizacijah, ki ga je izdelala Delavska univerza Občine Maribor-Cen-ter. Vredno si ga je pobliže ogledati: V prvi stopnji obdelujejo udeleženci naslednje teme 0 dolžnosti in pravice organov delavskega samonpravljanja % politične in ekonomske naloge v letih 1961 do \J65 rr 0 naloge kadrovsko ^o«ialne službe v gospodarskih organizacijah in kadrovanje, ^ © -izobraževanje v gospodarskih organizacijah, 0 novi principi delitve dohodka, formiranje skladov in principi notranje delitve dohodka, © odnosi v komuni, © odnosi vodilnega in strokovnega kadra v kolektivih, © informativna služba v kolektivih. Drugi del seminarja problematiko poglablja in jo hkrati tudi razširja: In ko sem kasneje vprašal v nekaterih gospodarskih organizacijah, kako so zadovoljni s temi seminarji, sem d£)bil povsod odgovor — zelo. In povsod so tudi pripomnili, da bi morali z njimi začeti že zdavnaj prej. Toda bolj kot splošne, a vendarle zelo značilne ocene seminarjev, govore o njihovem pomenu nekatere reakcije posameznih udeležencev ali vsega kolektiva neposredno po opravljenih seminarjih ali pa že na njih. Tako je na primer zelo značilno mnenje tovarišice, zaposlene v enem izmed mariborskih obrtnih podjetij: »Pri nas pa so odnosi precej drugačni, kot vi pripovedujete« A epilog te izjave je bil izgovorjen šele čez nekaj dni na sestanku vseh članov delovnega kolektiva, ki je zahteval, da se zamenja upravnik podjetja, da se na novo voli predsednik delavskega sveta. Seveda pa bi bilo napak misliti, da tudi ti seminarji dajo že vse, kar potrebujejo člani samoupravnih orgaiiov, da se je z njimi dokončno razširilo obzorje družbeno-ekonomskega znanja pro- © sistem neposredne socialistič- izvajalcev-upravljavcev. Ne, tudi ne demokracije, zanje velja, da dajo samo osnovne © uspehi delavskega samo- poglede, da razčistijo samo neka-upravljanja in nekatere slabosti, tere probleme. Kar pa jih vzdi-© planiranje v pogojih družbe- guje nad vse tovrstne seminarje, nega samoupravljanja, je njihova idejno-politična vpliv- © delitev sredstev za osebne nost. Na njih slušatelji ne dobijo dohodke, statičnega družbeno-ekonomskega © upravljanje v gospodarstvu znanja, to znanje začenjajo prak-ter notranji odnosi v komuni in tično uporabljati na konkretnih širši družbeni skupnosti, primerih. BOJAN SAMARIN Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA KULTURNO-U METNlSKIH USTANOV SLOVENIJE Cilj: NOVI DRUŽBENI ODNOSI Ni nobenega dvoma, da bi dosedanji. odnosi — znotraj in navzven kulturno umetniških ustanov — ki so se oblikovali na osnovi obstoječih predpisov finansiranja in uoravljanja v tovrstnih institucijah, ne imeli pozitivnih posledic za razvoj kul-turno-umetniške dejavnosti. Zlasti zakon o družbenem upravlja-. nju je prinesel mnogo novega in svežega v življenje in delo kul-turno-umetniških ustanov. Toda vsega starega vendarle niso odpravile vse dosedanje spremembe v sistemu finansiranja in upravljanja kulturno-umetniških ustanov. Tako se je nadaljnji razvoj dejavnosti teh institucij zataknil med drugim ob: ® nejasnosti kompetenc posameznih organov upravljanja; ob tem, da organi družbenega upravljanja niso mogli dovolj tehtno odločati o notranjih problemih ustanov... 9 nezainteresiranosti članov kolektiva za notranji razvoj ustanove, nepovezanosti med ko- lektivom in organi upravljanja ... Svojo tehtno razpravo na občnem zboru sindikata kulturno-umetniških ustanov so kulturni • nekaterih administrativnih posegih v notranje probleme ustanove, v sistem plačevanja, sprejemanja in odpuščanja, v repertoarno politiko, v politiko razdeljevanja sredstev... Toda od tod je treba narediti korak naprej. Naprej zaradi tega. prenesli tudi v odmore (Misel iz razprave na obe- in materialnih potreb ter progra- tivov kulturno-umetniških USt3‘ nem zboru sindikata delav- mov o nadaljnjem razvoju njiho- nov ne bodo sprejeli nase tu di°d' cev kulturno-umetniških ve dejavnosti. Torej namesto dr- govornosti in popolnega 0^: ustanov Slovenije.) žavne subvencije ustanovi, name- nja o razdelitvi formiranega sto podarjene podpore — dogo- hodka, če ne bodo imeli P^. Zato so se člani sindikata de- vorjen svoboden odnos med druž- samostojno gospodariti s sre ■avic® razvoj slehOTie ^Itum^umetni- nov Slovenije na občnem zboru b° Ta^narin^f umiranji3 dohodka niširi^materiTln? interes f Sp S E——? “Pa m“n,k‘ ‘ “ drugimi področji rn*'' daje kulturi in umetnosti povsem niškim interesom ustanove, tako umetniških panog. mesto dosedanjih subvencij, do- »Dotacije kulturno-umet- tacij, najrazličnejših podpor ali nomskega življenja. niškim ustanovam so bile kakor koli so se že imenovale, afirmacija kulture tako dobi svo- kvantitativne in ivvcu^-— .. v' ‘ dejavnosti v bistvu miloščina. Toda, naj bi te ustanove prešle na svo- v primeri z da sta drug od drugega odvi^ družbeno-eko- drug od drugega pogojena, Družbena- tedaj je moč pričakovati bishj^ jo moralno in materialno ceno. spremembe v . ali nima vsaka ustanova hodno dogovarjanje in pogodbene prjncip formiranja dohodka mezne kulturno-umetniške ^ pravico do svojega lastne- odnose z ustanovitelji na osnovi p0menj hkrati tako popolno ne- nove. Zato so se tudi kulturni ^ ga dohodka, ki ga ustvarja predloženih umetniških progra- 0<}visnost in samostojnost kultur- lavci na občnem zboru izrekli skladno s svojim delom?-- mov, delovne aktivnosti, osebnih np_urnet.niških ustanov kot tudi uredbo, ki naj bi sprostila no večjo in bolj poglobljeno poveza- njo delitev dohodka v kultu ‘ nost z družbo. Zatorej pomeni raz- umetniških ustanovah, za urfžr)0-vrednotenje dosedanjega sistema ki bi dajala več pravic in dol finansiranja kulturno-umetniških sti samoupravnim organom- ustanov tudi osnovo za svobodnejši razmah aktivnosti posameznih umetniških panog. »Z upravljanjem in sploh z delovanjem posamezne kulturno-umetniške ustanove se bodo morali poslej ukvarjati prav vsi kulturni delavci. Doslej pa je bilo zelo malo kolektivnega dela znotraj kolektivov. Kulturni delavec mora postati od- »Osnovna težnja kul no-umetniških ustanov morala biti čim višja J** ,-o kvalitete. Zato je tudi jV zelo važno, da ves kole* ^ neposredno sodeluje upravljanju. Zato mora tudi delitev osebnih do kov zasnovana na na eIfl — vsakomur po njega delu.- (Misel iz razprave ' Nekdo izmed delegatom 1® V urh6*; govoren tudi za gospodar- razpravi dejal, da svoboda — ^ jenje s sredstvi, ustanove., niškega ustvarjanja še vedno to je s svojimi lastnimi v p0ini meri izkoriščena in ^7y sredstvi,- (Misel iz razprave.) mnogih primerih zbirokra^. rana in uniformirana. Ta A tako kot mora v bližnji pri- vitev je nedvomno resnična^ hodnosti priti do sprememb v si- . sistem uradniškega n stemu formiranja dohodka kul- jevanja kulturnih delav j^d Pretekli četrtek zvečer so si Zagorjani ogledali poslednjo, deseto predstavo letošnje IV. revije dramskih skupin Slovenije. Popoldan za popoldnevom, večer za večerom je hvaležna domača publika proti vsem pričakovanjem do zadnjega kotička napolnila gledališki avditorij kulturnega doma, ki so si ga rudarji postavili z lastnim delom. Morda ni bil njihov trud še nikoli tako poplačan kot prav v teh dneh. Desetim odrskim predstavam — slovesnemu zaključku letošnjega prizadevanja več kot 600 amaterskih odrov — so organizatorji revije pridružili tudi vsakodnevne pogovore o problemih odrske umetnosti, ki so jih združili tudi s kritičnimi po-govori o posameznih predstavah. — Na sliki: Amatersko gledališče iz Tolmina, katerega lanska predstava Dvanajst porotnikov je bila ena najboljših predstav revije, se nam je letos predstavilo s Potrčevo dramo Lacko in Krefli, v kateri je starega Jura Krefla zelo prepričljivo zaigral Viktor Klanjšček siemu lormiranja uonuuiva --_ - . . ,h n0D turno-umetniških ustanov, tako rec ne sprošča ustvarjal j ce. mora priti do sprememb tudi v posameznika m kolektiv mora Ulili uo apiemcmn ruru » ‘ . ...-Ha v V . sistemu upravljanja. Ob poglob- l0*6 in Sa pogosto posta J ,noSt! [jenT *dejavnoštr' družb~eno-uprav- _tak°„d°„ & nih organov pa se mora izobliko- kot do družbe. Res i6 s^eJsta' Ulil cngcuitjv \jcl o c a. vati tudi sistem samoupravljanja mno-ge kulturno-umetm. • kolektiva posamezne kulturno- f1°Yel vi dosedanjih .mož-,8 umetniške ustanove. Gre torej za to, da bi se podoba ustanove, oiarciiamu piaviiuu uco ^11; njenega programa, njenega dela zadevanj posameznih^tl)di in življenja izoblikovala na "' delavcev, niso jih mogle umetniškem nazoru in programu Smotno izpodbujati k . z3to ustvarjalcev v kolektivu in na de- ^ ; svoje-? janskih potrebah družbe. Toda to samoupravljanje ostalo na papirju, če člani kolek- materialno zadosbiev^svoJ. posamezniki iskali izven =,‘" ju kolektiva dodatno umetni3* ,e. - - -v* ed P°f I Z PRAKSE DELA KLUBOV PRAVILO: ZNAJDI SE! Kako radi slišimo in se razveselimo ob vesti: V ... so ustanovili klub! Polni hvale smo: glejte, kako se širi ta najmlajša oblika našega kulturnega in družabnega življenja! Danes tu, jutri tam, saj nihče več ne ve, koliko jih sploh je. In včasih se nam zdi dovolj, da sploh so. Ker to v resnici potrjuje pravilnost tiste osnovne misli, ki je rodila prve klube: ljudje so željni nečesa novega, sproščenega, sodobnega. In klub jim to lahko nudi. Samo — ta naša naj mlajša oblika je marsikje po prvem veselju postala tudi največji pastorek tistih, ki bi naj skrbeli za njeno pravilno rast. Ni DENARJA, ni PROSTOROV, ni LJUDI, ni PROGRAMOV -+- okrog teh refrenov se vse vrti, zavrti in večkrat tudi obstane — včasih upravičeno, včasih neupravičeno, kdo bi to raziskoval? Da, kdo bi to raziskoval, je vprašanje, ki se ga tako radi otresemo. Čeprav, resnici na ljubo, to raziskovanje ni niti najmanj preprosto, niti kratkotrajno, ker je tudi zelo malo izkušenj. Tako se še najbolj obnese pravilo: znajdi se. Ne bi mogli trditi, da zlasti v zadnjem letu ni bilo nobenih posvetovanj., razprav o razvoju in delu klubov. Pri Zvezi Svobod, okrajnih in občinskih svetih, kot glavni iniciatorji klubov pa še, sicer precej manj SZDL in sindikatih, 1,1,,uš v na Hnpvnpm re- so klubi kar precejkrat na dnevnem redu, toda velikokrat ostane - samo pri spodbudnih besedah in obljubah. Tako so pred kratkim tudi pri Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Koper .organizirali tako posvetovanje o klubih. In predstavniki klubov iz okraja Koper so nanizali svoje probleme, uspehe in neuspehe. Naj več ji problem: sredstva, takoj zatem: kaj in kako naj delamo, čeprav se je pokazalo, da ne manjka živahnosti, prizadevanj, iznajdljivosti in hotenja, kljub težavam ustvariti vsaj nekaj: Za ilustracijo morda nekaj izvlečkov: Zagorje ob Pivki: Prostor je odstopilo gasilsko društvo. Sami smo si s prostovoljnimi prispevki nabavili radio, televizor, precej sredstev pa je dalo tudi podjetje »-Javor-«. Programa pa razen televizije in občasnih predavanj ljudske univerze nimamo. Slavina: Iniciator kluba je bila mladinska organizacija, ker Svoboda sicer obstaja, a vlada tam precejšnje mrtvilo. Prostore nam je odstopilo gasilsko dru-štvo(!), za sredstva pa smo se zaman obračali na podjetja. Smo pa prepuščeni bolj sami sebi, ker je premalo sodelovanja med organizacijami in društvi. Postojna: Klub je pod Svobodo, imamo televizor, radio in do lanskega leta smo imeli tudi reden program: ponedeljek: debatni večer na teme iz področja gospodarstva in občinskih problemov; torek: popoldne branje pionirskega čti- va, pripovedovanje pravljic in zgodb iz NOV, zvečer večer za šahiste; sreda: večer za žene (predavanja iz zdravstva in vzgoje otrok); četrtek popoldne za pionirje tekmovanje Bistra glavica, pokaži, kaj znaš, zvečer prosto; petek: občasna predavanja Ljudske univerze; sobota in nedelja prost večer. Letos sicer ni več tako sistematičnega programa, toda klub je še vedno poln in bomo že jeseni spet nadaljevali z rednim programom. Take so bile izjave udeležencev posvetovanja. Diskutantov je bilo še več, vendar so bili problemi povsod podobni: sredstva, prostori in programi. Značilno je tudi, da niso več samo Svobode tiste, ki ustanavljajo klube. Zato je toliko bolj pohvalno, da so prireditelji povabili na posvetovanje tudi predstavnike SZDL in sindikatov, sklep pa je bil, da naj se podobna posvetovanja s predstavniki teh organizacij kot tudi iz podjetij organizirajo po vseh občinah in da naj se predvsem utrdijo klubi v občinskih središčih, ki bodo potem lahko pomagali tudi manjšim klubom po vaseh. Taka posvetovanja so prav gotovo lahko v polni meri osnova za nadaljnje delo. Ker jasno je, da danes klubi brez pomoči vseh družbenih in gospodarskih organizacij ne morejo več naprej. Glede programov bo marsikje še odvisno od samoiniciative posameznikov, vendar pa — to povsod prihaja vedno bolj V ........ vedno bolj rahljal vezi meu meznimi ustvarjalci in ie ospredje — je tu le potrebno bolj'koordi- kolektivom in vedno teže jjo nirano in bolj temeljito delo. Predvsem kolektiv oblikoval fiziogn0 bi bilo treba do podrobnosti spoznati delo svojega ustvarjanja, posameznih klubov, napraviti analize, , u,imi d?' posredovati izkušnje, prenašati programe Zato so se tudi kul u iz enega v drug klub, ker če ljudje osta- a™ na obenem zboru sm jr nejo prepuščeni sami sebi, se kmalu ne kulturno-umetniških čutijo več sposobni zadovoljevati vse za- rekli, da je treba izob • , „ hteve in želje prebivalcev. Več konkretnega dela na terenu je prošnja in zahteva vseh klubov. Zato se tudi ustanav-komisije za klube pri občinskih tU' ,V3 iu, ud je ueud oV<. v tovrstnih institucijah načela delitve sredstev za Ijajo Komisije za Krnce pn oDcmsiuu “'"“ar-užbeh11'. svetih, pa so žal le malokje res zaživele rezultat edmo merilo d poSj1 dohodke. Izrekli so še '‘Tnčri in k0 kjer sta vloženo delo ene#3 in materialnega p010!^. a* i tudi na terenu. Tudi neke vrste potujoči ........ klubi so se že obnesli (n. pr. v Trbov- mezmka. Poudarili , so tuhi, ^ ljah), in sicer tako, da nek klub naštu- le tak sistem razdeljevanja .r dira program in z njim gostuje po dru- ■'!tev vskladil interese pn- ta gih klubih Vsekakor bo lahko tako s kolektivom, da lahke. £ ^ sistematično ugotavljanje dejstev in sistem nagrajevanja po njih°v vzrokov za uspeh ali neuspeh, neke vrste d' v nadaljnjo rast raziskovalno delo, nedvomno v veliko umetniških ustanov m pomoč nadaljnjemu razvoju klubov, prizadevanj. Prav tako je treba utrditi upravne od- vse te spremembe Pa- ,tu bore klubov, ki naj zajemajo čimširši upravičeno zahtevajo *atS krog ljudi, ki bodo potem znali zagovar- delavci, se najbrž ne bodo jati zahteve in želje kluba pri družbenih ]otj uveljavileVreko noG in V in gospodarskih organizacijah, in se bo- rek0.f( same otj sebe. Bržčas ^ do potem tudi našla sredstva. A CrVVJA, OCAAAAC VJAU OCAJC. , _ L1-' nekaterih primerih tudi zftaijefle Za lažjo orientacijo — delo klubov ko načenjati in podirati hs ^jr9' bodo letos izdali pri Prosvetnem servisu in tradicionalne sisteme^ tudi brošuro s posameznimi programi, nja in razdeljevanja dob dalje gledališke liste za posamezne filme sisteme upravljanja in 5 in drame na televiziji, že zdaj pa so v razdeljevanja sredstev za .,7^°, a . j. ___• _ itn -v Grl rednih biltenih Prosvetnega servisa in dohodke, pa naj že bodo Sava filma iz Ljubljane priobčene vse za to znotraj kolektivov nove izdaje brošur za klubske večere, ali izven njih. Toda kl.1u UjšKj'' kratkometražni in diafilmi ter drugi pri- morajo v kulturno-ume , kole* rP' ročniki, ki lahko služijo klubom. Žal se ustanovah in njihovih ko pa tudi teh drugih virov klubi vse pre- zmagati novi družbeno .g malo poslužujejo. Pri ustanavljanju dela ski odnosi, saj le-ti Porne aZvoi3 klubov pa naj se ravnajo po pravilu: melj vsega nadaljnjega + znajdi se, temu pa naj se pridruži čimprej dejavnosti tovrstnih insti- ■ n# in čimuspešnejše sodelovanje in to v naj- so poudarili kulturni delav' različnejših oblikah. svojem občnem zboru. - $. V. SAMIDE REŽISER »RALADE« " avtor številnih realizacij scenarijev z vojno tematiko France Štiglic pravkar snema v prostorih Triglav filma -^iJ^inovejši film po noveli Cirila Kosmača »Balada o trobenti Njegovi filmi od prvega slovenskega celovečernega nfta T ——----------------- zemlji« pa vse do »Devetega kroga« so vsekakor časten naši mladi filmski umetnosti, ki se je pričela 1945. leta pravega znanja in pomoči. France Štiglic je filmski samo ki danes popolnoma obvlada filmski jezik, je velik pozna-l^človekove duševnosti in vztrajni oblikovalec vojne proble-končno — on nas nikoli ne razočara, zato gotovo ne ^ ^kujemo zaman njegovih nadaljnjih uspehov. SosiCvIna slovenskih in tudi ju-le filmskih režiserjev v svojem pravzaprav fetnern delu pri filmu le ne-VprasaUrnOV' človek se nehote 8ecih V.Ka^ P°čao ti ljudje v me-%o tuV0 se ne potikajo s film-jfi Sj /Po Po gorah ali ateljejih 0 iim°-a^ te^° Predstavlja, ka- ^orda :s°. ki sPem mine čas. Toda če malce le enkrat pokuka za za-Se ji pravi predpriprava t0j. ®n3e, se mu v hipu prika-h dela lna množica problemov % ’ katerega zahteva realiza- s6 v 7 samega scenarija, da V ip, regi nasmehne. Vfnii tosniem letu se je ponovno 4over,c, . Prostore Triglav filma '■i že f.?1 režiser France Štiglic, ^darQ marca mirno in odločno, ?otn v nikoli povišanim gla-lgraice T-i pret^ kamero svoje P^šlav sva se srečala, sem 'i se rfnemajhno zadrego. Ljudje, Po n na? borijo z umetnostjo TežrHa avadi kar zgovorni ljudje. fevor6 ?° oblikovanju jih sili, da km Hplce ne o sebi, pa 6 svo-vitiar j u„a^ stroki. Tako ima no-^ zh,.® se to nalogo, da pobrska °biavi m gradivu, ga uredi in Stigmo Pa s takimi, kakršen je rt in’ t ^ skomj ves čas moi-?tegi in er molčal tako v za-"ZaPrt sam vase, ga je bilo !° hii r,0^'. D1ie je molčal, bolj :hnril vbudno in rade volje od-s n.v aaikrajših možnih stav- lahko s to prakso nadaljevali. Pravkar je končal s snemanjem svojega prvega celovečernega filma Boštjan Hladnik, tu je Klopčič in vrsta drugih mladih.« K domačemu filmu je Štiglic nemalo prispeval. Dela, ki jih je zrežiral, so tako slika njegovega gledanja in oblikovanja, kot tudi podoba celotnega razvoja slovenske filmske umetnosti. Saj je film kompromis med množico pri realizaciji scenarija soudeleženih ljudi. Franceta Štiglica je gledališče privlačevalo že izza mladih dni. Sodeloval je pri avangardistični skupini »Gledališče mladih«, po vojni na se mu je prvič ponudila prilika, da je lahko prisostvoval pri snemanju, ko so -Rusi fil-mali pri nas film »V gorah Ju- Srečanje z režiserjem Štiglicem čeli nastajati po Jugoslaviji filmi s sodobno, povojno tematiko. Tako se je tudi Triglav film odločil in posnel kot svoj četrti celovečerni film »Svet na Kajžarju« iz življenja haloških viničarjev in o graditvi socializma. Tu se je spoprijel Štiglic torej z življenjem, ki ga je. prav tedaj na široko obdeloval v svojih dramah in člankih pisatelj dravskega polja in Haloz Ivan Potrč. Ko je Štiglic prišel med najinim kratkim pogovorom do tega filma, se je nasmehnil in dodal eno samo pripombo: »Poskus socialističnega realizma.« Res, film je bil res samo poizkus. (Snemalec Marinček, glasba C. Cvetko!) W^ba.u, vmes pa je kadil « i<-a2a cigareto in gledal na i bodo poklicali k tn vse popolnoma Rio | Štiglic, ki spada danes ! Ppvmed najboljše jugoslo- ' ' eden izmed Sjvftššž.......- - S1qv_ Tm 1945, se jih je našlo V " Po Vq *ipvenskega filma. Ta* nekaj, ki so pričeli Prizor iz Štigličevega filma Deveti krog s CživnA Ki so pncen i. 0 Misliti in se ukvarjati c.kflje 7 ,Umetnostjo. To so bili itrt itbirn lgralske akademije, ar-IViet ’ nekai starih filmarjev °ini ^ Badjura in danes že 1 ®nernalec Tonček Smeh So I alcc ronceic on 'iobroUdi 1Stiglic' Ponašali Kj, Pžia7 ° voljo, idealizmom in fli0sW^ "Brez tega bi ne inskega filma, pa če tu- rt '■neg. . -cudj primanjKovaio W v film ,Ustva in širših P0gle- hl^riŠ^g?8^ stroki«, mi je dejal on v,g, ^a Prva leta ime- tp o Pol v šali in pol zares slovenskega filma, čas, )ipJlaŽe Potvarjati pravzaprav ^Paš .Kaj kadar ne veš, česa k. ftvi ’nič ne obremenjuje. filmi 80 bila l, b, P Opažna rlnU,,mont=irna lii,‘rt’ dciirti‘“iua dokumentarna niso mladi filmski b; in LČUtili’ da je treba »za. UthetS,ellf.,snovati celove' Vk cta fllm- Po mnenju ll '/1°> če krj'§llca ■i® P°vsem na" th.: meni, da so režiser- t,,slstematično povze-^St^učln1 delih in moistrih, (ni.pho n:le ni bilo prilike, na ViUTo an3e.pa tudi nihče ni 0 Cr„„e 3e 86 do nedavnega ^ ! PtM sa.i 80 8ele ^950 k; fie,/2horiiu-Qvenci v inozemstvo kihpn 31Van3e’ Zda3 3e za' Jen Sestde«o+Si^Venskem filmu ka-dn V to s*., .budi, in sicer so za-taz-^žisp^.^dko vsi od tehnikov lib^crot^glcv. Pri nas imamo "etn ^?go režiserjev, ki 'te> in »n r,„.0tPa j. žarno-« v druse re- 'Udeti je, da bomo goslavije.« Leta 1946 je že posnel kratkometražni dokumentarni film »Pet let OF«, pozneje pa z veteranom Metodom Badjuro kot snemalec »Mladina gradi«, trak, ki je prijel zvezno jugoslovansko nagrado ter bronasto medaljo na festivalu v Benetkah. 1947. se je potem, ko so se odpovedali delu zaradi takšnih in drugačnih razlogov že štirje režiserji, lotil uresničitve zamisli prvega domačega celovečernega umetniškega filma »Na svoji zemlji«, ki še danes ni samo dokument, ampak nam pove marsikaj in tako, da pritegne in pretrese. Celotna ekipa tega filma, bo ostala z velikimi črkami na straneh slovenske kulturne zgodovine. (Scenarij je napisal pisatelj Ciril Kosmač, snemalec Ivan Marinček, glasba Marijan Kozina; igralci: Stane Sever, Lojze Potokar, Štefka Drolčeva, Majda Potokarjeva in dr.) Snov filma »Na svoji zemlji« je zajeta iz NOB in prav vojna tematika Štiglica nedvomno mika in mu tudi leži. Njegov naslednji film je bil »Trst«, ali s celotnim naslovom »Se bo kdaj pomlad«, ki ga je posnel 1950 leta in je doživel neljubo usodo. Spremenjena politična situacija je prisilila režiserja, da je izrezal 600 m filma in takšen je potem krožil po naših ki-nomatografih. Zato mu usoda ni bila mila. (Tokrat je scenarist primorski pisatelj France Bevk, snemalec Vavpotič, glasba M. Li-povš©k) Čas je vse bolj zahteva; svojo podobo tudi na filmskem platnu. In prav v petdesetih letih so za- Leta 1954 so Makedonci povabili Štiglica, da jim posname prvi film po scenariju Slavka Janevskega, avtorja prvega makedonskega romana. Kako živahno je bilo med filmsko ekipo nam povedo drobni odstavki v dnevnem časopisju in revijah tistega leta. »Film je drama dveh ljudi, dveh partizanov, ki se srečata po volčji noči... in utegne biti eden izmed najbolj zanimivih filmov s tematiko iz NOB« Tako je med snemanjem povedal sam Štiglic. Danes pa meni, da spada »Volčja noč« med tiste njegove filme z vojno tematiko, ki jo obravnavajo s psihološke strani, med tem ko sta »Na svoji zemlji« in »Trst« kroniki, zapiska ali tudi deklaraciji. S filmi »Dolina miru«, »Deveti krog« in »Balado«, ki ga pravkar snema, pa se je lotil fantastično-poetične obdelave, ki mu je prinesla tudi največ uspeha in priznanja ter lepo uveljavila slovensko filmsko umetnost. »Dolina miru« je nastal 1956 in nam je pokazal režiserja s povsem nove strani in sicer z neverjetnim posluhom za otroško dušo in odlično sposobnostjo, kako voditi otroke pred kamero. Zlasti lik male Eveline Wohlfei-ler bo ostal nepozaben vsakomur, kdor si je film ogledal. Danes, pet let pozneje, ko se ponašamo z obilnejšim filmskim znanjem, gledamo- včasih na platnu tako nezdravo oblikovane otroške like (Košček modrega neba), zato toliko višja cena in priznanje Štiglicu. In zakaj bi se ne lotil dela z otroki znova? V tem filmu se je v naših ateljejih prvič pojavil temnopolti igralec, ki je pripomogel k atraktivnosti in ki mu je vloga ameriškega pilota prinesla festivalsko nagrado. (Scenarist Ivan Ribič, glasba Marijan Kozina, kamera Vavpotič). Tri leta pozneje si je France Štiglic ogledal pri zagrebškem filmskem podjetju Jadran film nekaj scenarijev in pozornost mu je vzbudil tekst s pretresljivo zgodbo o usodi mlade ljubezni sredi kaosa druge svetovne vojne, ki je služil nato kot scenarij Devetemu krogu. »Film Dolina miru je pravzaprav moderna bajka,« pravi Štiglic, »Bajka o miru in človekovi sreči. Iskali so jo otroci, ker je njih verovanje najbolj čisto ih najmočnejše. Najmočnejša je namreč v človeku želja po miru in sreči. Prav tako pripoveduje Deveti krog o tem, kako so rojeni ljudje za mir, srečo, ljubezen in kako vojna vse to uniči. Deveti krog je seveda mnogo bolj dramatičen.« (Scenarij Zora Dirnbach, direktor fotografije I. Marinček.) Čez čas je pričel Štiglic gledati na uro. »Angelca Hlebcetova mora na generalko v Celje. Je pač tako. Ko igralci sklepajo pogodbe za film, nimajo nobenih drugih obveznosti. Potem pa se te naenkrat pojavijo in se mudi in čakamo in odlašamo. Marca smo snemali v planinah. Odvisni smo bili od vremena. Zdaj smo v Ljubljani. Če kadra, ki ga postavljajo ne bomo takoj posneli....« Vstaneva in se preseliva v studio. Majhna kmečka izba. V kotu miza in klop. B Miklavec kot kmečki sin in mlsda debitantka, študentka germanistike, kot njegova sestra. In stara Temnikarica — Angela Hlebec, kamera, asistenta režije, vse polno ljudi, ki jim ne vem ne imena in ne poklica. Maskerka z ruticami in glavniki. Reflektorji, električne žice, kreda in kolobarji na tleh. In še in še. »Zdaj pa mir prosim, da hitro končamo,« reče odločno vendar mirno režiser. Takšno je snemanje filma .z delovnim naslovom »Balada« po noveli Cirila Kosmača »Balada o trobenti in oblaku« in PO scenariju, ki sta ga pripravila pisatelj in režiser s skupno pomočjo. Od dveh med seboj prepletajočih se zgodb y noveli, je ostala zdaj ena sama in .sicer pripoved o kmetu Temnikarju, ki je na božični dan šel v gore, da bi obranil ranjene partizane (v filmu jih ne bomo videli) pred belogardisti, ki so zvedeli zanje in jih sklenili pokončati. Grčavega, starega kmeta, ki se svojega poslanstva dobro zaveda in ga zvabi v goro usoda v obliki irealne trabante, igra Lojze Potokar. Njegova pot je prepredena z elmenti globokega doživetja in globoke zavesti svojega poslanstva. Temnikar vidi, kako mu bodo požgali domačijo, kako se mu bo hči Poročila z izdajalcem, in ta spoznanja so grozna. Film govori o borbi proti žlu in ga prepleta fantastika. Glasbo bo napisal mladi slovenski komponist Srebotnjak, Film je poklon dvajsetletnici naše revolucije. Ala Peče 1—p— ■■■* Ob dvajsetletnici vstaje Kri v plamenih. Pesmi sta izbrala in uredila Filip Kalan in Cene Vipotnik. Risbe Nikolaja Pirnata. Izdala ob dvajsetletnici narodnoosvobodilnega boja Mladinska knjiga v Kondorju. Upor. Izbor proze. Izbral in uredil Bojan Stih. Likovne priloge Franceta Miheliča. Izdala ob dvajsetletnici narodnoosvobodilnega boja Mladinska knjiga v Kondorju. Knjižici sta zbornika, ki naj ob obletnici prikažeta, kako sta se druga svetovna vojna in ljudska vstaja odrazili v slovenski književnosti. »Kri v plamenih« sicer presega ta okvir. V tem zborniku je izbrana slovenska poezija od časa, ko se je v dobršni meri zavedela socialnih krivic v kapitalizmu in nujnosti, da se družbeni ustroj spremeni, preko dni osvobodilnega boja, v katerem je pesem imela odločilen izpodbuden značaj in kjer je jedro zbirke, vse do prehoda v novo življenje. Pesniško gradivo, ki je v pretežni meri izbrano z okusom za trajnejše literarne vrednote, je razvrščeno v vsebinsko povezane cikle, ki so nanizani drug ob drugega po idejnem razvoju od spoznanja preko revolucionarne zavesti in dejanja do umirjenosti po opravljeni veliki nalogi. Morda zbirka, ki je pravzaprav izboljšan ponatis enake zbirke izpred desetih let, ni vselej enako uspešno izbrana in sestavljena, vendar jo lahko v celoti vrednotimo kot uspel poizkus. Druga zbirka po umetniški vrednosti dokaj zaostaja za prvo. Urednik »Upora« je sprejel v izbor v glavnem le prozo, ki je nastala v času narodnoosvobodilnega boja ali neposredno po njem. Izbor petnajstih krajših del je prirejen tako, da v celoti sestavlja’ nekakšno' kroniko celotnega boja od marčnega državnega udara, preko medvojnih let z nečloveškimi dejanji okupatorja in njegovih domačih pomagačev, s trpljenjem po taboriščih in pregnanstvom v Srbiji ter z odporom in bojem ljudstva v mestu in v gozdovih, do osvoboditve in prvega povojnega leta. Deloma je v tem vzrok, da zbrano gradivo ni enakovredno po literarni vrednosti. V zbirki so poleg bolj ali manj uspelih novel in črtic tudi dnevniški in reportažni zapiski, ki jim sicer glede na kvalitete piscev ne smemo odrekati literarne cene, ki pa v sklopu s pravimi knjižnimi prispevki rušijo enovitost izbora. Jože Koruza »Polkovnik in jaz« Danny Kaye še ni igral v slabem filmu, sodeč po tistih njegovih filmih, ki smo jih videli pri naš.“»P’ ki so poskušali triDn šnimi ali podobnimi in-d„ .rni, pa mora biti jasno, trna zan«"“u organizacija »Partijo i,? Ptšt družbi pomemb-tudi l0®0 tn jo bo obdržala vnaprej. Izobraževanje kadrov za rekreacijo v ZDA Že L 1938. se v državi Indiani pojavi prva visoka šola za strokovnjake rekreacije.. To so prvi zametki borbe, da bi današnjega človeka, ki živi v svetu strojev, navadili na najučinkovitejše in na najboli zdravo razvedrilo. Po II. svetovni vojni se je v industrijsko najbolj razvitih državah Severne Amerike študij za kvalificirane strokovnjake rekreacije zelo razširil. Specializacija je bila možna v več smeri: za rekreacijo na šolah in univerzah, za rekreacijo v industriji, za ljudi zaposlene v poljedelstvu, za bolnice in za vojsko. Potreba po tovrstnih strokovnjakih pa se je seveda najprej pokazala v industriji. L. 1952. ko so bile na Norveškem zimske olimpijske igre, je bila v Oslu mednarodna konferenca »Šport in zdravje«. Osrednje vprašanje na tej konferenci je bilo odnos med delom in športom. Med številnimi referati se je odlikoval referat »Industrial Recreation« (rekreacija delavčev in nameščencev v industriji), v katerem je ameriški univerzitetni profesor za rekreacijo iz Indiane povedal zelo zanimive podatke iz ameriške industrije. Lastniki ameriških industrijskih podjetij se iz leta v leto boli zanimajo za razvedrilo, za organizirano in aktivno rekreacijo svojih delavcev in nameščencev. Samo do konca II. svetovne vojne pa ,do leta 1952 je za 42 % narastlo število podjetij, ki skrbijo za rekreacijo, Ugotovljeno je bilo, da ima 20.000 podjetij program za aktiven oddih, v katerem sodeluje 24 milijonov zaposlenih. Kapitalisti dajo v ta namen 163 milijonov dolarjev letno. To pomeni, da pride na osebo nekaj manj kot 7 dolarjev. Ce to preračunamo v naš denar, vidimo, da razpolaga podjetje, ki ima 1000 nameščencev, s približno dobrimi 5 milijoni dinarji (torej razmeroma malo, zato pa tem bolje izkoriščeni denar), ki naj bi bili potrošeni za aktiven oddih, za rekreacijo. Dejstva kažejo, da so tudi kapitalisti spoznali učinek aktivnega oddiha, ki je pomemben faktor v napredku proizvodnje. Preteklo pa je precej let, da so kapitalisti ob vlaganju svojih milijonov v organizacije za rekreacijo postopno dojeli, da ni dovolj, da zaupajo to dejavnost znanim in slavnim športnim »zvezdam«, bivšim prvakom in rekorderjem, znanim po svojih izrednih športnih podvigih. Danes iščejo v ameriški industriji za upravljanje^ rekreacije delavcev in uslužbencev ljudi, ki imajo boljšo kvalifikacijo od bivših športnih zvezd. Kapitalistom je postalo jasno, kako važno je, da prevzame rekreacijo v svoje roke kvalificiran, sposoben strokovnjak, šolan za to nelahko delo. Že za časa omenjene konference v Oslu je imelo v Ameriki več kot 40 % podjetij, ki imajo organizirano rekreacijo, kvalificirane strokovnjake za tovrsten oddih (recreation director). Razmeroma hiter porast organizirane rekreacije delavcev v industriji, v šolah, sindikatih in drugih skupnostih ter zaupanje naloge izkušenim strokovnjakom je povzročilo nagel razvoj relativno mlade stroke. Pretežni del rekreacije se vrši v obliki športa, iger, življenja v prirodi in v obliki izletov. Za šolanje strokovnjakov za organizirano rekreacijo skrbijo na posebnih oddelkih visokih in višjih šolah za telesno vzgojo. »University of Florida« ima razen drugih fakultet tudi »Solo za telesno vzgojo, zdravstva in športov.« Ta šola je seveda v okviru fakultet in ima naslednje oddelke: — zdravstvena služba, — šolska tekmovanja in razvedrilo, — obvezna telesna vzgoja moškega, — obvezna telesna vzgoja žene, — v peti oddelek spadajo razne specializacije. Na tej fakulteti lahko študentje izberejo 11 različnih specializacij oziroma nazivov. Smeri športne rekreacije, katerim se lahko gojenci posvetijo, so naslednje: rekreacija šolske mladine, strokovnjak za rekreacijo v občinskih skupnostih, industrijskih središčih, letoviščih, javnih parkih in igriščih, v mladinskih organizacijah ter v javnih službah. Vsak ameriški srednješolec, ki pride na univerzo z željo, da se kvalificira za strokovnjaka rekreacije, se mora v prvem letu, kot vsi študentje višjih in visokih šol, posvetiti osnovni ali splošni izobrazbi. Prav to je za vse ameriške univerze značilno, saj so predmeti kot n. pr.: či-tanje, pisanje, govorjenje, logika, matematika, biologija, fizika, humanizem, splošna telesna vzgoja, in predvojaška vzgoja obvezni na vseh visokih in višjih šolah ne glede na fakulteto in specializacijo. Tudi v drugem letniku je še vedno glavni poudarek na splošni izobrazbi. V tretjem in četrtem letu pa odločno stopijo v ospredje predmeti, ki zajemajo tiste najbolj značilne športne panoge, katere potrebuje pozneje strokovnjak v praksi. Ti predmeti so: športne igre, gimnastika, tekme in sojenje, taborjenje in učna praksa. Seveda s tem še ni predmetnik zaključen, saj vanj spada še vrsta medicinskih in pedagoških predmetov, ki so značilni za vse visoke šole za telesno vzgojo. Ti predmeti so: anatomija, fiziologija, prva pomoč, psihologija, splošna pedagogika in drugi. Ker vemo, da obsega pojem V ZDA SODI RIBOLOV MED NAJBOLJ PRILJUBLJENE ZVRSTI ŠPORTNE 32 MILIJONOV REKREACIJE. RIBIČEV JE TAM OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU VSTAJE IN 2C-LETNICE REVOLUCIJE BO V LJUBLJANSKEM TIVOLIJU. RAČUNAJO, DA SE BO MITINGA UDELEŽILO 250.000 LJUDI. PO MITINGU BODO ŠTEVILNE ŠPORTNE, KULTURNE IN ZABAVNE PRIREDITVE. V TIVOLIJU OPRAVLJAJO VELIKA PRIPRAVLJALNA DELA ZA TA DOGODEK. TAKRAT BO DOKONČNO UREJEN ŠPORTNO REKREACIJSKI PARK STANKA BLOUDKA. NA ŠTEVILNIH IGRIŠČIH BO NAŠLO RAZVEDRILO STARO IN MLADO; NEKATERA SO 2E ZGRAJENA. MIMOIDOČI SI ŽE LAHKO VSAK DAN OGLEDAJO IMPROVIZIRANE TEKME SLUČAJNO SESTAVLJENIH MOŠTEV, OB NEDELJAH PA SO TAM TUDI PRAVE TEKME. ENO TAKIH KAŽE TUDI NAS POSNETEK »rekreacija« v Ameriki mnogo več kot pri nas, nam bo razumljivo, da se morajo študentje v tej stroki seznaniti tudi z organizacijo zabavnih večerov, igranjem (na odru), zbornim petjem in sestavljanjem programov za razvedrilo na taborjenjih in tečajih. Vsak študent ima svojega svetovalca, ki- mu pomaga pri izbiranju specializacije, pri de- lu in pri vseh težavah, ki utegnejo nastati studiiem. Svetovalci so člani učiteljskega zbora ali pa absolventi. Cilj šolanja strokovnjakov za rekreacijo je torej: 1. pripraviti ljudi, ki bodo strokovno organizirali in izvedli program rekreacije; 2. razviti načela zdravega razvedrila in osposobiti študen- te, da jih tolmačijo drugim. Za konkretno delo je posebno pomembno, da se program rekreacije organizira v vsaki skupnosti, za vse ljudi: za najmlajše, za mladino in odrasle. Program naj bo napravljen za vseh ' dvanajst mesecev v letu in planiran tako, da bo zadovoljil želje in potrebe poedincev in skupin, A. U. MEDOBČINSKE SINDIKALNE IGRE NAJ BI POSTALE TRADICIONALNE ŠPORT OB 20. OBLETNICI REVOLUCIJE V pogovoru s predsednikom športne komisije pri ObSS Ljubljana— Moste — Polje tov. Dušanom Trifunovičem smo izvedeli marsikaj novega o delavskem športu v Mostah in medobčinskih sindikalnih igrah. Tovariš Trifunovič ni b»l pri odgovorih nikoli v zadregi, saj s svojim požrtvovalnim delom predstavlja gonilno kolo v razvoju delavskega športa v občini Ljubljana — Moste — Polje. V občini Moste je bilo 1961 leta 41 sindikalnih podružnic, s priključitvijo občine Polje pa je število podružnic narastlo na 64. Šport, kot najbolj zdrava oblika razvedrila, je postal v nekaterih sindikatih že zelo priljubljen, in prav v teh najdemo že dlje časa organizirane športne aktive. Ob prostem času se delavci živahno udejstvujejo v streljanju, kegljanju, šahu, nogometu in drugih športnih pa- nogah. Škoda je le, da je število £> P Oj. bii; jj d. ' V‘.-V pO Sl I ICuKcillll še vse premajhno in da še ni pravega razumevanja za aktiven oddih, ki predstavlja z, vsakim dnem važnejši faktor v napredku proizvodnje. Dobro organizirana tekmovanja med obrati in raznimi športnimi aktivi spodbudno vplivajo na delavce in nameščence ter povečujejo interes za udejstvovanje v tej ali oni športni panogi. Letos je Občinski sindikalni svet Ljubljana — Moste — Polje dal pobudo in razpisal medobčinske sindikalne športne igre v počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in dneva mladosti. Svojo hvale vredno idejo je ObSS Moste — Polje tudi uresničil. Tekmovanju so se odzvale štiri občine: Center, Šiška, Bežigrad in Moste — Polje. Komisija za šport pri ObSS Moste — Polje je glede na priljubljenost športnih panog v delovnih kolektivih sklenila, da bo tekmovanje v sledečih disciplinah: nogometu, šahu, streljanju, odbojki, namiznem tenisu in balinanju. Za tekmovanje v vseh naštetih panogah se je prijavilo 19 sindikalnih podružnic. Najštevilnejši udeleženci so bili: iz tovarne Saturnus — 136 tekmovalcev, podjetja SAP — 128 tekmovalcev, Slovenija ceste — 104 tekmovalci in Indos — 102 tekmovalca. Skupno število tekmovalcev je bilo 991. Po udeležbi, glede na priljubljenost športnih disciplin, je bilo na prvem mestu streljanje, na drugem šah, nato nogomet, kegljanje, namizni tenis in balinanje. Tekmovanje je bilo organizirano po sistemu občinskih reprezentanc. Vsaka občina je smela nastopiti v vsaki panogi z dvema reprezentancama ozi- V V TOVARNI GLINICE IN ALUMINIJA SO PRAV TAKO KOT V ŠTEVILNIH DRUGIH PODJETJIH PRIREDILI V POČASTITEV 20-LETNICE REVOLU-OTTP MFDOBRATNA ŠPORTNA TEKMOVANJA V VSEH NAJBOLJ PRILJUBLJENIH ŠPORTNIH PANOGAH. TEKMOVANJE BO TRAJALO DO 20. JU-NTl-A KO BODO PROGLASILI ZMAGOVALCE. NAS FOTOREPORTER JE POSNEL POSNETEK, KI GA OBJAVLJAMO, MINULI TEDEN, KO SO BILE NA VRSTI TEKME MED OBRATOMA GLINICE IN STROJNE ENERGETIKE. BILO JE TO PRIJETNO ŠPORTNO POPOLDNE, KI SO SE GA UDELEŽILI NA VKS TUDI gXEV1LNI GLEDALCI, MED NJIMI TUDI NAJMLAJSI PREBIVALCI KIDRIČEVEGA. FOTO: MILAN ŠPAROVEC roma dvema (tekmovalnima vrstama. Da bi tekmovanje in organizacija potekala čimbolj nemoteno, je komisija za šport pri ObSS imenovala- za vsako panogo po enega človeka, ki je moral prevzeti organizacijo za svoje področje. Tekmovanje je trajalo tri tedne, končni vrstni red pa je naslednji: 1. Center — 133,5 točk 2. Moste — .133,5 točk 3. Šiška - 113,5 točk 4. Bežigrad — 102 točk Čeprav imata Center in Moste enako število točk, je Center osvojil v skupnem plasmaju prvo mesto, ker ima več prvih mest. Tekmovanje je že končano, svečani zaključek velikih medobčinskih tekem in razdelitev pokalov, diplom in nagrad pa bo v začetku julija na igrišču Slovana. Pokal dobi vsaka občina, ki se je udeležila tekmovanja. Praktična darila, v vrednosti 270.000 din, pa prejmejo vsi posamezniki prvo plasiranih ekip. . Tako dobro pripravljena tekmovanja z lepimi nagradami za prva mesta nedvomno spodbudno vplivajo na razvoj delavskega športa, ki predstavlja nepogrešljivi element rekreakcije in sestavni del standarda. Ob zaključku prvih medobčinskih sindikalnih iger v Ljubljani si želimo in se moramo potruditi* da bi postale te igre tradicionalne. Letos so organizacijo prevzele Moste, drugo leto pa naj bi organizacijo prevzela neka druga občina. Taka in podobna tekmovanja dvigajo med delavci interes za šport, in prav v tem je največja vrednost medobčinskih iger. Seveda pa so delavske športne igre le ena oblik manifestacije športne aktivnosti po sindikatih, ne pa edina oblika dejavnosti. Vodilna misel športnih aktivov po tovarnah mora biti, zajeti v svoje vrste čimveč ljudi in jih prepričati* da je oddih in razvedrilo polnovredno samo v obliki športnega udejstvovanja. A. U. , 9m SLAWOMIR MROŽEK: Dokaz Rada bi se spovedala, gospod župnik... Ah, ne vem, če se bom znala... Gospod župnik, ali mi lahko ... Moža imam. ...? Prosim? Ah, ne, ne, kje pa! Razume se, poročila sem se z njim. Orgle so igrale in jaz sem imela dolg, bel pajčolan. Pa kadilu je dišalo in lilije so dehtele. Jaz sem rekla: da — in vsi so bili zelo srečni, mama je jokala in... ...? Takoj bom začela, gospod župnik. Bila sem mlada in ubogo dekle. Imela sem velike oči in dolge kite. On se je pripeljal z avtom. Bil je velik in močan. Peljal me je na grič in mi govoril s pritajenim in zvenečim glasom o prihodnosti. Bil je poln načrtov. Stiskala sem se k njegovim svetlim, pločevinastim gumbom. Rada sem se jih dotikala z lici, v njih sem se lahko videla kot v zrcalih... ...? Da, da, seveda, gospod župnik, vem, to ni bilo prav, vem, zelo mi je žal. Potem sva se vzela. ...? Oh, ne, tudi po poroki se ni spremenil. Zmeraj je bil strog, vendar olikan. Razume se, da sva se včasih sprla, ampak ne hudo. Pravzaprav se nisva nikoli ločila za dolgo ... ...? Gospod župnik, kako morete spet kaj takega ... No ja, slišala sem že, ampak on, se pravi... Nikoli, kje pa. ...? Mogoče, ne vem. Ampak saj se vendar spovedujem jaz, ne on. Jaz ... sem prišla ... jaz ... potrebujem ... pomoč... nasvet ... po... Ne, ne jočem. Gospod župnik, primite me za roko. ...? Seveda sem se poročila Iz ljubezni. Kaj sem jaz kriva, sirota? Prosim, gospod župnik, vprašajte, kogar hočete, vsi so ga spoštovali, tako sposoben je bil, tako zaslužen!... ...? Prosim? ...? Jaz? Nikoli? Seveda ne. Niti enkrat .samkrat ga nisem varala, celo v mislih ne. Bila sem mu zvesta. Mi verjamete, gospod župnik? ...? Ne. ...? Np. ...? Tudi ne. ___? Zakaj torej greh? Ah, gospod župnik, prišla sem k vam... Saj mi ne boste verjeli. Po sed- ilSiiili mih letih skupnega življenja... Letos sva šla na počitnice. Pregovorila sem ga, naj se spočije. Saj veste, položaj, delo, država, velikanska odgovornost. Neko jutro sva sedela pri zajtrku, drug nasproti drugega. Za njim je bilo skozi odprto okno videti vrt in drevesa. Soba je bila obita s tapetami, poslikanimi z drobnimi, rožnatimi cvetovi, s tisoči drobnih, rožnatih cvetov. V trenutku, ko je dvignil skodelico, sem ga pogledala. Pogledala tako kot zmeraj, ne da bi kaj mislila. In takrat sem opazila ... :..? Saj res — kaj? Kako, zakaj je prišlo do tega ravno zdaj, ko sem vendar sedem let delila z njim mizo in posteljo? Svetujte mi, gospod župnik, saj če sem grešila... ..,? Sele ta trenutek sem opazila, da je moj mož iz plastične snovi. ...? Da, ves iz umetne plastične snovi. Sklonila sem se nadenj. Morala sem ga pogledati zelo debelo, kajti on je postavil skodelico na mizo in me mirno vprašal: '-Kaj pa je?« Ne, zdaj se ne motim več. On je in je zmeraj bil iz plastične snovi. Od nog do glave! Zakaj sem to šele zdaj opazila?! No, in kaj bo zdaj? ...? Razveljaviti zakon? Neumnost, gospod župnik! Jaz imam vendar z njim otroke! J i 2 3 4 i 5 b 7 ki 8 9 10 in 12 i s ■ 14 I 15 m w~ i__ i m 'l 18 m Tq~ i 2ČT 21 m 22 23 m 24 m 25~ 26, m T 28 Bi S w 30 m 31 | 32 ■ 3T 34 1 1 ŠT 36 m W~ 1 38 S59 M | 1 42 43 Ml t K1*! in m isi sipi ■m s m 81 Knžcmka št. 20 Vodoravno: 1. poganski oltar, 8. klada, ki na njej cepimo drva, 13. poljski astronom, ki je s svojo heliocentrično teorijo postavil temelje sodobnega zve-zdoznanstva, 14. zaščitni nasip pred okopom okoli utrdbe, 15. kemični simbol za žlahtno kovino, 16. strast, 17. oranje, 19. izraz pri tehtanju, 20. skrite nevarnosti,' 22. vojak podkopnik, 24. znamka naših tovornjakov, 25. zdravilo proti malariji, 27. država na zahodu ZDA, 29. staroslovanska črka, 31. okolje, 33. zastonj, brezuspešno, 35. sveta ptica starih Egipčanov, 37. konci polotokov, 38. vrsta povrtni-r*3, 39. povratno-osebni zaimek, 40. reka v Dalmaciji, 42. listno zelenilo, 45. tuje žensko ime, 46. strežaj v vojaški točilnici. Navpično: 1. otroška igrača, 2. kratica za »recept«, 3. pismeni preizkusi, 4. dobra lastnost, 5. število, 6. kemični simbol za galvanizersko kovino, 7. ribje jajčece, 8. avtomobilska oznaka llilllillil!l|ill!l! ll!llllllllllll!l!!lll[!l!!l[lll!ll!llll!!!llll!l Turčije, 9. perje pri repi ali korenju, 10. strokovnjak za zgradbo človeškega telesa, 11. staro glasbilo na strune, 12. spremenjen v kamen, ,13. delček tekočine, 14. naše znano letovišče na Gorenjskem, 18. sveti bik starih Egipčanov, 21. zamaskirati, 22. bolezen žita, 23. brazde na njivi, 26. vrsta razvedrila, 28. brodnik v mitološkem podzemlju, 30. subtropsko drevo z zelo trdim in skoraj črnim lesom, 32. grška boginja zmage, 34. gorat predel ob robu Arabskega polotoka, 36. ne lačen, 38. steza, 41. predlog, 43. različna soglasnika, 44. sosednji črki. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. korozija, 8. Bloke, 13. mesečina, 14. anorak, 15. ep, 16. kad, 17. lih, 19. salo, 20. laten, 22. sukam, 24. ton, o, 25. otepi, 27. Atena, o, 29. dol, 31. Ciper, 33. tarem, 35. Iber, 37. pat, 38. lov, 39. da, 40. jedila, 42. epidolit, 44. atomi, 45. prikazen. . III1IUI VCTEHKAC v E T E R I N R R I U BREZ BESED Ill!l!i!!llllll!l1!llllllllll!llllllllini!ll!li:!!llllllllllll!!ll!llll!lllillll!llll!!!!llll!l!lll!ll!llllll]lllllll!llll — Ženka, danes bi lahko imela za kosilo govedino! Iiill!!llll!ll!l!i!ll!!l!llliil!lilll!lllll!!llll!!llllll[lllllll!lllllll!!llllii!l!i!!illlllll!ll!tlllilliillll!l!lU![l!lllll!!ll!ll!illlliiIl[lllii^ BREZ BESED iiuiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiuiiiiiiM BREZ BESED !llllllllll»llll!lllll!lllllllll!i!l!llll!!!lliill!llllll!lll!lll!: OBVESTILA BRALCEM OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ nam je pred dnevi poslal pismo, ki smo ga bili zelo veseli. Takole nam pišejo: »Tudi v ptujski občini si prizadevamo, da bi povečali število rednih naročnikov Delavske enotnosti. O tem smo zlasti razpravljali na posvetovanju tajnikov sindikalnih podružnic in na seminarju za vodilne kadre sindikalnih podružnic. Med prvimi, ki so se resno lotili akcije, je poleg sindikalne podružnice TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA v KIDRIČEVEM zlasti prizadevna sindikalna podružnica PLE-TARNE PTUJ. V tem razmeroma majhnem kolektivu je po-verjenica Delavske enotnosti tovarišica Ljubica Junger pridobila v kratkem času 18 novih naročnikov. Prepričani smo, da bodo enake uspehe lahko dosegli tudi v ostalih sindikalnih podružnicah, pri katerih bodo poverjeniki Delavske enotnosti sledili zgledu tovarišice Ljubice Junger.« Med drugim pa pišejo tudi o tem, da bodo pri občinskem sindikalnem svetu ustanovili poverjeništvo Delavske enotnosti, ki bo organiziralo še uspešnejšo akcijo pridobivanja novih naročnikov, hkrati pa tudi organiziralo dopisniško mrežo na vsem območju občinskega sindikalnega sveta. Skoraj prezrli bi kmalu prizadevno sindikalno podružnico RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE. Že pred mesecem smo dobili naročilnico za kar 98 novih naročnikov. Ti novi naročniki so samo z jamskega obrata, sindikalna podružnica pa zagotavlja, da nam bo za ostale obrate kmalu poslala naročila več novih naročnikov. V akciji na jamskem obratu so se zlasti izkazali prizadevni sindikalni delavci: VILI SEVER, ŠTEFAN KOLENC in ALOJZ ZAKRAJŠEK. Na naše uredništvo in upravo prihaja v zadnjem času vedno več pisem sindikalnih podružnic in kolektivov. V teh pismih nam sporočajo, kako širijo naše sindikalno glasilo, opisujejo težave, ki jih imajo pri svojem delu, pišejo o življenju kolektiva ter o vseh uspehih, ki so jih dosegli. O vseh pismih žal ne moremo vselej obširneje poročati. Tako tudi danes ne moremo objaviti pisma, ki ga nam je poslala sindikalna podružnica OBRTNEGA PODJETJA KOMFORT iz SLOVENJEGA GRADCA. Ker ta sindikalna organizacija zagotavlja, da bo v kratkem uspešno izvedla akcijo širjenja sindikalnega glasila, bomo o uspehih, hkrati pa tudi o delu tega kolektiva pisali tedaj, ko bodo realizirali sprejete obveze. Z veseljem bomo tedaj objavili tudi sliko celotnega kolektiva. Na najlepšem turističnem delu zelenega POHORJA (39 kilometrov od Maribora, dostop z motornimi vozili) je NAPRODAJ VEČJA ZGRADBA primerna za oddih večjega kolektiva ali za turistično gostinski objekt. Ureditev je možna takoj. Prostori sami so v najboljšem stanju. Poleg zgradbe je do polovice urejen tudi plavalni bazen. V bližini idealni tereni za zimski šport. Naslov v upravi Delavske enotnosti. Ljubljana, Kopitarjeva 2, tel. 31-501. 1 t/’ 4=% TOVHEIA JflVlSSSIH IS r*i I Pk O [lEKTROMEHAlSSlH,IZDELAV ŽE LESNIKI-SLOVENIJA IZDELUJE: pisarniški pribor, mehanik za registratorje, brzovez > risalne žebljičke, papirne sponke, paličine sponke, sponke za vez nje plošč, luknjače, spenjače za akte. SERVISI: Niko Železniki — Ljubljana, Elektromehanski serv>3’ Rimska 11 — Maribor, Vetrinjska U. 22. Zopet glas po zvočniku: — Tovariši, kjer koli ste, ostanite mirni. Gea je trčila ob drobno nebesno telo. Za zdaj obvladamo položaj. Pet gornjih palub je odrezanih od ladje. Sedaj vključujemo havarijske težnostne agregate, pripravite se na ponovno delovanje gravitacije. Čez pet minut bomo objavili nadaljnje novice. Bodite mirni in ostanite vsi tam, kjer ste. 23. Gravitacija se je vračala, na tla so padali instrumenti, posode, aparati. Zopet sem lahko delal. Otrok je v kopeli oživel, cvilil je čedalje glas-ueje in mežikal z velikimi očmi. Obvezal sem mu ranico na trebuščku in ga vrnil materi. Storil sem vse kar sem mogel in moj tovariš še več. Otrok živi! Najbrž bo to rojstvo zapisano v burni knjigi vsemirja. 25. V prestrelino je vdrl vrtinec žarečih plinov in povzročal nova razdejanja. V krmarnici je bil tedaj en sam človek, dežurni astrogator Songgram. Bil je brez moči pred številčnicami ur in merilnih plošč, ki pa že niso ničesar več merile in pokazo-vale. Elektronski možgani so bili popolnoma ohromljeni in Songgram se ni mogel sporazumeti z nikomer in ni slišal nikogar. 26. V krmarnici je bilo čedalje mrzleje, od stropa je vel strahoten mraz, na pultnih ploščah se je nabiral srež in led. Songgram se je bal, da bo helij, ki se je množil nad njegovo glavo napolnil vso strojnico. To bi pomenilo uničenje ladje. Edino upanje so bili črpalni avtomati, ki bi ustavili dotok helija, ga izsesali iz krmarnice in zaprli prestrelino oklepa. 27. Te avtomate je moral spraviti v pogon. Delal je mrzlično in v negotovosti ali ukrepa prav ali ne. Odprl je štiri ročne zaklopke, pritiskal na ročice in končno le vključil avtomate. Pet dolgih sekund, nato so avtomati pričeli delovati. Delali so brez prestanita do šestih zjutraj. Tedaj šele je Songgram spoznal,, da je ukrepal prav in rešil Geo in njeno posadko uničenja, 24. Tačas so se astrogatorji na vso moc zadevali, da bi rešili ladjo pogube. Gea je *e ^ s hitrostjo sedeminsedemdeset tisoč kilometrov^ sekundo. Njeni avtomati so opazili in razbili žajoči se meteor, ko je bil oddaljen devetd“- j tisoč kilometrov, toda zaradi hitrosti je PreIf zašla v območje eksplozije. Drobci so ji razi » oklep v dolžini devetih metrov. go- 28. Naslednjega dne so začeli inženirji s jto* vinsko plastjo prekrivati Gein oklep na n’ jo kjer je bil razdrt. Odprli so varnostne izhoU^. poslali na površino ladje skupino mehan°a^el matov. Ameta je prišel v bolnišnico, da bi !T|C s seboj. Nisem se mogel upreti vabilu. To !s -.jo, edinstvena prilika, da napraviva izlet v PraZ nevarno in neznano prostranstvo,