LETO VI / ŠTEVILKA 25 KRANJ. DNE 20. JUNIJA 1953 GLAS GORENJSKE 'REJA VRF.DNISKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BKZNIK VRFDNJS7VO IN UPRAVA. KRANJ. SAVSKI BHEG Z. 1EIEFON 47f TEKCČI RAČUN PRI NB KRANJ-C K C' LIC A T h24-»T-l27 ' IZHAJA VSAKO SOBOTO LETNA NAROČNINA 400 DIN POLLETNA 2C0 I. IN ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN" ' POSAMEZNA ŠTEVILKA SI ANE S E1NARJEV Veličastno partizansko slavje o Goricah Vedno smo pripravljeni braniti... Deset iisoč ljudi na proslavi ±i. obletnic« Kokrftkega odreda - Odkrili« spominskih plošč na Kališu in Ba-ieljskem smđlu - Govorili so tovariši Tone Fajfar, Ivan Berioncelj-Jehan in Janko Pre%elj-Stane že v petek, 12. junija, so pričeli prihajati v Gorice prvi gostje. Pravzaprav to niso bili pravi gostje, le stari znanci s*) se po večih letih spet vrnili med tisti', ki so jim v času največjih borb, trpljenja in zmag nudili varno zavetje, hrano in moralno oporo. Goričani in prebivalei okoliških vasi so svoje partizanske tovariše nadvse prisrčno in slovesno sprejeli. Vsakdo, Id je ta dan prišel v Gorice, je najprej namerU svoj korak k zadružnem domu, da se še enkrat poslovi od padlih tovarišev in žrtev nacističnega nasilja, ki s<> jih Goričani ob tej priliki odkopali iz raztresenih grol>ov, da jih polože v skupno grobnico sredi vasi. V soboto, malo pred 16. uro so se padlim borcem poklonile številne delegacije. Partizanska neiegacija s Slovenske, skega Primorja, iz Kamnika, iz večih kranjskih in tržiških tovarn, /. Jesenic in kranjski pionirji. Predstavniki teh dele, (racij so bili zadnja častna straža padlim tovarišem. Ganljiv je >>ii trenutek, ko je mati — Jcnstrlova /. .Jesenic — našla svojega sina, za katerega je sicer Vedela, da j« padel, ni pa vedela /:» njegov grob. Ko je prišla v Gončc, ga je ■jpfrMEnaAa— Sedaj ve, da njen sin počiva v goriški grobnici paleg 1"» žrtev — juna kov ljudske revolucije. Ob štirih popoldne je žalni sprevod krenil proti grobnici. Ob 7Vokili žalost Ink se je skl> nil:i bojni zastava Kokrškega odreda, ki jo je na čelu spre-VOdfl nosil stair partizan. Za njo so se ras vratili Itevilai ven ci, krste, svojci padlih, predstavniki oblasti in množičnih organizac;j ter komandni zbor Kokrškega odreda, med njimi prvi politkomisar odreda Ivan Bertoneelj — Johan, komandant odreda Janko Prezelj — Stane, Vlado Peraič — Planin, Franc Jagodic — Krstan itd. Pri prekopu je bilo navzočih 3000 ljudi iz vseh krajev Slovenije. Ko so spustili krst» v grobnico m položili vence, je spregovoril predsednik Ljudskega odbora mestne občine Kranj, blvff. politkhmisar I. grupe odredov tovariš Vinko Hafner-Orisal je junaški lik borcev in talcev, ki so padli v okolici Goric in govoril o drugih padlih junakih Kokrškega odreda: Matiji Blojeu, Stanku Mlakarju, partizanki Ančki, Jožetu Fajfarju — Tomažu itd. Vsi prisotni so počastili spomin ■seh padlih /. enominutnim molkom. Pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja je zapel »Žalostinko«, pionirka iz Goric pa je ob odprtem grobu recitirala »Spomine«. Ob tej priliki je Ml tudi odkrit spomenik 50 padlim partizanom in talcem na območju občine Gorice. Spomenik, ki lina obliko spirale, je odkril tovariš Vinko Hafner in ga izročil v varstvo občinskemu ljudskemu odbori. Gorice, za k.ir s«' je zahvalil predsednik tOVarfi Marini Košir. Isto popoldne, nekako ob isti uri sta bili žalni komomora-I \ji hrli na Kališu Da Storži-ču in na Bašeljskem sedlu \a Kališu je bil 18. junija I!)t'? formiran Kokrški bataljon ali II. bataljon Kokrškeg ; odreda. O tem dogodku je govoril tovariš Stane Mrhar in odkril spominsko ploščo, ki bo rgovomo pričala bodočim pokolenjem o rasti partizanske vojske. Na Bašeljskem sedlu, kjer so 13. julija 1942- leta padli Franc Vodopivec — Ciril, sekretar Okrožnega komiteja in sekretar Vojno-revolucionarnega komiteja v kranjskem okrožju 1941. leta, skojevski aktivist Boris Ručigaj iz Kranja in Miha Bizjak, aktivist iz Trboj, ki ju je vodil iz štaba I. grupe odredov v Kokrški odred, je odkril spominsko ploščo Franc štefe — Miško. Pri odkritju so bili prisotni: sestra in brat Franca Vodopivca, sestra Borisa Ručigaja, patrulja iz Preddvora tn več kranjskih planincev. »Popotnik planinski, ki mimo greš, prav je, da veš, da tu so padli 13. julija 1942 za svobodo in srečo našo Franc Vodopivec — Ciril, Boris Ruči-gaj in Miha Bizjak«, je napisano na plošči. Zvečer so po vseh gorah od Stola do Kamniških planin zagoreli kresovi. Z vrha Storžiča so poletele k nebu številne rakete in osvetljevale tega gorskega velikana, ki stoji kot nema priča velikih partizanskih bitk in zmag. Prav takrat so igrali člani dramske sekcije I>KI> »Svoboda« s Primskove ga v Goricah na Boštevkovom vrtu »Bdeče rože«. V zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne so začele prihajati v Gorice prve partizanski' patrulje. S harmonikami in zastavami na čelu s<> prihajali stari lwrei iz Tržiča, Jesenic, Žirovnice, Kranja, Kamnika itd Iz Medvod se je patrulja pripeljala s kolesi, od drugod je prišla na konjih. Ob pol devetih se je pred spomenikom, ki je bil odkrit prejšnji dan, postrojilo vseh 14 patrulj. Komandirji so predali raport komandantu odred i majorju Prez. lju. Pristopil je komandir primorske patrulje: »Tovariš komandant! Javlja se patrulja s Primorske, ki prinaša iskrene pozdrave vsega primorskega ljudstva borcem in aktivistom Kokrškega odreda ob njihovemu velikemu prazniku. Hhrati pa vas vabimo, da se udeležite proslave 10-letnice ustanovitve IX. Korpusa, ki bo jeseni pri nas na Primorskem.« Za njim vseh 13 ostalih. Po raportih so patrulje odkorakale proti slavnostnemu prostoru, ob spomeniku pa so se začeli zbirati preživeli borci Kokrškega odreda. Ker je bil med vojno uničen skoraj ves arhiv odreda, je vsak izpolnil kartotečni Ust, da se na ta način napravi vsaj približen seznam vseh, ki so se borili v tej partizanski enoti. Prijavilo se je 193 borcev, ki so se nato postrtojilfi in odkorakali, navdušeno pozdravljeni od občinstva, proti slavnostni tribuni. Nekaj po 10. uri so se zbrali Dvojčki namesto stanovanjskih blokov Naš sodelavec je obiskal predsednika gospodarskega sveta OLO Radovljica tovariša Bračiča in se razgovarjal z njim o problemih in načrtih, s katerimi se danes bavi gospodarski svet radovljiškega okraja. Res da je tov- Bračič prišel na novo službeno mesto šele pred 14 dnevi, vendar je že podrobno seznanj-en z gospodarsko in komunalno dejavnostjo v okrajju. Poudaril je, da vsi odseki gospodarskega sveta 98--trivljajo daljši, desetletni perspektivni načrt svojega dela, nato pa je odgovoril na nekaj vprašanj o investicijah, komunikacijah in stanovanjskih problemih v okraju. Kakšne investicijske gradnje predvideva OLO Radovljica v prihodnosti ? Končno smo prenehali s tako imenovano anarhijo v našem investiranju. Prešli smo na načrtni sistem gradnje in razdelili okraj na šest centrov: Kranjska gora, Jesenice, Radovljica, Bled. Kropa in Boh. Bistrica. Seveda bomo v naših turističnih centrih, Kranjski gori in na Bledu Investirali največ za razvoj turizma in gostinstva Gradijo se tudi tri vzpenjate in sicer na Mežak-Ijo, na Vogel m na Pokljuko. Na Me/a ki jo bo tekla vzpon jača še to leto, na Pokljuko pa prihodnje leto. Zgradili jo bo- do ljubljanski železničarji, material pa bodo izdelala domača podjetja. KaKšne so komunikacije v okiraju, zlasti še, ker prihaja v okraj veliko turistov in izletnikov tudi z avtomobili ? Kot glavna prometna žira veže okraj betonska cesta Ljubljana — Bled. Vendar je precej odsekov, kjer avtomobil zagrne ljudi v oblak prahu. To je brez dvoma kaj malo privlačno tako za naše ljudi kot za tujce, ki prihajajo v naše kraki na oddih. Na vsak način moramo še letos končati z asfaltiranjem odseka ceste Žirovnica — Jesenice, Prav tako bo_ (Nadaljevanje na 3. strani) na tribuni: član Izvršnega sveta LRS tovariš Tone Fajfar, član CK ZKS tovariš Stane Bizjak, predstavniki Okrajnega ljudskega odbora Kranj, s predsednikom tovarišem Koš-meljem na čelu, Ivan Bertoneelj, Janko Prezelj, Janez Mlakar, Vinko Hafner, Stans Ker-stner, Franc Štefe - Miško, major Miloš Rutar in drugi. V i-menu pripravljalnega odbora je prisotne borce in deset' tisoč-glavo množico pozdravil tovariš Milan Loštrk, na kar je govoril tovariš Tone Fajfar. v imenu Glavnega odbora ZB Slovenije je čestital borcem Kokrškega odreda k prazniku in govoril o doprinosu te partizanske enote v sklopu ostalih odredov in brigad v borbi za osvoboditev naše domovine. Dotaknil se je tudi najnovejših zunanjepolitičnih dogodkov, med njimi tzv. sovjetske mirovne ofenzive in italijanskih pretenzij do našega ozemlja. Za njim je govoril o ustanovitvi in borbah Kokrškega odreda eden najstarejših borcev odreda, njegov prvi politkomisar tovariš Ivan Bertoneelj - Johan, na koncu pa je pozdravil zbrane bom- njihov komandant Janko Prezelj -Stane. Ob tej priliki so mu pionirji iz Goric poklonili šopek rdečih gorenjskih nageljev. Popoldne so v kulturnem delu programa nastopili združeni moški pevski zbori. Pelo je 175 pevcev iz Kranja, Stražišča, Tržiča, Križ in Du-pelj pod vce' itvom Petra Lipar-ja. V programu so sodelovali tudi mešani pevski zbori iz Tržiča, Mengša, Križ, Corkelj in Kranja pod vodstvom Franca Demšarja. reeitacijska sfuipU-na Tekstilnega tehnikuma iz Kranja, ljudsko-plesne skupin© iz Kranja. Kokrice, Primsko-vega, Preddvora in Dražgoš in godbe na pihala iz Kranja, Tržiča in Šenčurja ter godba Ljudske milice iz Ljubljane. «'ltn Izvršnega sveta l.ltS tovariš Tone Fajfar govori zbranim borcem in ostalim udele/ neem partizanskega slavja. — Komandant odreda tov major Prezelj sprejema raport. — Tovariš Prezelj pozdravlja svoj,, vojne tovariše. — Ivan Bc loncclj Johan, prvi polltkomlSBT Kokrškega odreda govcrl o razvoju te partizanske enote — Borci Kokrškega odreda in ostali udeleženci proslave pred slavnostno t ribuno.— Pred spomenikom žrtev ljudske revolucije. wnrnsnr - w->r!V-,: . .J)**. ODLOČNA IN JASNA BESEDA Govor maršala Tita v Bevamu le pokazal kratkovidnost italijanske politike Eden bistvenih vzrokov, da je palača Chigi z »nezadovoljstvom sprejela« nedeljski govor maršala Tita na proslavi 10. obletnice osvoboditve Istre v Beramu pri Pazinu, je vsekakor ta, da so italijanski politični krogi pričakovali v njem vsaj trohico popuščanja, da pa so se jim upi izjalovili. V mešetarskih možganih italijanskih politikov je vznikla fiksna ideja, da bo rimi so živeli Slovenci za časa Mi^isolinijevega režima. Dvojezični napisi, za katere so se Slovenci tako vztrajno in odločno borili, so odstranjeni. Na deskah pri vhodih v vasi in po hišah se bohotijo poitaljančena imena slovenskih krajev in ljudi. Ljudje iz Rima pa si prizadevajo spremeniti narodnostno strukturo cone A tudi s kolonizacijo. Vse več novih italjan-skih doseljencev se naseljuje 9las naših brnim? Druga plat zvona mogel k še tesnejšemu zbliža-njiu dveh sosednih držav, je postal po zaslugi italijanskih vladnih krogov, kamen stodti-ke. Prav zato je bilo potrebno povedati odločno: »Tu smo m tu bomo ostali!« Ne bomo priznali nobenega nasilnega spreminjanja etnične strukture cone A. N j a drugi strani pa je go-J vor maršala Tita zelo Maršal Tito med govorom v Berumu hrušč in trušč s katerim že več kot leto dni limitirajo za Trst, slej ko prej vendarle imel vsaj de km uspeh. Odločne in preudarne besede tovariša Tita, so znova vse te upe razbile. In prav tak odgovor je bil potreben iz dveh razlogov. Spričo vse večjega vmesevanja Italije v tržaško upravo (z odobritvijo zasedb'■-nih sil v anglo-am:riški coni), so se razmere v katerih žive Slovenci v Trstu tako poslab šale, da jih lahko primerjamo samo še z razmerami, pod kate - v doslej čisto slovenske kraje. Na milijarde lir trosi italijanska vlada letno Za gradnjo stanovanjskih naselij za te priseljence. Do sedaj so zgradili ali pa še grade stanovanjska naselja v Sv. Križu, Prošeku, na Opčinah in pri Devinu, V štivanu — izrazito slovenski vasi v coni A so že lani zgradili naselje za italijanske ribiče itd. Skratka, uporabljajo se stare, preizkušene raznarodo-v irve metode fašističnega režima. Namesto, da bi mešani na.ixxlino.3tni .sestav STO pripo- jasno in nedvomno izrazil stališče vsega jugoslovanskega ljudstva do Balkanskega pakta in vseh drugih miroljubnih di'zav na svetu. Italijanski politiki so se v zadnjem času močno trudili, da o-majejo zaupanje, ki ga Jugoslavija uživa v svetu. Posebno dobrodošla jim je bila sedanja sovjetska »mirovna ofenziva«, ko so Rusi ponudili Jugoslaviji izmenjavo ambasadorjev. Italijanski politiki, ki so seveda »pozabili«, da se to lahko tolmači samo kot velika moralna zmaga Jugoslavije na eni in kot zlom sovjetske ekspanzionistične politike na drugi strani in končno tudi to, da formalna ureditev medsebojnih odnosov nikakor ne pomeni normalizacijo odnosov, so se začeli tmditi iz petnih žil, da dokažejo, kako nestabilen partner je Jugoslavija, tako v Balkanski zvezi kot v obrambnih naporih miiraljub, nih držav na sploh. Njihov cilj pri tem je bil več kot jasen: izolirati Jugoslavijo, da bodo laže zadostili svojim imperialističnim apetitom. Jasne besede maršala Tita, so jim izbile iz rok tudi to »orožje«. Ne po besedah, po dejanjih je treba soditi zaveznika. In prav Jugoslavija je bila tista, ki je doslej vedno dokazala, da zna ceniti prijateljstvo in zaupanje, medtem ko se Italijani s tem ne morejo ravno ponašati. Ko je inozemski tisk komentiral govor maršala Tita, je posebno pozitivno ocenil jasno in realno stališče do zgoraj omenjenih problemov. Na splošno je ta govor v političnih krogih odjeknil zelo pozitivno. Kar pa je najvažnejše, vodilnim ljiudem v Italiji je še enkrat jasno povedal mnenje vseh Jugoslovanov: nismo me. šetarji, nočemo nobenega licitiranja, pripravljeni pa smo s poštenimi medsebojnimi razgovori rešiti vsa kočljiva vprašanja. P llmd filmskega arhiva, med njimi »žena mojih sanj« (ne »dajma.. .«), ki je bil predmet kritike tovariša »D« v »Glasu Gorenjske« dne 30. maja, predstavijiajo zbuiko kaj raznovrstnega arhivskega blaga, ki ga filmski arhiv predvaja le kot študijski material. Namenjen je tistim interesentom, ki v njem ne iščejo samo kvaliteto, katere taki filmi res večinoma nimajo, posebno, če jih gledamo z današnjimi očmi in presojamo po sodobnem okusu. Nikakor večine tega blaga ne moremo primerjati in vrednotiti z današnjimi merili, kljub temu pa utegnejo kot material v razvoju filmske umetnosti predstavljati zanimiv dokument dobe, v kateri so nastali. Le s tega stališča, ki ga predavatelj poudari ob začetku predstav, je treba presojati te filme. Filmski arhiv predvaja torej redko študijsko gradivo, ki ni dostopno vsak čas in vsakomur in že to samo dejstvo loči take predstave od ostalih, s sodobnim programom. Ti filmi so zaradi svoje starosti do precejšnj-e mene »zma-hani« in je treba nanje izredno paziti. So pa nenadomestljivi, zato imajo v svetu visoko ceno; samo za »Imen-see« ponujajo vsoto 10.000 DM. Razume se da takratna dramaturgija in tehnika še daleč zaostajata za današnjo, kakor, če je dovoljena primera, stari modeli železniških lokomotiv za današnjimi superstro-ji. Zaradi tega pa oni niso zgubili določene vrednosti, oziroma so postali celo redkost, ki je zgodovinsko nenadomestljiva. Zato so očitki dobronamernega kritika D., kakor jih sicer razumemo, vendarle dokaz piščeve subjektivne občutljivosti in zato stvari krivični ter u-stvarjajo videz nekakšne diverzije filmskega društva. V vseh kinotekah sveta predvajajo samo filme, ki niso več v rednem prometu. Vmes je prav mnogo takih, ki jih je mogoče predvajati samo publiki s pravim razumevanjem za namen kinotek, ki se morajo iz dohodkov tudi vzdrževati, nakupova,ti in množiti svoj arhiv ter ga varovati tako, kot zahtevajo predpisi. Film »Žena mojih sanj« in vrsto drugih, si je letošnjo zimo ogledalo veliko število ljubljanske publike, ki je pravilno razumela namen takih predstav. Filmski arhiv je M&D ustregel še Kranjčanom, ker je bilo slišati očitke, da ima Ljubljana vsepovsod privilegije, podeželje pa se zapostavlja. Tako je prišlo do študijskih predstav tudi v Kranju, kar ]x\ se zdi kritiku D. vsilje- vanje problematičnega bliaga. Tako je torej sedaj videti, da v Kranju tega namena nismo dovolj poudarili in popularizirali, da se je celo kritik, sicer dobronamerno, spopadel z u-mišljenim nasprotnikom. V Beogradu n. pr. ima Kinoteka redne filmske predstave, o katerih poroča kritika z ozirom na stališče, ki smo ga navedli tu in nikomur ne pade v glavo, da bi zaradi takih filmov krivil Kinoteko, ki z njimi interesentom postreže. Tako ie tudi drugod. Podpreti v ocenah ali poročilih prizadevanja filmskega arhiva s pojasnjevanjem svoji publiki, še bliže označiti speci-fiko posameznih filmov, dopolniti študijsko vrednost takih kjnotečnih predstav, ne pa u-stvarjati psihozo in očitati neki lik^l.p reakcionarne namene »gospode« pri Društvu slovenskih filmiskih delavcev — to naj bi bil po našem mnenju smisel takih poročil. Toliko v blagohotno pojasnilo, da bo javnost slišala tudi drugo plat zvona. Razume 3e, da po vsem tem podobnega poskusa, brez temeljitih predhodnih razgovorov, v Kranju ne bomo več tvegali. K temu nas sili zgrešeni odnos do študijskih predstav našega filmskega arhiva Sekcija filmskega arhiva pri Društvu slovenskih filmskih delavcev Sprehod po Kranju V Kranju zadnje čase na vseh koncih in krajih kopljejo, popravljajo hodnike, ceste, o-lepšujejo izgled mesta, tako da bo nemara Kranj v nekaj letih tudi s svojo zunanjostjo in urejenostjo dokazoval, da je metropola Gorenjske. Vendar bo treba dotlej še marsikaj popraviti in odstraniti. Naj navedem samo nekaj stvari, ki mestu niso v čast. Začnimo pri železniški postaji. Piehod čez tirnice pred kolodvorom je za sedaj še precej neroden. Premikanje tovorov po slepem tiru čez cesto je nevarno in bo nujno čimprej postaviti zapornice, ali slepi tir premestiti. Lepo je, da je končno cesta od mostu preko Save do kolodvora tlakovana in hodnik urejen. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z ravnico ob Savi; še zmeraj je zapuščena, vrhu vsega pa jo »kra- Vandalizem v Žirovnici Takoj po osvoboditvi so v Žirovnici postavili 29 talcem, ki jih je okupator postrcilil 1. junija 1942., lično izdelane spomenike z vzidanima fotogra-fijamii žrtev. Pred nekaj dnevi je neznan vandal s kamenjem uničil 5 fotografij in s tem izkazil spomenike, hkrati pa, čeprav se morda tega niti ni zavedal, pljunil na narodno-OKVolKKir.no gibanje in njegove žrtve. Po vsej verjetnosti gre le za pobalinstvo slabo vzgojenih otrok, ki pa si ga tujec lahko povsem napak tolmači. Fot/grafije bo nujno popraviti, hkrati pa poizvciuVti. kdo je krivec tega barbarstva F. Mihova? sita« vozova cirkuških ljudi, ki bodo po vsej verjetnosti kmalu dobili domovinsko pravico v naš£m mestu .. • Most čez Savo še vedno nima javne razsvetljave. Kaj nam pomagajo samo lični stebri, na katerih naj bi bile pritrjene svetilke? Pa pojdimo preko mostu! Na desni strani spet leži kopica najrazličnejših smeti in stare, zavržene šare. Delavski dom bo nujno prepleskati in napis Delavski dom — ljudska kuhinja obnoviti ali odstraniti. Ne vem tudi. čemu je potreben na hiši št. 17, na Savskem bregu, še napis Fleischhauer und Sel-cher? Na Titovem trgu imamo gostilno LOMO, kar nam pove napis nad vhodom, vendar je na steni še zmeraj videti napis Gostilna Bidovec, pod katerim kuka Gastvvirtschaft. Izložbena okna naših trgovskih podjetij so res da že lepo urejena, vendar je še tu in tam videti orumenela vabila na zdavnaj pozabljene prireditve. V Reginčevi ulici so pozabili, da je doba okupacije že dolgo za nami, kajti nihče se ne spomni, da bi napis »Baokerei Krirohai« odstranil. V oči pa ne bodejo samo takile napisi! Dom JLA jih nima, pa vendar ne vzbuja v nikomur občudovanja, kajti njegova okna so tako zaprašena, da ne vidiš ne ven ne noter. Pa pojdimo še v park Svo-txxle. Nasadi in klopi so brez prigovora, ko pa se ozreš za hip naokrog, zagledaš na stavbi poleg Gorenjske tiskarne na-p ■ Kino Talija, pod njim pa /. deskami in zaboji za m ase na okna in kot spomin na pretekle dogodke stražarsko utioo. 11 Franc Štele - Miško ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA Na Koroško . . . Popravek: V zadnji številki sc je v tretji stolpec desetega nadaljevanja »Rojstva Kokrikega odreda" vrinila neljuba pomola, ker je tiskarski škral izpustil kar dve vrstici ' Stavek: /a komandanta bata Ijona je bil postavljen liane. Stružnik Nje jač,.... l»i se moral pravilno glasiti. Za lOmaiHantH bataljona je bil postavljen I rane Šiška - črto, /a politkomisarja \nton Stcfc Roslja. /a intendanta pa Jo/.e Stražnik Meja c. V lem času je bataljon odkril in likvidiral, poleg Lukanca i/. Kovorja, le se dem družili izdajalcev in agentov. Sredi julija je bataljon v Puterhofu uničil tudi velik lesni obrat. 2c pred lom je la obrat delno onesposobila Kokrška čela. veilđar so ga Nemci kmalu obnovili Da sito ne bi ponovilo, je bataljon uničil elek inčno železnico, s katero so prevažali les i/ Medvod na ŽagO, vse žičnice za spravlja nje lesa v dolino in žago požgal do tal S to akcijo je bilo vandalsko uničevanje gozdov v tem predelu popolnoma ustavljeno 25 julija zjutraj je bataljon med Dupljami in Križi napadel avtomobil z gesta povd iz Kranja, namenjenimi v Tržič Ker sta oba mil ral 'je/, a odpovedala, je bil uspeh le delen. Kanjan je bil en gestapovce /ve čer istega dne so napad ponovili, tO |m>I na glavni cesti Kranj Jesenice. I bili so štiri policijske funkcionarje ,med njimi hauptma na Scnadllcha, komandirja I smučarske pO liciiske Čete /. Bleda, avtomobil pa zažgali Tokrat so prišli do brzostrelke, pištole in torbice s podrobnimi načrti nemškega napada na partizafK v Jelovici Toda. ni še uspelo vzeti vsega onožfo ko so luli la na padeni, Sel« i/ zaplenjenih načrtov in kas nejših poročil so ugotovili, da je napadeni avtomobil vodil .SO-HM> avtomobilsko kolono, ki je / gorenjskega predela odhajala v Selško dolino, da bi tam naslednjega j Utrt sodelovala v veliki bajki, ki so jo Nemci pripravili /oper partizane na Jelovici rOmenjenih je le nekaj največjih odre-dovih akcij v prvem mesecu njegovega obstoja. Preveč bi bilo, na tem mestu sovo rili o vseh Številnih odredovih borbah in akcijah v letu 11»ti*, kajti že našteli podatki nam pričajo, da je Kokrški odred v tem času kakor tudi v poznejših letih opravičil svoj obstoj in izvršil vse naloge, ki so se. poslavljale predenj, posebno še, če pomislimo, da se je moral borili na sorazmerni> najtežjem gorenjskem predelu, kjer so boleli .Nemci za vsako ceno obdržali preko Karavank nepretrgano zvezo s Koroško Toda prav v leni času je posegel odred tudi na Koroško V začetku julija je odšla preko Dolgih njiv na Koroško prva pa trulja z. nalogo, da [K)izvc za situacijo pri naših severnih bratih, o čemer odred do tedaj še ni imel nobenih točnih poročil Patrulja se je vrnila 17 julija. Obšla je Selo. Kote, železno Kapljo, Obirsko itd. Poročala je, da so na Koroškem mobilizirani vsi moški od 17 do 60. leta. dalje o velikem odmevu partizanskega gibanja in o neverjetnem pogumu in veri v skorajšnjo osvoboditev Poročilo navaja tudi strah in preplah hiUerjanoev zaradi eventualnega vdora partizaftOV preko Karavank Koroško ljudstvo pa je borce povsod z. zadovoljstvom sprejelo in se podrobno zanimalo za program osvobodilne borbe Patrulja je nadalje prikazala nujnost političnega dela na Ko roškem, kajti med prebivalstvo še ni pro drla organizacija OF, prav lako tudi literatura ne Na osnovi teh ugotovitev Je štab odreda sporazumno / grupnim poveljstvom odredil, da odide nekaj borcev lakoj na Koroško, kjer naj bi politično delali in or ganizirali OF, Ta naloga je bila poverjena Stanetu Mrharju. ki je z nekaterimi dru gimi tovariši vred odšel sredi poletja preko Karavank V veliko pomoč mu je bil Ivan Zupane - Johan, doma i/. Bal, ki je takoj DO vključil vi Avstrije v II. svetovno vojno zbežal v Jugoslavijo in sc že v prvem letu priključil partizanom. II. bataljon je v leni času nmo/.il svoje vrste Številčno se je okrepila II. četa, ki je št( lizaeiji domačinov 50 mož Mobilizacija je bila izvržena V Stranjah, Sidražu. Ambrožu znatno po-na jniočnejc a pO mobi- Spomonili |M>d Stor/ičeio padlim iKinriii in okoliških vaseh. f>. julija je vstopilo v bataljon preko 20 Dupljancev, med njimi celoten „Dupljanski zvon', dobro znani pevski tbor, ki je bil že od leta 1960 V napred nih vrstah. Ta zbor je prinesel kasneje jHimeiubno razvedrilo v paiii/ansko življe nje, posebno ob večernem kramljanju pri tabornih ognjlh Cesto je nastopal tudi v akcijah po posameznih vaseh. Nekaj dni kasneje se je priključilo parli/anom več borcev i/. Goric, prihajali pa ko tudi i/ Tržiča in i/ drugih krajev hS julija je imel Kokrski odred .'» (VI in 2 bataljona V prvem bataljonu i«' btto 92 borcev, v drugem pa 129, brc/ Haba odreda. Oboroženi so bili z 1 težkim milral je/om 7 puškoinilraljezi, .'l brzostrelkami, 119 mav zerieami. 21 avstrijskimi. .r» italijanskimi in I lovskimi puškami. 90 pištolami in preko 10 bombami. Drugi bataljon je imel (2.590 nabojev ca •"» tnitraljezov in 7.r» mavsoric, .'512 nabojev za ti avstrijskih. 217 /a '_' italijanski 60 /a lovske puške in 21"> za 0 pištol. Za prvi bataljon ni znano število municije, ker je d,i |>oro(\ila uničen (|K>-dalki 0 oborožitvi so vzeli iz poročila štaba Kokrškega odreda štabu grupe, pod št. 31., I dne 24, julija 1942. Original hrani muzej NOB Takšna borbenost, ne samo Kokrškega odreda ampak celolne grupe gorenjskih odredov, je okupatorja popolnoma zmedla. Spričo tolikšne partizanske aktivnosti je poslal povsem nemočen, saj ni niti vedel, kje naj bi partizane pravzaprav napadel, ker so bih |e li lakoiekoč vsak dan drugje. Še lako pripravljene bajke niso prinesle zaželenih rezultatov Strah pred naraščajočim uporom in bes nad lastno neinočjo je privede! okupatorja do popolne podivjanosti. Posluži! se je strahovitega terorja nad civilnim prebivalstvom 2, julija so Nemci uvedli policijsko uro. Med '20 in I uro ni smel nihče i/ hiše. Vsak prestopek se kaznuje s strelom brc/ kakršnegakoli opozarjanja Uvedenih je M vrsto drugih podobnih ukrepov in lo vse, da Id odvrnili prebivalstvo od partizanov. Razen preganjanja In zapiranja se stopnjuj«- tudi množično streljanje talcev in uničevanje celih vasi. /a vsako partizansko akcijo streljajo ne več po pel. ampak po lOj 20. 50 ali še več talcev Tako so saino v juliju na področju, kjer je napadal Ko-krški odred, poslrelili lireko 200 ljudi In • vasi popolnoma uničili Največ talcev sO poslrelili v Bistrici pri Naklem, ubili s*' 59 ljudi, V In talco iz Regunj, Huma m Gradišča, kjer so v ogenj zmetali 1"» v:.'~ ščanov Požgali so tudi Koreno, kjer je to vaščanov končalo \ ognju; med njim« tudi 71 let stara ženica Seveda pa tu n«80 všteti vsi tisti s področja Kokrškega odreda, ki jih je okupator v tem času pobii |m> raznih zaporih In taboriščih Sovraa je vse bolj Strahotno divjal Julijski dnrv v lelu 1942 bodo ostali v spomin.....>'','l,,> OBf po pravi.a kol najbolj krvavo obdobl Okupatorjevega divjanja v vsej l-lclni *()J ni. AH ho referendum rešil vpraš nove šole v Vodicah? (Nadaljevanje s 1. strani) mo asfaltirali cesto od Bohinjske Bistrice do Zlatoroga ob Bohinjskem jezeru. To bo za Bohinjce prav gotovo velika Občinski ljudski odbor Vo- odobril 1,200.000 din. Tudi pre. val, da ne more prevzeti od- nju tega vprašanja, in je bil pridobitev. Dalje bomo posta-dice je že lansko leto sprejel v bivalci, Id so se posebej v ta govornosti pri gradnji šole, postavljen bolj za zaviranje, prj Bitnjem nov betonski triletni gospodarski načrt tudi namen zbrali na zborih voliv- kritiziral okraj, ki je odobril kot pa za rešitev tega vpra- most namesto lesenega. Pred gradnjo nove osemletke za cev, se z gradnjo strinjajo. Ta- le 1,200.000 din v letošnjem le. sanja. videvamo da bo stal 30 do 40 področje občine, to je za 16 koj so obljubili 450 prm lesa, tu (zelo dobra je bila pripom- šele pod ostro kritiko in n^ilijonov' dinarjev. Kljub vi-vasi in naselij. Dosedanje tri kolektiv Opekarne Vodice 100 ba tajnice, da še teh sredstev pritiskom mnenja zastopnikov soki številki sem prepričan, da šole v občini že dolgo ne ustre- tisoč zidakov, množične orga- ne bodo mogli letos porabiti, če množičnih organizacij ie Ob- se bo gradnja na vsak način zajo več, niti glede potrebe šir- mzacije bi prispevale z de- se bodo še kaj časa prepirali) cmski ijum ,,b,-,in o ifn i v- v • i- ± l ■ ■ , ^ 2*u -i i i „i .i w ™v„*wwi *«Jn ^ ,o ^Krt c v sadova jlisKem oki aju so ko- da bi obsojenec zaradi tatvin mansuranjem in potrdili cenik i"1" Ok0l,;Sk<^'l.Ok,":,J!l nM° ' ' v r i,' loradskega hrošča do sedaj na- v podjetju po presta", kazni, zdravstvenih uskig Okrajnega T- ""r r"' , l"T' " 1 I " m "'-s sam<> V va*«vh P°ljŠica ko*ni dobil sluSbe, padel na zdravstvenega doma v Kranj^;. vosti« imeli polne roke dela, če volj »oboroženi«, saj jim pri- m po^m g tem seveda še ni bodo breme socialnega skrbstva, kot Izvoljen je bil nov sodnik o hotel, krom,,,, pridelat. £anjkuje motornih m ročnih ^ da se ne more pojaviti ^ ^ zgodilo v Tržiču Okrožnega sodišča v Ljubljani, zase. Letos bo uničevanje škropilnic. Primanjkuje pa tu- tu> mo videli, da se je povsod, kjer so lani uničevaiH koloradskega hrošča., stanje popravilo, tam pa, kjer so to akcijo zanemarili, zelo poslabšalo. V kranj- yk,,n okmju je btto tami oku- je opozorila «|elovni k.»l ki,v/. k, enkulira v hladilniku. Pri ap^"V"iSi*h^ Zeno 17 odstotkov vseh krom- • ----- -■- j------ t----1*---- *— — ^- —*_i----— Zakaj ie eksplodirala peč v jeseniški železarni pl.rflšč al, :"X: ha oImI -U»\ i|1id • P»viš.iie v vseh -22 (»bčinah. Zaradi dokaj dobro organizira ne akcije proti temu škodljivcu, se Je letos .stanje močno po pravilo I)o »odaj so našli kolo radske-a hrošča a iino na I 10 parci-iah aii 8H,71 ha utidalin valni' povrane. Najdeno je bi lo Kisi hrošče v. :;o«l U.ink in RM5 jajčec. Večina okuženih parcej pa o1 >L na Jesenicah, psi, 29. maja 1053 okrog 11. ,\.t pHšlo RS bodo proučili posto- sl<|. kaiternn jie konterenca iz- nok kako hi na novac m nre '"•""> t:,kih •"i s,,čnth - kla priznanje. ^ mlčm lc>čm rudo tudi pri sorazmerno novih pe- Razprava J> dokjizala, da bo od' boksita in dobili uporablji- kllne Do nesreče je po naknadnih čeh ter se to dogaja tudil v visoko razvitih industrijskih državah. Zato je posebna previd v»aj s Škropljenjem zatrli tega v trenaitku razjedlo steno hla- 11031 Pri tem delu nujno potreb- pogledu je bilo na Jesenicah Pri začetnih delih nove avto-škodijivea dllnik,, tako da je tekoča ma- na. doslej marsikaj narobe. Gre mobilake ceste Zagreb — Reka nujno posvetiti več poizornosti vo rudo za naše železarne, bok- problemom družbenega uprav- sit pa bi prišel prav našim Ijuija in politično Ideološki tovarnam gline in aluminija, vzgoji članstva, zakaj v tem Radovljici ne smemo graditi blokov, ker je turistični center z vilami. Zaradi tega si bomo pomagali z gradnjo dvo-stanovanjskih hiš, tako imenovanih dvojčkov, če bomo z delom tako resno nadaljevali, bomo stanovanjsko krizo rešili prihodnje leto do jeseni. Naj vam še povem, da bomo barake nasproti kopališča še letos podrli, na prostoru pa zgradili fizkidtirmi park. Dokler ne rešimo stanovanjskega vprašanja, pa je vsak dotok gostov v naš kraj nemogoč. V Radovljico je včasih prihajalo do 1500 leto-viščarjev na oddih, sedaj pa ni nikogar, saj imamo samo nekaj nad 50 prenočišč v domu Slavka Šlandra. Vse privatne sobe pa ima stanovanjski urad. Precej podobna slika je na Bledu, z razliko, da imajo tam okoli 3000 sob za letovišč ar je. Zato pa stanovanjski problem ni nič lažji, ker stanovanjski urad, da ščiti letoviščarski prostor, zavrne vsako prošnjo. Prav tako kot v Radovljici, bomo tudi na Bledu morali graditi dvojčke. Kakšne bodo ostale investicije v okraju? Predvsem mislimo elektrificirati vse gorske vasi, kjer še nimajo elektr. toka. Zgraditi nameravamo vodovod po vseh krajih, kjer ga do danes ni. Poseben problem je blejska kanalizacija, ki ga bomo prav tako rešili. Kakšno je stanje gozdov v okraju ? V začetku leta so bile izračunane kvote za dovoljen posek. Seveda se privatniki teh niso držali in so sekali visoko preko dovoljenja. Kontrola nad sečnjo je kaj težko izvedljiva, ker nimamo za to ljudi. Prav tako smo premalo pazili na racionalno izkoriščanje gozdov tudi v državnem sektorju. Kvote dovoljene sečnje so bile zaradi potreb prekoračene prav v vseh občinah. Zato bomo ustavili izdajo dovoljenj za sečnjo ter dovolili posek v res najnujnejših primerih. Imeli smo namen pogozditi obširne predele, vendar nismo dobili preko 200 tisoč sadik smreke, ki smo jih naročili. Tako smo si pomagali s črnim borom, kostanjem, jesenom in bukvijo. V gornjesavski dolini pa smo posejali seme smreke in meoesna- V obmejnem pasu se je pojavil lubadar in okužil obširna področja. Ker se okužba širi še naprej, bo okraj formiral ekipo delavcev, ki bo podrla in verjetno požgala vsa okužena drevesa, ne glede na lastništvo. Spravljanje lesa v dolino bi bilo zaradi težko dostopnega terena neizvedljivo, zato bomo morali storiti omenjeni ukrep. Odkod boste črpali finančne vire za vsa ta predvidena dsla, ki ste jih našteli? Sredstva bomo črpali v večini iz razlike akumulacije med republiko in okrajem ter iz davka na plače. Prav tako mislimo, da nam bodo podjetja, iz sv ojega fonda za prosto razpolaganje nakazala denar. Moram povedati, da nam je jeseniška železarna v ta namen že nakazala 200 milijonov. želim načeti še en problem, ki ga bomo morali v najkrajšem času rešiti. — Iz zemljiškega sklada, ki je last splošnega ljudskega premoženja, so občine razdelile zemljo med delavce. Ta zemlja pa ni bila produktivna, skupnost ni od nje idčesar imela, ker so jo obdelovali samo za lastno potrošnjo. Zato je nujno, da se ta zemlja vrne v zendjiški sklad splošnega ljudskega premoženja, občine pa bodo morale ustanoviti nove ekonomije ali zadruge. Le na ta način bo skupnost dobivala pridelke iz zemlje, ki je, kot rečeno, last splošnega ljudskega premoženja je zaposlenih nad 6000 delavcev. To novo avtomobilsko cesto, po kateri bodo lahko vozili avtomobili s hitrostjo do 100 km na uro, bodo končali do leta 1955. Skoraj 4 milijarde za stanovanja in nad 2 milijardi 7-\ razvoj industrije ho l°toa izda! LOMO Ljubljana- V gtaiiaji h ?e več hiš, nekatere pa bodo v kratkem začeli graditi.Skupno bo zgrajenih S£U99 stanovanj, kar pa. fe zdaleč ne bo krilo velikih potreb našega glavnega mesta. Učenci Metalurške šole so igrali „Revizorja" 3a feaj pravzaprav gre? Ne vem, če vedo tisti, ki se Potreba po prosvetnem do- cerkev v mu v Poljanah je namreč res lija iz- velika. Vsa občina nima pri- ta se še vedno odpirajo Mi- prizadevanja v tem zavodu, za okoliški kraji, kamor pojdejo ®eUti sedanjih prostorov v mernega doma. Kulturno dru- nulo soiboto, nedeljo in torek kar zasluži — poleg režiserja, mladi igralci gostovat. Prosvetnem domu, še vedno štvo zato ne dela tako kot bi so učenci Metalurške industrij- inscenatorja, odrskega mojstra Res je bilo tako. Ko so učen- upirajo izselitvi^ da pravzaprav lahko. Igralska družina, pev- Jesenižko Mestno gledališče znanje. Z izborom dokaj zah- dim igralcem. Upati je, da boji.- letošnjo gledališko sezono tevnega dela je dokazala in- do dramsko skupino jeseniške ^J1Ul odločbi, da. se ceri zaključilo, toda gledališka vra- tenzivnost kulturnoprosvetnega Metalurške šole bolj razumeli ™Janah mora do 1. juh; KULTURNE NOVICE ke šele uprizorili tu Gogolje-vega »Revizorja«, te dni prirejajo gojenci jeseniške glasbene šole javno produkcijo, za Dan učencev v gospodarstvu pa pripravljajo učenci Vajeniške šole A. Linhartovo »županovo MickoT. V posezoni se uveljavlja torej mladina. Učenci jeseniških šol se predstavljajo javnosti z v resnici dobro naštudiranimi deli. »Revizorja« so naštudirali učenci Metalurške industrijske šole v režiji svojega učitelja Janeza Svoljšaka. S študijem so pričeli v začetku drugega polletja in imeli skupno nič manj kot 52 vaj. Po zamisli inscenatorja Matevža Šuštarja so izdelali pod vodstvom inštruktorja Zvo-neta špeca tudi kulise. Komedijo so dobro naštudirali in je bilo videti, da je vložil režiser v delo mnogo truda. Boljše od moških, so bile podane ženske Kamnik Kamniška gimnazija je imela in inspicienta— pršiianje~tu- ci Metalurške industrijske šole P1^0 v lastno skledo. In skl zbor~ itd. ne najdejo pra- <* zaključku šolskega leta G70 di šolsko vodstvo. Manj pri- minulo nedeljo gostovali v vendar je temu tako! Natolce- vega prostora niti za vaje, kaj dijakov. Od teh jih je izdelalo vanje, da se s tem hoče pre- šele za nastope. Z eno besedo, 424 an 63 odstotkov, popravni prečiti verske obrede, ne drži. dom bi bil edino kulturno ža- izPJt ima 10S- razred bo po- Nasprotno, občinski ljudski od- ^šče v občini. Razen tega bo navijalo 80 dijakov. Nasploh so bor je pripravljen začasno od- z izselitvijo cerkve iz kultur- letos diJ,akinje boljše od dija- stopiti prostore v Mladinskem nega doma rešeno še eno pere- kc(V- 0cilhcmh je 8 dijakov in 20 domu na Hribu. Torej, za kaj 5e& vprašanje V domu bodo diJakinj, prav dobrih pa 26 di- pravzaprav gre? Objektivno lanko .stanovali prosvetni de- in 36 dijakinj, pogledano, za namerno zavira- lavci predvsem profesorji mž- n,,,^,,., M , . . nje kulturno-prosvetnega dela - JLZL-aZ kiFdo sedai ni r****** Na kamniški gim- v občini ki pa ne gre nikomur De ^nrlnaziJe' do sedaj ni. nazi]1 ho v dneh ^ 21 d 2g hove stanovanjske prilike so razstava risarskilTin ročnih d-1 celo tako slabe, da Svet za ter fotografij, ki so jih v teku prosveto in kulturo pri OLO leta posneli člani agilnega gim- Kranj resno razmišlja, da bi nazijskega fotokrožka. gimnazijo v Poljanah ukinil. 18 sab, ki bi jih z dograditvijo Uspele karikature igralcev kulturnega doma dobili, bi ta »Celjskih grofov« je napravil problem odstranilo z dnevnega tov. Bogdan Potnik. Razstav- reda, poljanskim otrokom pa ljene so v oknu kamniške knji- še v naprej omogočilo nadalje- game. n ^klika ter vanje šolanja v lastni vasi. Sprejemne ^ £ V času dokler se ne zgradi gimnazijo -e Fravilo 3? Razstava v Krizah V dneh 6., 7. in 8. t. m, je priredila petrazredna osnovna šola v Krizah razstavo šolskih izdelkov. Lepo in sistematično so bili razvrščeni zvezki spi-so\Tiih in računskih nalog ter Prizor iz Gogoljevega »Revizorja« deška ročna dela. Sledila sem izdelkom iz naj- nova cerkev, pa bi se cerkveni EfcSZTlo' jfiTima"' panS^S nižjega do najvišjega razreda, obredi lahko nemoteno, prav ^ 2 ^ gta ^ odkl^jeria vloge. Odlikovale so se: J°*ica znanja pa gre Jeseničanom, ki Dovjem, je bila dvorana nabito Vsa ročna dela so bila lično talko kot v prosvetnem domu, Kolblova v vlogi Ane Andre- dvorane pri nobeni predstavi polna. To je mlade igralce ta- in skrbno izdelana, od najpre- opravljah v že omenjenem mla-jevne, Slavica Zupančičeva v mso ^no zasedli. Ce že ne ko razveselilo, da so »Revizor- prostejšega vezanja v nižjih do dinskem domu. Tudi o grad- za eno leto- nikova, Smoiejeva in Kozelje-va niso bile dosti slabše. Med moškimi je bil najboljši mestni glavar, ki ga je igral Franci Pogačnik, škoda le, da je prehitro in zaradi tega nerazločno govoril. Predvsem je u-gajal Ignac Smolej, ki je dokazal izreden igralski talent. Tudi Edo Kavčič se je v vlogo »Revizorja« odlično vživel. Jesenice Stanovalci železničarji ih blo. vlogi Marje, ^ pa tudi Pjraprot- stalna gledališka publika, bi Ja« to pot najbolje podali, če- moraii podobne prireditve pod- prav je dovški oder manjši ka- preti starši in vzgojitelji in z kor jeseniški, udeležbo dati priznanje mla- p tj Velika kulturna manifestacija v Borovljah Ne moremo reči, da prosvet- ki ne zna več slovenski, je val na društva na Koroškem niso obiskovalcev potegnil s seboj... V splošnem je nekoliko mo- delavna, vendar jim že dolgo Moremo trditi, ua se je kul- prvem, z barvnimi svinčniki v gajivosti ? Mar ni vseeno, če s pevskimi, recitacijskimi m tila izgovarjava m barva gla- ^ uspei0 pripraviti tako kvali- turna prireditev spontano raz- višjih in z vodnimi barvami cerkev stoji nekaj minut proč drugimi točkami je bila dobro sov (nekateri se mso mutira- tetne in vsebinsko bogate kul- vila, v mogočno kulturno m a- v petem razredu. Zelo lepi so od stare, na svetuj, ki ga je pripravljena, tako da so stali) ter piemiadostno masKira- turne prireditve, kakor pretek- nifestacijo. Publika je nasto- bili raznobarvni ornamenti ter spet pripravljen odstopiti ljud- novalci železni carskih blokov nje Slednje je bilo opaziti ,c nedeljo> paj^ sh0raj cvetjem slike s tušem. sem pri igralkah; najbolj .... ___________ ln iih nrnaiifL nni n^in vn Razstava del delavskih zahtevnejših vezenin v višjih nji nove cerkve se precej go-razredih. Dekleta so izvezla o- vori. Kaže, da ' prav tako tu kusne prtičke in prte, kvačka- situacija ni »čista«. Posamez- kov na Plavžu so dostojno za-nie čipke in zavese. Mnogo je niki se namreč navdušujejo, da ključih Teden mater: in otro-bilo narodnih vezenin. Med bi se cerkev postavila na te- ky. 32 družin, in to predstav-snežno belino dekliških izdel- meljih stare, ki je porušena, lja precejšen del prebivalstva kov so stale male hišice, koša- čeprav je strokovna komisija na Plavžu, je z akademijo za-rice in škatle, ki so jih fanti- ugotovila, da so temelji od eks- ključilo Teden matere in otroci sešili iz razglednic ali spletli plozije tako omajani, da ne ka in hkrati dokazalo drugim iz slame. morejo nositi niti polovico prebivalcem tega naselja, da Risbe so bile pripete po ste- manjše stavbe. Zakaj ravno so železničarji med seboj krep-nah: s svičnikom narisane v na starih temeljih? Zaradi na- ko povezani. Tudi akademija ski odbor? Morda posamezni- na Plavžu lahko vsem prebi-i kom ni to vseeno zato, ker bi valcem tega naselja z.a zgled. V Borovljah so pod vodstvom in Jm Prosila, naj pridejo go_-------- ------.---- ~- —... - ~-----------....... letih ni ločila od svoi7hčerke našega znanega pevovodje ln 8tovat tudj v dru*te kraje. Skle- kmečkih otrok je bila vzoren se preko prostora, kjer je stala Dra^ Radovana Gobca n^?{ * •j*?1 P**J 2^?^^^^^ "•""IfS^^*1^^ novili v jul.ju v vseh v«*jih truda knžkega učiteljstva. no pregledno cesto skozi Po krajih Ziljske dolnie. J. ž. ljane. Javna produkcija jeseniške glasbene šole Križe V zadružnem domu v Križah je v soboto, 13. t. m. u/prizo-i-ila domača igralska družina SKUD »Korotan« Jurčič-Gove-karjevega »Desetega brata«. Igralci so z uspehom zaigrali Ko so dobile Jesenice že dru- spehe, ki jih interno dokazuje černivčevo na čelu zasluzi res svoje vloge in želi pri številni go leto po osvoboditvi državno tudi med prestopnimi izpiti. priznanje za uspešno glasbeno publiki priznanje. Jeseniško lutkovno gledali- brvnib na Koroškem — pa j© Glasbeno šolo, je marsikdo po- Na letošnji javni produkciji vzgojo jeseniške mladine, šče je v preteklem tednu po- v reZiP tovariša Silva Ovseli- sumil v uspeh le-te, zakaj šola so prvi nastopih gojenci nižjih Z U. javno produkcijo pa ni fcirŠe «*nfviir» nn nder rirncrn lptošnio ka iz Žirov postavila na oder ni imela razen ravnatelja, prof- treh razredov, ki se uče violine, bilo zaključeno le letošnje šol- ' J sko leto. Na tej produkciji so samska sekcija TVD »Par-se gojenci in predavatelji po- tizan« je 13. junija na doma-slovili od svoje ravnateljice, ćem odru v >Induplati« z uspe-prof. černivčeve. Prisrčne be- hom nastopila z Gervaisovo ko- industrijske šole pod vodstvom nastopili združeni moški hi Janeza Svoljška zasluži za u- mešani pevski zbori Iz na j niz-prizoritev »Revizorja« vse pri- ličnejših koroških vasi s slo- ___ venskimi narodnimi pesmimi. Igralska družina slovenskega LUtkOVnO gledallSCe prosvetnega društva »I>obrač« r ■ i iz Bmee v ZUjslii dolini — ena najboljših in najbolj de- premiero. Uprizorilo je prav- znano Bučarjevo opereto »štu- Bože Ijično igrico »Rdeča kapica«- dentje smo«. Pri opereti je šolava je uspela, za kar no- deloval tudi 18- članski orke-si glavno zaslugo režiser tcv. »ter z Jesenic, ki ga sestav- \. ■ K t lisk. Ijajo gojenci Glasbene šole in ' ' Jeseniško lutkovno gledali- >'seniške »SvoImkIc«, ter dete« :«-v je dalo v letošnji sezoni le baletk z jeseniške gimnazije. Ive premieri. Za novoletno jel- Ubrano petje zborov, še bolj ko so zaigrali igro »Dondek pa ojM'r<'tnih solistov, in o jen m-d ,tržkotn v Sori,-i. Domačin- je gojene. ,n predavatelj, pa tud. |u ljuhUa otro.škn igrici, močno med vsem, drugim, Jesenicam, ki cenijo glasbo. Jeseniški glasbeni šoli želimo tudi v bodoče podobnih u-spehov, prof. Ornivčovi pa na novem službenem mestu tako Ljubka /.abavala. Šenčur Dramska skupina si uč,irske »S\olM>de« je gostovala s Ha- 1'rofcsorski /.bor jeseniško glaslMUie šole najmanjšega sestavnega dela 1 jo deževalo, si videl v dvorani Odra do svetlobnih efektov in poleg slovenskega učiteljstva li;«i, i/,|.d;,li sami. Ker imajo m boroveljskih ter okoliških sedaj oder dokončno urejen, socialistov tudi borovcljsikega amjamo pt ičakovati, da bodo župana, Slov<'iwe i/. Sel, Slo. stalnega predavatelja. Vendar lično izkazali Na drugI javni naše malčke v prihodnji sezo- venskega IMajberka in Iz vse so bili na tem zavodu že prvo produkciji, minuli ponedeljek, ni večkrat presenetili. Rožne doline. Celo marsikoga, loto nepričakovano lepi uspehi, pa so nastopili v pretežni veči- ki so se spričo prizadevnega ni gojenci IV., V. in VI razre- plodno žetev, kakor jo je ime!.-, sa.naginlco v Olševku. I »red vina Jesenicah. Veseli homo, če d-no ima tudi gostovanje z Isto so čimprej vrne med nas! igro v Cerkljah. 27. julij - občinski praznik Kamnika Teden turizma v Kranju Od 28. iunlja do 9. julija 1. Turistično društvo Kranj poziva prebivalstvo, pod jo tj'i, ustanov«', org.ini/.acije H» društva, da v tednu turizma pas« bno skrbe za čistočo in lep Izgled inesl;,. /a to dostikrat potu hiia večja finančna sndsU.i, iuar\«'<- samo malo dobre volje, ljubezni do kraja, kjer čl«>vek prebiva, in čuta za lepoto. Turistično društvo jje Imenovalo posebno komisijo, ki si Im> v tednu turizmu ogledala vse mesto 111 bližnjo okolico O pomanjkljivostih bo ojMizorila prizadete, rezultate pa objavila v »Glasu Gorenjske«. 2. Cvetice in zelenje na oknih in balkonih dajo lepoti kraja še posebno mlkavims!. Oruštvo razpisuje 10 nagrad M tiste, ki bodo /a lo najbolje poskrbeli. Izročilo jim bo tudi pismene polivale. 3 Turistično društvo poziva gostinsko obrate v Kranju, da v tednu turizma posebno *krl>e za dostojno ureditev loka lov in kulturno postn'žbo. Pet najboljših obialov bo dobilo nagrade iu pohvale. 4. Turistično društvo vabi trgovske obrate, da v tednu turizma unale svoje Izložbe v smislu gesla »leden turizma«. Pet najbolj«' urejenih i/l«»žb bo nagrajenih. 5 »Kranjčani, ali poznate Kranj,« — pod tem geslom Ih» društvo priredilo ogl«d mesta s strokovnim vislstvom. (i. V tednu turizma lx>sta dv«' predavanji: a) Pomen, stanje, in perspektive razvoja turizma v Sloveniji. rr««lavanju b«>sta sledila dva kratkometražna turi stično propagandna filma «> Sloveniji. b) l rbanistični načrt m«'sta Kranja. 7. \r tednu turizmi bo priredilo Turističn«» društvo a\t<» busnei hdBte v »DOM jmmI Storžlčem«, »l>om iui l.ubnlkn«, v i ...ko koč«> na Starem vrhu« m na Jezersko. H V tednu turizma ImhIo prir« j 5. julija na vrtu nastavnici jo »Kranjski dvor«. Ob t«j priliki bodo raz.! se v noči med L'7 in 2X. julijem tov. Dominik Mlakar in Anton Mlklavčič, medtem |((, jg bd nika In okolice z orožj«>ni v tov. Gerlovič ranjen In ujet rok, uprli nemškemu okupa- Ranjenca »o prepeljali v lx>l-torju i'oldično organizaci jske ueaiVao na Golnik, od koder priprave j«' vodil takrat tov. jmi j.e pobegnil in se pridružil Tomo Preje skupno z Mariji,- gorenjskim partizanom Kas nom 1 i' , 111.1.,t jo in druiglmi. Vzhc p.die, jviki uri pd 20. do • '. ure zjutraj so uporniki za cedi podirati tedegraiske in telefonske drogove, pr.-i rgali vse vodo, kamniške ulice pa pre za .luži pleskali z gesli, poz,vajo.-mi n;, liorbo, zgorel je most pre K. C. ko Kamniško BMAOt na Dup- „Skandal" u Sfražišču I>raniska družina stražlške Razveseljivo pa Je, da so to- - Svobode ■ j«' pred nedavnim krat pole;-; starejših, čeprav po postavila na oder četrto letos letih še mladih Igralcev, na njo premiero veseloigro A. stopili tudi novinci z 1/1 -dumi Hoppwooda »Skandal«. Anrtor igralskim čutom, prikaže v tem delu naivnoga, Scena mg Gostlse pretirana vzornega zakonske- po^j^ pohvalo ga moža v taki luči, da je v avditoriju dve url smeii, tort^j Ves čas, ko predstava trnja-Režiser Riko Požened, kl je režirid na Istem odru že Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Hru.ač.mski kulturni delav- >Dr.€, piir.'.lili pevski la .-r Sentflorijansklt« ln Držlčevega <■> •■ resnici marljivi. Na kestralnl konc«irt, organizirali •Dunda M a roja' in žel doslej področju Jesenic so prvi u 't .-.li.iv: k- snoult a.nke ,,, di u priznan |e /.., : |-r«d.tu> in (Ionu novili '»Svobodo« ln edini žab nI rOOBJ se|,„, režijo, v i-škaiulalu m dostojno počastili obletnico u- Za zaključek tedna kulture uporalhđl vseh Svoboda" na Hruš'ci noje je tudi ",i padel. I>a akcija 27. julija nI v <' loti uspela, sta zakrivila Roč m DJegOV .sin, kl sta Gestapu Izdala načrte naših lx»re v 11,1 dih pusledio so bili delno krivi tudi sami boni. Namesto da bi .se po akciji zbrali na zbor nem mestu, so nekateri odšli »lomov < Jest lipovcem jih s I'" močjo l-zda ialeev ni bilo težko irniimntl aapirti#eo jih, mučili m nato postndlll. K l 11.1» izdaji pa |e .ikeija spela, ker je vlila «>ki»pal«)ij» I t 1 d, pred ekn|iii;inci V usodn, noč, tormirana ("e|, se je pod svoji h režiser statiovil ve delavske.., društva, pa so izvedli občili zbor -Svo- Kamniška , • ... - ,- . ,„ sk,i, sposobnosti. Morda je !«• V .ln- h od 6, do 18. junija so bode«. Kakor prireditve v t»h stvom Mactjaoa Dwv^^ne. «.IB1I1II Vee.d.i ,, mu kriva nagUca, morda pa organizirali v |K>čiLsUt«w usta- dneh, r bdfl tudi obem zbor po AnP.na , -------- •-- spomladanski 'čas" čaitHi je novitve »SvOJbode« celo kultur- hvalna slika kulturne deja.v Vi V dan Iz t-- U »"UK 1 billo, da so igralci VČasih le nI bađen z. n-drumi večernimi no.sli na Hi uši,-i /, . brezhiben («'h dneh »oimirainh V se j'' prev.s"- prepuščeni sunili sebi ln piiMditv.no Obisk je bil mn<>- P<>t«"k kulturnega tedna in do v kratkem času razvil »"J'^ svoji domiselnosti ter spretno- žičen, kar pomeni, da prebi- bro pripravo na obdal Ubor 00 I Cavnfl liW bat al jod. kl 3* K ,Il(> Bti ln je prav zaradi tega t re valstvo «-eni «|e|,, hi ušičan.sk ih s- uajve,- zaslu-, do ;,-,| m,, u IUI.' veljal za najl">lj •' 1)>vl«,VlSKl«, PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Loke konstrukcijo z dvema hodniko- Marija Krčeva je vsem za čelnik oddelka industrijske hi- I m MpKunH Prav gotovo bi bilo stanje ma za pešce in je lepo nado- zgled: Za g radno spomenika je giene pri Centralnem higien- ■ iw-ww». drugačno, če bi občinski ljud- V škof ji Loki je bilo v za- mesuio za prejšnji leseni most, dala 32 prm lesa, Ivan štular skem zavodu v Ljubljani, dr- "J organizacije z,ts ____ odbori ne bili tako malo četku preteklega meseca pri- ki že m bil več kos prometu 21, Anton Povšnar 20, Franc Lajovec, in republiški inšpek- v Medvodah bo v nedeljo, /i. zainteresirani za pravočasno s težjimi vozili Pestotnik 15, Marija Sluga 13 tor dela, tov. Skitek. članom junrja 19W. pogc^tev^ r^rti- plačevanje, čeprav se po drugi Koliko časa še? Cesta proti in Jakob Zaplotnik 12 prm. Vsi delovnega kolektiva jeseniške zanskih sirot^Po pogostitvi bo strani pritožujejo, da jim pri- Mekinjam je blatna in polna našteti gospodarji so iz Zgor- železarne sta predavala o hi- kulturna prireditev v zadruž- maI1jkuje sredstev sti slehernega izmed njih in kotanj, v katerih se med ne- nje Kokre. Seveda pa je v Ko- giensko tehnični zaščiti dela. poskrbel, da se jih je kmalu prestanim deževjem nabira vo- kri tudi nekaj izjem, ki z de- Pred predavanji so v gledališki zatem zaposlilo 28, kar je vse- da, ki pod avtomobilskimi ko- janji dokazujejo, da žrtev svo- dvorani Doma »Svobode« vr-kakor lepo število, če upošte- i_es_ brizga na vse strani. Tako jih bratov in sinov v narodno- teh poučne strokovne filme o varno, da skušajo podjetja jG( čeprav leže ob cesti že dva osvobodilni vojni ne cenijo, dobrih in slabih straneh teh-zmanjšati svoj delovni aparat, „^eseca kupi gramoza. . Gra- Vendar zaradi njih Zveza bor- nične zaščite dela. Predavate- Po vsej verjetnosti bo tudi ti- m0zni kupi na ozki cesti ovi- cev svojega načrta ni opusti- ^emai ___ ei^j delovnega ko- m okraja izpolnili šele^/o le- stih 16, ki so za sedaj še brez ra;jo prorrieti ponoči pa se čez la. V novi spomenik bodo vkle- Za obisk in za preda- tošnjih davčnih obveznosti, posla, kmalu delalo. nje prekopicujejo kolesarji. sali tudi imena tistifl junakov, van;ja hvaležni Podobnih pre- OLO Radovljica pripravlja že . «. ..f- « , * na katere so svojci že pozabili, davan j, ki bodo znatno pripo- razpis tretje akontacije, za- Ali Je učiteljica Kemperleto- |_ Jy|| jflj$Bf g dOHlie ^ ddCŽ P0*?*^1*0- megla k higiensko tehnični za- ostanek od prvih dveh akonta- javljenih 44 brezposelnih. Občinski ljudski odbor se je pozanimal za delovne sposobno- zadTUž-nem domu v Medvodah. Drugače, občinski odbori! Po podatkih uprave za dohodke so kmetje radovljiške- Tudi obrtniki imajo precej davčnih zaostankov; poravnah, so komaj nekaj nad tretjino letošnjih davčnih dajatev. SESTANEK ČLANOV KRANJSKEGA AKADEMSKEGA DRUŠTVA va upravičena do državne pod- IA IHIIIIIjaac «■«#■•■■«= meruka so prispevali tudi de pore za zidanje stanovanjske Otrok pod avtobusom. 3 letni lavci iz kamnoloma Kokra, ki hiše, so se izpraševali mnogi Stanko Klemen, po domače so posekali les v svojem pro- borci in aktivisti, ko so zvede- Kramarjev, iz šmartna v Tu- stem času. Tudi sicer pridno li, da je dobila od države po- hinjski dolini, je stekel izpred pomagajo pri delu za postavi - moč v obliki 80% popusta pri domačega hleva naravnost čez tev spomenika, gradbenem materialu. često. V tem hipu je izza ovin- Čeprav so kamnoseki pre- Njen mož Franc, ki je vodil ka privozil avtobus. Otrok sc obremenjeni z drugim delom, je gradnjo, ni stalno zaposlen, za- je naglo obrnil, da bi se vrnil Zveza borcev v Kokri prepri- to ga tudi ne moremo šteti v domačo hišo. Bil pa je pre- 5ana, da bo spomenik odkrit že med delovne ljudi. Za hvalež- pozen in je tako prišel vozilu |e,tos konec julija, nost, da mu je omogočila tako naravnost pod kolesa ter oble- poceni gradnjo, je hotel državo žal na mestu mrtev šofer je celo ogoljufati. Dal si je izsta- sicer avto zavrl, kolikor se je viti račune za material, ki ga dalo, vendar nesreče ni mogel ni niti naročil niti prejel. Tako preprečiti, je pripravil neko ženo, da mu je izstavila lažni račun s pod- U Mmjjrpy pisom neke firme; ženska se šfiti dela V železarni Jesenice, cij pa znaša še sedaj več kot si še želijo. 10 milijonov dinarjev. bo v petek, 19. VI, ob 10. uri v I- gimnaziji. Start za kajak-kandahar bo v Kranju Z Jesenic Brodarska zveza Slovenije Člani pionirskega odreda Ma- priredi 20 in 21. junija t. 1. tije Verdnika - Tomaža na Je- veliko mednarodno kajakaško srnicah so minulo nedeljo lepo tekmovanje v tako zvanem ka-proslavili obletnico razvitja jak-kandaharju. Kajak kanda-pionirskega prapora. Dopoldne har je povzet po smučarskem bo morala zaradi tega zago- Planinsko društvo Križe bo So tekmovali s skiroji, po pol- tekmovanju v alpski kombina- varjati pred sodiščem. Kem- v nedeljo, 28. junija 1953, od- dne pa priredili akademijo v ciji in sestoji iz spusta po 10 perletovima menda to ni dosti Prl° kočo na Kriški gori. — delavskem parku Pod Mežak- do 12 km dolgi progi po divji mar. Mogoče jima bo šlo bolj Otvoritev bo zdiužena z zaba- ij0. Tu je načelnica I. odreda vodi in kajak-slaloma. Obe tek- do kože potem, ko bosta do- vo- Dohodi h koči: Križe — z izbranimi besedami prikaza- movanji se izvedeta ločeno, bila črno na belem, da take Gozd — Kriška gora; Tržič — ia lik narodnega heroja Matije vendar se ocenjujeta .skupaj ljudi, kot sta ona. država noče Mala mizica — Kriška gora niti kreditirati niti jih podpi- Golnik — Gozd — Kriška go rati. Kemperle bo moral povr- ra; Križe — špičova guta - Verdnika - Tomaža in delav- Za spustno progo je določe-nest ter cilje pionirskega odre- na Sava med Kranjem in da, ki nosi njegovo ime Sledil Smlednikom, kjer ima reka niti vso vsoto, ki jo je prejel Kriška gora- PD Križe vabi je nastop pionirskega pevskega mnogo brzic in jezov, ki zahte- zbora pod vodstvom tov. Ber- vajo od vozačev popolno obvla- cetove. Zbor je zelo ubrano za- danje kajakaške tehnike. Naj- pel nekaj pesmi. Z nastopom zanimivejša mesta za gledalce se je tov. Bercetova predsta- bodo začetek Zarice, Bačev vila tudi javnosti, sicer pa jo mlin in brzica pod Mavčičami, mnogi poznajo kot dobro pe- Start za spust bo v soboto ob vili spomenik padlim borcem, dapog.injo. pionirsl_ reci- 10. uri pod mostom v Kranju, vendar vse doslej m bilo niko- zbor jie z5orno reci- V nedeljo ob 10. um se bodo gar, ki bi se lotil dela na pi a- tacij0 ki jo je naštudiral s po- vsi tekmovalci pomerili v ka- od države za pomoč pri grad- vse planince in izletnike nji. Vsekakor znesek ne bo majhen! Navedeni primer naj bo vsem tistim, ki jih država Iz Kokre Kokrčani so že dalj časa go- pri gradnji podpira, v svarilo bi tulo*ho Prnv tak„ i(, na Pimocinjem zattu. KaCunajo, udeležbo. Prav tako je ona da se bo prihodnjega zletaude- OBJAVE * SPOREDI * OGLASI GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj: becea«. V nedeljo, 2il. junija dalje za ves avtomobilski matineja ob 10. uri »Rebecca«. vozovni promet zaprt- Mestni Uino »Radio«, -leseni Promet na železniško posta- pištolo Lahko mlajša moč, vo- GSp poveriena oreanizaciia dr- ___" T ';Tmoun£■ Torek. 2.'',. junija ob 16. uri: niče: 22. junija angleški bar- jo skofja Loka )>o preusmerjen jaščine prosta. Ponudbe na ^ miensU-n v Rohiniii vojska s svojimi Elmcr Rice .Zasanjana pun- vni film »Hofmanove pripoved, takole: »ELAN«, tovarna športnega ^,olo7,aJ.! n.. "ip '?lldi nr smuea-rji Zlet bodo razširili še oka«. Red izven ln za podeželje, ke«. V nedeljo dopoldne ob 10. Iz smeri Kranja po občinski orodja, Begunje pri pri Lescah. in dni 'ih tekmo van iih **** ^scipline, štafeto, S«,!,ota. 20. junija ob 20. uri: uri matineja istega filma cesti preko Virmaš do železni- Planinsko društvo Jesenice y CSP . , včl-mienih sUuloin in sankanje za pionirje. Elmcr Rlce »Zasanjana pum- (vstopnina 10 din) 23. do 26. ške postaje in obratno. išče za poldnevno delo admini- 21 klllhav iJn dni^t' kj'Jnri V okviru zleta, ki bo januarja Cka«. Red Tiskanina. junija francoski film -Panika^. Iz smeri škofje Like na kri- stratorja, veščega knjigovod- . kli ™L „Jiial nu J(ksenicah- 00 tekmovalatu- Petek, 26. junija ob 20. uri: Predstave ob 16. ln 20. uri žišče v Plevni, nato po cesti skih poslov. Podrobnejše infor- tM,m,™^i , "iVsi,^**ne .kome- I>'tnl kino »SvoImhIh«, Jeseni proti Jeprci do odt-epa občin- macije v društveni pisarni, chja v tivh dejanjih. 1'n'inlera <■«•: do 22. junija angleški bar- ske ceste na Suhi in od tu j>o PrtMlam vitel (gepel) v do izven Mladim jxm1 l.s leti vni film -Hofmanove pripov* <1- o»xvinski cesti Suha železni- brem stanju Franc Žagar, Sta. Moto-dirke v Loki vstop pi-e|x>ved.in. Sobota, 27. junija ob 20. url: Elmcr Rice Zasanjana punčka* Red A in izven; zadnjič v sezoni. I>IM> »SvoImmIo« Primskovo ponovi na splošno željo občin Htva v ruHleljo. 21. Junija ob 6. Uri popohkn v dvorani Ziulruž-ne;.;i doma na IMimskovem Gon'iijske naroiliie ples«' in ^eaml«. Vabimo vsi' ljubitelje lepe ke« • Predstave ob 20.30 uri. 23. do 26. junija francoski film -Panika Jugoslovanska kinotoka pri ka/uje \ kinu »ICjuIIo«, Jeseni ce: 20. in 21. junija nemški tilm Eva ška postaja ter obratno. ra Loka št. 8. Vnlsovan* n« Ldn.na/iHh n J**"™*'? *«Jwki|+°<1 diuštva" Posebno" uspešna so moto društvo iž škofje \pismanje n, g ninii/Jjiili Titovega trga do avtobusne po- bUa y ^ gez.i nju staje j<> vrniti, pnisim, na po- Vpisovanje dijakov na I. in stajo LM Kj-anj. II gimnazijo v Kranju in no, da so smučarskim društvom tekmovanj z 2128 udeleženci. Pohvale vredno je tudi to, da so šibkejša podeželska društva in klubi* imeli več tekmovanj z lioljšo udeležbo kakor znana v nedeljo, 14. junija, je Avto- Loke tej sezoni društva »Jo- pnrecnio iraaiaonarne krožne že Rus« z Bleda, TVD »Parti- dirke v šk. Loki. Dirk so se zun* Naklo, »Udarnik« Kranj udeležili dirkači iz ljubljanske- 10 g,- streptomycina poceni itd Jz mvc j bilo razvid. ga »Železničarja«, Kranja, Tr 1'P.istave v sol*)- m. gimnazijo v Straziscu lx» priMlam. Knunj, Cankarjeva 1<>. n<) da so smučarskim društvom ži(>ia. Kamnika in Radovljice, to ob 16., 1K. In 20 uri in v ne- v soboto, 27. junija od 8. do 12. PrvklioujVm blok štev. 17805, dojala najwc preglavic darila Na startu so bili vsi znani slo- del,o ob 15, 17, 19. in 20 uri. ure Novimi morajo pri vpiso- izdan v komisijski trgovini m tekmovalce Namesto prak- venski vozači, z Mrakom, Jen- Klno »Plavž«, Je*, nloo: do vanj i pmlložiti zadnje šolsko Kranj, dne 26. maja 1953; Ja- tičnih daril bi bilo umestne ie v kom in Ruparjem na čelu. Pro- loinaee pesmi, starih plesov v jumj.l juileriški film Sexl- poljubno gimnazijo. Računati 1'reklieiijem žaljivko, ki sem harodmh n----- ^ ra-r> a^^^ Krogi). 1. k oris uraaK (zei. gimnaziji poučuj k«* tuj jezik točmku. Just Gmlnič. ^ odbora^ GSP. Samo Ljubljana) 7:5,2. angleščina na II. in III gim- I/gubljeni mali otn>ški laka- Ijeek v Kranju vrniti HORA C : GKEGOItCIf 3:2 j)rosim, v mlekiirno Zupsmc na Preteklo nedeljo je bila v Savskom bregu v Kranju. V Kranju prodam hišo s tr Medkrajevna telefonska cen- govskim lokalom. Naslov v t rala v Kranju posreduje vso upravi lista. bile ob Kino Javornik, Koroška Ke la: 19. do 21. junija fnincoski film »Tone ln Tončka«. Predstava v petek ob 20 uri ln soboto ter nedeljo ob IS. in 20. uri. V nedeljo dopoldne mat.i- naziji pa nemščina. OpOCOrHo te|0 'un 10 - .>-''.— v Slovenskem hm'u ■ ... x, ,, M«-Htni kino Dtan/ale: do 21 valeu. dne 9 junija 1953. junija francoski film tV Monte Carlo«. fonako številke lOi* 24. in 25. nemški film *Glas dnigega«. M-s|ii| kino Kamnik: do 21 •tonlja ameri-.ki film Veliki f^'Anlk V neileljo. 21. junija ^utlneja ob s :t() url llel>ee,-a , ,>h m-, Veliki grešnik«. '•Hni kino I'.11 li/ 10 Kranj: 21> Hml,a a... risk, Min, J»»'J" ...m H1Š.1 na HeU,,; Vredstave ob 20.-..) ™-™«} ^1110,^1 Skofji Loki odigrana nogometna tekma za pokal maršala Tita med moštvom škofjeloške (Tržič) 8:01,5 garnizije ln »Gregorčičem« z Kategorija 350 cem, 7116 m Prošivalko sprejme Sovmg, Jesenic. S tesnim rezultatom (6 krogov): 1. Pavle Rupar por oče- Kranj, Koroška 31. je zmagal »Borac« ter tako iz- (Tržič) 9:59,8. s tele- i7KU|>li tM v nedeljo, 14. ločil ligaško moštvo G<>šta Knuij 1 Ila j7. Goric do Kranja siv OBJAVE Vshsl model nizaeije dežni jdašč s kapuco. Najdi- M\l 1 O (i I. \ S1 t,-i| M aaproia, d Takoj »prejiiMino v hIužIm* I>n>tl dobri nagradi na naslov absolventa srednje tehnične So- >Glaeu Gorenjske« ali na šob le — lesne stroke, kl je voja- v Goricah ščino prosi Prednost imajo teh Prekllciijem, kar sem neres- / \ll\ \IJV Vsem, kl ste spremili v zadnji donu k našo zlato B a b i k o Kitegorija 500 cem, 7116 m (6 krogov): 1. Jure Černe (Ž. L) 9:03,5. Motorji s prikolicami: 5930 m (5 krogov); Franc Kurnik (Matevž Kurnik) 6:41,5. V dirki avtomobilov (5930 metrov, 5 krogov), je zmagal Karel Ličan iz Kamnika. Vozač Mrak je v obeh štar- Ur-t film "IdoD Km,, ..Svoboda«, Stra/išče: b 20 uri, v soboto ob Akofja Loka (mesto Trata lika možnost napredovanja« , • "> 2<) ml. v nedeljo ob 16.. železniška postaja šk. I>>- Za tak»JA«'ii nanlop itlužbe INh-ciiI priKlam kompletno in Intcks. izrekamo najtoplej- fekt že v pr\'em krogu in je j* in 20 url! V solx>to. 20 Ju- ka>. »x> o- l,>lno prakso, ki je sposo- posam-vne delo. — Bngelman, /aluj>iči Janovl jeli pokale, drugoplasirani pa ■rešmk in 11 .t |a Loki .Ml 16. t. m. beli delati /. vsemi vrstami olj Savski breg 9. ___________ pičlima darila B. P. nlki /. nekaj letno prakso. Po- ničnega izrekla o Brelih Cilki niidlH- na značko Tovanui, ve- m se ji zahvaljujem, da je od- ter vsem številnim darovali em stopila o-meni to, da bo treba poiskati vrsto hranil, ki bodo preprečila pretirano proizvodnjo kolesterola in s tem razvoi arteriosklerozo. Arterioskleroza jc ena najbolj razširjenih bolezni med sodobnim človeštvom. Na osnovi dolgoletnih eksperimentov so znanstveniki ugotovili, da j>ovzroča arteriosklerozo kolesterol, snov, podobna masti, ki jo proizvajajo mnoga tkiva človeškega organizma. Kadar se začne vsedali na stene krvnih žil, povzroči poapnenje le-tch. Praktični nasveti Da nam steklenice, v katerih 3D »spolzke« tekočine, n. pr. olje, tekoči šampon itd. ne bodo zdrsnile iz rok, nataknimo na spodnji del steklenice stopalo moške nogavice. čiščenje madežev si bomo zelo olajšale, Če bomo mesta z madeži obrobile s sukancem. Tako bomo med čiščenjem ali pranjem natančno vedele, kje je madež. Šivanje gumba na pravo mesto ni prav lahka stvar! Enkrat ga prišiješ previsoko, drugič morda prenizko- Delo si olajšamo tako, da gumb provi-zorično pritrdimo z navadno lasnico. Potem kontrolirajmo, če je na pravem mestu, in ga nato prišijmo. Mast, ki jo želiš Uporabiti n. pr. za mlečni kruh ali katerokoli slaščico, prekuhaj v treh do štirih žlicah mleka in jo nato ohladi. Tako pripravljena mast je boljšega okusa in vonja. Ribo laže očistiš, če jo dene! pred čiščenjem za trenutek v ki pečo vodo. Paprikaš bo gost in izdaten, če mu boš med kuhanjem dodala dva srednje debela surova zribana krompirja. Beljak boš hitreje stepla v sneg, če mu boš dodala nekaj kapljic limonovega soka. Mast, v kateri smo karkoli pražile, lahko očistimo. Dodamo ji kozarec vode, jo prekuhamo, potem pa pustimo nekaj ur stati. Čista mast se bo na površini strdila, drobtine ali kaj podobnega pa bo obtičalo na dnu- Meso starih živali se bo med kuhanjem ali peko hitreje zmehčalo, če boš očiščeno žival V tej številki ; Glasu Gorenjske« objavljamo prvo nagradno križanko trgovskega podjetja na veliko in malo v Kranju, »Tkanine«. Drugo nagradno križanko tega podjetja bomo objavili v naslednji številki. Tistim, ki bodo obe križanki pravilno rešili, se obetajo prijetna presenečenja v obliki dragocenih nagrad: globokega otroškega vozička, 3V> m svile za žensko obleko (po izbiri), ene moške srajce (po izbiri), treh parov moških nogavic in še enkrat treh parov moških nogavic, dvema srečnikoma pa pa bomo mi po 12 mesecev zastonj dostavljali :>Glas Gorenjske«. Skrajni rok za dostavo križank je 10. julij. Pošljite pa obe skupaj, da bo s pregledovanjem manj dela! Za nagrajevanje pridejo v poštev samo rešitve, ki jim boste priložili časopisne originale (izrezke). VODORAVNO: 1. Pri Tkanini ste postrežem" . ..; 7- strast, poželenje; 9. trgovska usluž benka; 18. kraj v Makedoniji, (n. pr. kokoš) pred kuho od zunaj in znotraj natrla z drobnim sladkorjem, ki naj ostane na mesu 10 minut. Potem meso dobro operi, csoli in peci ali kuhaj kot običajno. Mlečen kruh ali potica bosta dobila lepo skorjo, če ju boš pred peko namazala z beljakom. To ponovi, ko je testo na pol pečeno. *■ Višnje ali debele črne češnje stresi v kozarec, prilij kuhanega sladkorja in razredčenega alkohola, posodo dobro zamaši in jo pusti vsaj teden dni na soncu. Sadje prej operi in obriši! Ako uporabljaš navadno žganje namesto špirita, ga razredči. Reki Starši ne upoštevajo, da so otrokove napake pravzaprav njih lastne napake, še manj pa upoštevajo, da je otrokova duša povsem nekaj novega. *■ Biti zadovoljen s tistim, kar imamo — to je vrlina, toda biti zadovoljen s tistim, kar znamo —-to je slabost. * Mnoge težave izvirajo lahko iz tega, čs delavci ne mislijo in misleci ne delajo. med Kičevim m Ohridom; 22-. igralna karta; 23. reka (špansko) ; 24. mesto v Vojvodini (množ); 26. reka v Južni A_ meriki; 27. tuje moško ime; 28. spis, tudi slika; 29- premočeni, razmočeni; 30. razburjenost; 32. najamem, naročim v naprej; 34. gl. mesto ene izmed baltiških državic; 35- moško ime; 37. kazalni zaimek; 38. znanost, ki raziskuje nastanek besed; 39. moško ime (2. ski); 41. star (angleško); 42. merilo, predpis; 44. brez podpisa; 45. žensko ime; 46. osebni zaimek; 47. mesto v Galiciji; 49. abesin-ski plemiški naslov; 51. nenadoma; 52. vrsta žita; 54. veznik; 56. plazilka (4 ski.); 57. zabavišče; 58. mesto in pristanišče na sev. Jadranu (množ); 59. dva enaka samoglasnika; 60. osebni zaimek; 61. popularno ime predsednika ZDA; 63. os. zaimek; 64. kapetan; 67. očetnjava; 70. iz papirja; 72. kulturna rastlina; 73. kraj pri Ljubljani; 74. mlekarski obrat; 78- svetopisemske pesmi; 82. mesto v Nemčiji; 85. orožje pretepačev; 86. kratica za ndajši; 87. kruh je moker, če je.. .; 90. mesto na Kitajskem; 92. mesto v Rumuniji; 94. mesto na južnem Jadranu; 96. kradem; 99. turški izraz za desetino od žita; 100. eno glavnih del v tkalnici; 102. vrsta svile; 105. tisti, ki skrbi za drugega, naspr. od egoist; 106. veznik; 107. država v Aziji; 108. lastnost kroga, loka. NAVPIČNO; I vrsta blaga (tekstila); 2. del koiesa; 3. mednarodna begunska organizacija (kratica); 4. vrsta šolskih zvezkov; 5. neumna, zmešana; 6- dišava za bonbone in likerje; 7. gleda nepremično; 8. z levo (srbohrv.); 9 uel tira; 10. del imena južnokorejskega predsednika; 11. kazalni za-unek (srbohrv.); 12. era; iS. veznik; 14. židovski prerok; 15. mesto v Franciji; 16. tuje žensko ime; 17. velika pokrajina v Aziji; 18. ribje jajčece; 19. pridevnik od vagon (množ); 20. oblika glagola okaliti; 21. v morje segajoči del celine; 25. nemška nikalnica; 26. plin; 29- slovanska boginja zime; 31. tri črke iz besede polet; 33. veznik; 36. pritekata, stekata; 38. števnik; 40- os. zaimek (3. ski.); 43 temniti; 44. lekarnar; 46- dva različna samoglasnika; 48. osebni zaimek; 49. kratica za zavezniško armado v 2. svet. vojni; 50. prehitro; 52. znano mesto v Perziji; 53. reka v Makedoniji; 55. gospodar; 58. mesto v Baltiku; 59. zdravilo; 60. pridelovalec vina; 62. divja žival; 65. inventar, tudi naslov trg podjetja t Sarajevu; 66. kratica za eno izmed naših republik; 68. os. zaunek; 69. os. zaimek (franc) 71. tisti,, ki krade; 72. tuje žensko ime; 75. kratica za eno izmed nemških radijskih družb; 76. nekaj (srbohrv.) brez o; 77. žensko ime; 78. kratica, ki se uporablja V korespondenci; 79. nasprotno od lačen; 80. žensko ime (3. ski.); 81. luna (nemško); 82 literarna oblika; 83. mestni odbor (kratica); 84. števnik; 85. priljubljeni tekstilni vzorci; 88 dva razi. soglasnika; 89. reka v Afriki; 91. števnik; 93. zaje-dalka železa (3. ski.); 94 zabavišče; 95. tuja denarna enota; 97. dva razi. soglasnika; 98. živalski glas; 101. nemški predlog; 102. mestni komitet (kratica); 103. dva razi. soglasnika; 104. dva enaka soglasnika. N A G R j& D N A 1 2 3 ■ 1 B 6 B7 8 B 9 10 L" 12 |,3 14 L 1" 2 1" ■ 2 | 20 1» 22 1 ■ l»l IB j 24 1 i B ' 1 1 ■»i 1 L 1 B 28 r 1 U l ! 1 IB 30 „1 B » II Ml 1 1 IB I3' 1 1 B 35 36 fl 37 B * l B " 40 B 41 42 BI ■-- B 16 i i B B • 1 48 1 1 fl B 49 B 50 51 52 53 B 54 55 m 56 j B V naših poslovalnicah ste hitro 1 B 58 m ■ B 60 in solidno postreže ni! fl 61 62 1 64 66 68 69 70 "1 ■ n B m 74 75 "t 77 Bi 80 1 S B 82 83 84 1 1 B 85 B * 87 88 | 89 B B 90 91 1 j | B 92 93 1 B 94 | B 95 B 96 "I * B 99 | I B 101 m B 102 103 | 104 B S1 i B 106 n 107 j i B 1US 1 K R I Z A N K A lak Q A r i e 1 1 Gospod James mu je pred odhodom zašcpclal: — Veste, ko ste vzeli pe o v roke, da podpišete, mi je zastal dih. Spomnil sem se onega kupca, ki . . . široko se je zasmejal. — Presnelo sle živi in zdravi! V tem jc vstopilo očarljivo dekle v spremstvu mladega moža. Evica, pridi! Predstavljam ti slavnega pisatelja Berta Sinitha je ponosno spregovorila mati. Vi sle la gospod? Priznali moram. da me prijetno presenečate I Vedno sem si predstavljala pisatelje Z znicčkanimi hlačami, žalostnimi očmi in dolgimi, skuštranimi lasmi, se zasmeje dekle. Beri se ji globoko pokloni. Eviofl mu predstavi še spremljevalca. Sodni pripravnik lio . i Martin je bil visok. Inteligentnega vi is, da ga muči neka je ime za obraza, Beri skrl». — Mislim sle imeli vse lote povesti ali Samo povesti da bi trenil, čeprav njegovem glasu. Po slavnostni vrčVrji v svojo rilo. Ko je stal sam sredi lihe, tujo sobe, ga je nenadoma stresel mrzel srh. Občutil Je, da lebdi v zraku nekaj kakor čudna rekel Romi, da nas bo-,podeželske tepce. Pikri like? mu odvrne Beri. ne je čulil sovražnosl v se je vrnil Beri žalost, nekaj, kakor da bo zdaj zdaj zaslišal pritajen vzdih. Ah. smešno! Beri, mir! Da le ni sram! Drugo jutro je lokalni list „Mercur" prinesel notico: V naše mesto jc prišel na oddih gospod Beri Smilh itd. \;islov seje glasil: Znani pisatelj gost našega mesta. f :■ - Kingov prihod je razburil vse mestece. Kmalu je prejel številna vabila na čajanke, večerje, izlete, predavanja. Avtomobilski promet na griček je neverjetno narasel. Perl se je obiskov otresaj s tem, da si; je v družbi ljubeznive Kvice v njenem malem avtu vozil v mesto in okolico. Vsak dan sl;i odhajala /e zjutraj in bih dnevno po več ur skupaj. Nekoč jo je vprašal: — Kaj pa misli Romi o vsem lem? -• - Oh, je odgovorila deklica veselo. Strahovito je ljubosumen. \e bo tnu škodovalo Veste, bil je kar preveč ohlaslcn. - Ne bi rekel, da jc meni vloga tekmeca posebno prijetna, je zamrmral 6ert. Nikar me ne mislile na cedilu' Vaša družba mi je tako ljuba' - Se nekaj. Ali veste, da je naša knjižničarka pregledala album slik vseh znanih pisateljev in da vaše "i našla? Ker še nisem dovolj slaven, ji odvrne Hert. Oba sla se zasmejala. bi Kaj pa vi mislite1', jo vpraša King. Pustiva lo! Moje mnenje res ni važno, se izogiblje dekle. Nečemu se čudim, povzame detektiv. Svoje sestre Marge mi še niste predstavili. Ali je bolna'.' V trenutku je z Evinega obraza izginil smeh. — Zdrava je. Na svidenje, gospod Smith! [stega večera je priredila gospa ller- mina Bertu na časi večerjo. Povabila jc le o/ji krog znancev, med njimi tudi glavnega u rednika lokalnega lista, gospoda Kar-ra. Pil je velik, korpiilenlen mož, redkih as in kol jeklo mrzlih oči. Ta človek Utegnil bili zelo nevaren nasprotnik, — mislil Perl, ko sla sedela z l.vico na divanit in šepelala o gostih. Pomi ju je neprestano Opazoval, čeprav je bil zapleten v pOgOVOr s svojim predstojnikom — Veste, Karr je oboževal Noro, še preden se je zaročila, a ga ni marala. Ah, že spel preveč klepetam! vzklikne deklica in sleče k Bomiju, da bi mu spel slria ko šček srca. V lem je stopil na prag majordom, naprav za lo priliko, in slovesno javil, da j e večerja pripravljena. Ko so servirali slaščice in črno kavo, je nenadoma vslopila Murga. V hipu je vsak pogovor utihnil. Nato je gospa Her-mina vzkliknila s tresočim glasom: 0, Marga, dragica . . . Prvi je vstal Bert, poslednji pa Karr. ki je mrtvaško prehledel. Evlcfl je zaklicala Sestrica, zamudila si pečenko, ker si lako počasna! Gospod Smilh, predstavljam vam svojo sestro. Mama mi je o vas mno'.'o povedala, rekla Marga. Besede so se ji ustavljale, kor da bi jih ne bila ver vajena. Podala mu je ročico, ki ]<• bila kol iz krhkega porcelana. Poleni je sedla, položila roke v naročje in počivala, kol da hi bila na smii utrujena. Bila jc izbrano oble- J>1 Ifak cena, negovana, vendar se je zdelo, da ni s tega svela. Z bledim nasmeškom je poslušala Bertovo klepetanje, (losi si je zaman prizadeVal, đa bi v njenih kratkovidnih le iskrico zanimanja. .ledi se ni zanimanja. Jedi si nenadoma prišla, je vstala in bledo nasmehnila Beri očeh opazil dotaknila. Kot j c zašepelala: Oprostite; se vsem in odšla. Čeprav je bil Beri zamišljen, je vendar opazil, da sloji nekdo oh vhodu v njegovo vilo. VračaJ se Je od večerje in v mislih še enkrat obnavljal Margin prihod. C.akala ga je neka žena in nervozno odvrgla Ctg*" reto, ko se ji je približal. Ne prižigajte luči nad vhodom' Nočem, da bi moja cenjena družina zvedela, kako sem blizu, je rekla. Vi sle, gospa Leda, je reke in odprl vrata. Vidim, da ste že informiram <> meni, ie grenko odgovorila. — Povedali so mi nekaj čenč Kar vstopile' Opotekla se je in se ga oklenila. No. no. šesl viskijev hi bilo dovolj' Mlada žena mu odvrne: — Nc mislile, da sem gospod slavni pisatelj, kaj vseh.' [mate Že mnogo snovi .. Kajpak. Tu se je ne manjka: Opral 1.1"-nje, zahrbtnosl, laži, obrekovanje Vsega .1.'. še preveč v našem kraju. Kaj pravijo nioj domači o meni? _ Nihče vas še ni omenil. Ne-' Seveda, saj sem garjeva ovca mama hi me kljub lemu sprejela, ljubim svobodo'. Delam, kar si ne glede na lo. kaj poreko ljudje Bi kaj popila? Ne. Čeprav sem PUStimo lo Cirein, noč! 'Nadaljevanj pitana mislile za svoj roman-' Torej, o mi* 9 a Toda mi hOC«i se naučila biti slavni gospod. prihodnjih ixl • • • ,ahko ^ b'1/AS (iORKNJSKE