Dopisi. Iz Maribora. (H o j S c li m i d e r e r li o j!) Nemški list ,,Sudsteirisclie Po8t" je HammerAmboss-kaudidata javno vprašal, zakaj še ni iztirjal iz Se-idla tistih 4S00 fl, katerih je ta na nkreisamtuu dolžen ostal, ko je okrajnega zastopa krono dr. Sclimidererju pustil; in dalje: plačuje li Seidl kaj obresti od teh 4800 fl. ? Velike doklade moramo davkoplačilci brez usiniljenja placati, uiti krajcerja ne prizauesejo najubožnejšemu kočljarju ne. Zakaj pa tedaj 4800 11. ne iztirja mnogoletni ,,obman" g. Schmiderer? To je res čudno! Schmiderer odgovarja v ,,Marburgerciu, da je še sedaj vse tako, kakor je bilo pred 4 leti. to je: Schmiderer niti mezinca ni zmeznil, da bi se dolg iztirjal. To je dosta jasno. In zato mu rečemo slovenski davkoplačilci: hoj Schmiderer, boj, le poj še nicoj, Slovenci ne gremo za teboj. Daj se v mestu voliti, mi Siovenci pa voliino barona Goedelna in dr. Radaja, pri Schmidererji bi do sodnega due morali čakati, preden bi za nas kaj storil, tega pa ne utegnemo! Hoj Sclnniderer hoj! L« Celj a. (P r i v o 1 i t v a h z a o k o 1 i c o) so Slovenci zmagali samo v tretjem razredu; v 2. propali, ker je Mica BraSičeva se dala premotiti, da je lieinčiirjem dala pooblastilo dne 2\. jul. jeuo noso pa od 24. julija Slovencern dauo ni obveljalo. Zavrgla je komisija brez uzroka dedieev Golavšekovih iz Giiž in pooblastilo iz Celjskega mesta; Jožefu Ledniku pa sodnija ni dala dekreta, da je res oskrbnik ziiorelega A. Jezeruika. Po pravici so torej Slovenci imeli 4G glasov, nemškutarji 44. — V 1. razredu so zmagali liberalci iu je tudi celjski opat volil z njimi. Ta mož je sploh od Foreggerjeve volitve sem zvest pristaš libe- ralcev. Takrat se je pa zelo posebuo izkazal. Več slovenskih svojih iaranov je pri škofijstvu vložilo pritožbo, da tako vlece z liberalci. Ko je dobil pritožbo, naj se opraviči, pa je šel ' lastnih ovčic k sodniji tožit s pomočjo znauega dr. Grlantschnigga. In res so zaslišavali čez 40 prič, med temi dva mešnika. Bilo je veliko hrupa in kletve in pohujšanja. Zagovornik dr. Sernec je rekel pri sodniji, da so vse reči dokazane, katere so opatu očitali. Zastonj. Izmed n zatoženih bil je Likar obspjen na 8 tednov, kmeta Fr. Lipovšek in M. Žnidar vsak na 4 tedne zapora, Ameršek iti Kodela sta oproščena! Tako dela liberalec mešnik s svojimi ovcami! 1'osavinjcan. Iz RhŠ. (Volilni sliod) se je sijajno vršil v g. S. Kodričevej gostilni, ki je bila lepo okinčana. Lepa cesarska in slovenska zastava je plapolala z nad strehe. Došlo je vrlih Slovencev iz domače pa tudi Lembaške, Selniske fare, od D. Marije in sv. Lovrenca v puščavi. Predsedoval je g. Rataj, župaa v Laznici-Bistrici. G-ovora gospodov dr. Radaja in dr. Gregoreca bila sta navdušeno sprejeta. Sedaj so kmetje dobro spoznali, da Slovenci ne črtimo Nemcev. ue zametujemo nemšeine, ampak se nje radi nčimo tudi v malih šolah, vendar Slovenci smo in ostanemo. Pri nas naj dobivajo najprej domači ljudje, slovenskih staršev sinovi, bolje službe, potem še le drugi; vendar tujci naj se slovenski naueijo, ce hooejo naš pšeničak jesti. To bi narobe svet bil, da bi mi Slovenci zavoljo tujcev morali svojo narodnost zatajevati in za tuje lenuhe nemški se učiti. Nemški se učimo za se, za svoje potrebe. Sicer nemške liberalce mestne in jihove nemškutarske petolizce na deželi predobro poznamo. Radi bi še dalje gospodarili in deželsko mošnjo v rokah nosili in zmiraj večje doklade nalagali n. pr. celo za nemški teater v Gradci. No, tega nečemo. Proc s Schmidererjem in njegovim nemškutarskim repom! Vrli Ruški pevci so izvrstno peli. Hvala in slava jim. Ruše so slovenske in O3taaejo slovenske; mladi zarod je navdušeuo naroden. Odprli so tudi bralno društvo. Živelo! Gr. Kodric je dobro viao točil. Iz Maribora je bilo mogo gostov. Vse se je vršilo mirno in redno. Hvala vsem! Iz Slovenjegračkega okraja. (V o 1 i t e v.) Najbolj gnjusni liberalni brezverci, najhujši nasprotniki Slovencev so nam slovenskim gospodarjem priporočali ali glažutarja Grasteigerja ali pa PlescMutschniga, trgovca z lesom, za našega deželnega poslanca si izvoliti. No! toliko pa vže vemo — da tistega, kogar nam taki ljudje — naši najostudnejši politični sovražniki — vsilujejo, nikakor ne smemo voliti; vsaj si nih('e noče kozla za vrtnarja postaviti, in nemški pregovor pravi: nnur die diimmsten Kalber w'ahlen sich ihre Fleischhacker selber!" Mi bodemo volili svojega dosedanjega deželnega poslanca č. g. doktorja Josipa i~5uca, mestuega župnika v Slovenjem Gradci zopet v poslanca. Ta gospod poznajo, kakor redko kdo, skeleče rane kmečkega stanu, in so sami siii kmečkih starišev, in so kmečkega stanu, Slovencev in katoličanov — kakor nas vže večletue skušnje ucijo, iskreni zagovornik in lirabri branitelj. Priča tega je slovenjegradeki okrajni zastop in stenografični zapisniki deželuega zbora, kjer so se večkrat pogumno iu krepko potegnill za kmečki stan, za pravice Slovencev in obrtnikov. Ravno zato jih pa tudi pešica nemških liberalcev sovraži in preganja, ker ve, da mora pastirja vdariti — kdor Jhoče ovce razškropiti. Ako bodemo pri volitvi 19. augnsta Slovenci in katoličani — če tudi nemški tako zložno postopali, kakor se zdaj kaže, bo naša zmaga tako sijajna — kakor še nikdar nobena poprej. To vejo tudi nasprotniki; zato in zaradi bolehnosti in preobilnih opravil se je g. Pleschiutsclmig odločno odpovedal kandidaturi, zato se nje brani g. Gasteiger prevzeti. Vkljub temu pa mu hočejo nemški liberalci po sili svoje glase dati, da bo svet izvedel, da se še niso spametovali. Slovenjegrački okraj ima 33, Šoštanjski 28, Mahrenberški pa 34 volilnih mož. Na noge tedaj narodnjaki, da se pri volitvah volilnih mož, ki se tukaj v četrtek 7. prihodnjega meseca začnejo, sami zanesljivi, dobro katoliški in narodni možje izvolijo — ki potem svoje volilne poštenosti ne bodo za smodke, pivo ali kaki petak na prodajo nesli, ampak bodo vsi prišli 19. avgusta semkaj volit in se vsaj eno uro pred volitvijo v gostilni g. Hauke-ja zbrali, kjer jih bodemo Slovengrački volilci vže pricakovali. Posebno še pa naj rodoljubi v posameznili farah in občinaii za to skrbijo, da bo zadosti zdatno število naših zaaesljivih prvotnih volilcev šlo volilnib. mož volit, da jih kdo po zvijači ne prehiti ter naj izid volitve nemudoma našemu kaadidatu naznanijo. — Od sv. Lenarta v Slov. goricah. (Celjski lisjak) poteplje se po našem okraji in bi rad kde bodi pri kmetih nekaj spustil pa ne marajo za njega, ker se le Slovenca dela, da bi leži slovenske pišike lovil in žrl. Kakov prijatelj da je ou kmetom, to se vidi iz lista, kder se je iz mene norca delal, ker sem kot veren kristijan mešniku Božid. Ilaiču. pri sv. Trojici roko poljubil. To sem storil, ker spoštujem v naših mešnikib. Kristiisa samega, čegar sv. Telo vsaki dan v rokah imajo. Le neverniki se nam morejo radi tega režati, pameten, veren kristijan ne. Kdo pa je v Celje raene izdal? Nek ,,Lenarčan", pri katerem sem moral za delavce šnopsa kupiti. Lisjak eeljski t. j. krivi: ,,Kmečki prijatelj" ima nas zaradi naše trdne vcre nmilovanja vredne" kmete. No, naj le počaka, bo uže videl, kako bodemo slovenski kmetje njegove liberalne, ucmške kaudidate Scbmidererja itd. vrgli, da se bo vse treslo ob volitvah. Mi smo pošteni Slovenci in hočemo slovenskih poslancev, katere nam bode ,,Slov. Gospodar" priporooal. Za tujce, ki našega jezika ne poznajo in ga tudi poznati nečejo, ne maramo. Proo z mariborskim Schmidererjem. Naj gre rajši šnopsa kuhat! Iz slov. bistriškcga okraja. (Stieger pa njegova garda) leče in lazi, vozi iu plazi po celem okraji za kmeti prosee, le volite liberalce, le liberalce, ponuja pa tudi nove ceste kakor Jud ki*amo. V spodnji Lozuici je obetal stezo okrajno v Oplotnico. Isto je obetal v gornjej Bistrici. Ker je od teh dveh stez le ena mogoča, tako bode se vsakako ali Lozničanom ali gornje Bistričanom obrisati. Zato pa kmetje Stiegerju nic ne verujejo. S tem ne opravi nič. Svetuj emo mu, naj si obesi čez ramo par ,,flaš šnopsa". Tako ntegne saj par pijanih muli vjeti; poštenih Slovencev pa iia noben način ne. — V novi vesi bi rad Stieger volilen rnož bil. Repnigg in Pliberschegg sta tje šla^ljudi lovit. Po volitvi bo obed pri Auerji. Ce bi volitve še en mesec trpele, bi vsi bisterški nemčnrji postali usrniljeni Samaritani. Po volitvali se ve bo pa le ,,gšaft". Iz Veleiija. (Volili) bodemo tokrat Slovenci silno težko. V pondeljek 4. aug. volijo ne doma, ampak v Velenji občine: št. Janž, št. IIj, št. Andraž in se ve tudi Velenje v liiši g. Raka, kder na mizi stoji ,,šulvereinski mandelc": v torek 5. aug. sv. Florijan iu Topolšica v Šoštanji tudi v šulvereinskem brlogu. Dne 4. aug. bo v št. Ilji sejem. Bo li župan sejem nadzoroval ali šel volit? Od šulvereina so za Velenje priporočeni sami šulvereinerji: Fr. Skaza, H. Goll, K. Tischler, F. Feder, J. Rak. Nemcurjem dišijo slovenski groši sicer so pa rjoveči levi, ki iščejo kako bi kovega Slovenca hitreje polirustali. Na noge, rojaki! Vsak, ki ima srce za vero, dom, cesarja, naj pusti ta dan vse delo doma in biti na volišče, pogumno, neprestrašeno, da bodo le narodni možjoj izvoljeni. lz Brožic nam piše g. Šnideršič : ,,Ni res da sem bil jaz vzrok, da so na Bizeljskem zaradi trtne uši vinograde izkopavali in z žveplovim oglikom zalivali. Vlada jo v ti reči ravnala po miienji sknšenih mož, kteri so to vražo že v drugili deželah opazovali. Zelo majlmo število mož je takrat bilo, kteri so z jasnim očesom gledali nesrečo, ki se v trtni uši naši okolici rodi; lahko je bilo, sleparjem nevedne motiti in zoper gospodske naprave podpiliovati; pravili so celo, da titne uši ni! Danas je o tem vse drugače, kajti priprosti kmet že gleda pustinje po gričih, kder je prcd lotom š e draga vinska kapljica zorela. Kilue v Biz eljskib, Pišečkih, Kapelskih in Sromeljskih goricab, ne veruje, kakor bi bil jaz trtno nš izmislil, da bi po nepoštenem poti si blaga naknpičil. Ni res, da bi bila gospodska moj vinograd le z vodo močila, med tem ko so sosedom z žveplovim oglikom trte polivali. Tudi ni rea, da bi gospodska ne plačevala prikazanih odškodnin. Pri takajšnji štibrarnici se je vsacemu odštevalo, kar mn je bilo odmerjeno; se vč, da ne more se vinograd plačati, ako se je le 30—40 trt izskopalo .iu zalilo! Dostavek uredništva: Glej dopis g. dr. Srebreta v štev. 26. ,.Slov. Gosp." 0(1 Save. (Volicem") Brežkega, Kozjanskega in Sovniškega okraja. Prejšnji poslanec Snideršič se Vam zopet za poslanca ponuja. On je vžc v zadnjem deželneni zboru Slovonce zapustil in k nemškim liberalcem preskoi-il. Zdaj pa se popolnoma tistim vdal. Za njega agitirajo Vaši na.jbujši^ sovražniki, znani nemškutarji. Prej se je še Snid. delal, da je Slovenec in da hoie za Slovence delati. Zdaj pa se je ocividno pokazal, da je najbujši sovražnik Slovencem. Oa berac-i okoli najbujšili nemškntarjev, da bi za ujega delali. Najbujše nemške liberalce ima on za svoje podpornike. V Brežicah dela za njega znani sovražnik Slovencev Lastnig, bivši davkar, v Kozjera pa nekov Suppanz pa saj jih poznate in tako lehko veste kdo je Šnideršič. Ne dajte se premotiti od njega. Mi smo Slovenci in bočemo Slovenca voliti, ne pa takega, ki se le ob času volitev za Slovenca šteje; ves drugi čas z nemškutarji pleše. Ne verjamite volkovom, če tudi pridejo v ovčji obleki. Neinskutarji Vam pravijo: Ne volite Jerman-a, on je Kranjec. G. Jerman je do 30 let med slovenskimi Štajerci služboval, torej je po vsej pravici Štajerc. On je pa tudi prave slovenske in naše krvi. On je rojen oakraj Save, poštenega slovenskega kmeta sin. Kranjci so Sloveuci, kakor mi. Torej se ne dajte slepariti od sovražnikov. — Kdo pa je Šnidcršič, on pa ni ne Štajerec niti Kranjec. Tudi ni našega rodn. Iz tega lahko sprevidite, da Vas liočejo Bemčurji le slepariti. — Šnideršiča imajo Brežicani, ki so kot najhujši nemškutarji znani, za župana. Oni so ga tudi za načelnika okrajnega zastopa izvolili. Ko bi tndi hotel. talio ne more biti Slovenec, ker bi ga potem Brežičani ne hoteli več imeti. On se tudi ne more in ne smeje za kmetski stan potegniti, ker mora zastopati koristi Brežkih in drugih mestjanov, ker on je sam mestjan in celo mestjanski župan. Meščani delajo na to da bi kmeta ^skubili iu bremena na kmetski stau valili. Šnid. inora z njimi držati. Brežtani ga pa podpirajo, ker vejo da ž njimi drži ne pa s kmeti. Jerman se je pa kot kmetski sin od nekdaj za kmetski stan potegoval, in vse zdajno njegovo delovanjo gre na to, kako našemu slovenskemu kmetu pomagati. Iz slov. bistriškega okraja. Volitve za deželai zbor 80 tukaj. Pred vsem aam je sedaj potreba, gledati aa to, da si izvolimo volilaih mož, kteri ae ae bodo po aobeai ceai dali zmotiti od naših aaaprotuikov. Posebao velja to za uaš okraj. Nikjer aa spodajem Štajerskem toliko ae trpijo Slovenci, kakor v aašem okraji od strani aemčurstva. Strahovito je, kako pri naa delajo ia rogovilijo, o Čemur se je pa vže tako dosta piaalo. Pa vse to njim ae bo aic pomagalo, aaj aas begajo, ali aam žugajo. Ali se ne damo več premotiti, ampak houemo svetu pokazati, da smo pravi zavedai Sloveaci, ia se aoeemo več tujcem uklaajati. Vaakemu, kteri bi naa utegail priti nagovarjati, da aaj volimo Schmidererja ia kterega koli ajegovih tovaršev, hočemo pošteao vrata pokazati. Mi liočemo eaoglasao voliti od katoliško-aarodne straake po stavljeaa kaadidata baroaa Goedelna ia gosp. dr. Radaja kod aaša poslaaca za deželai zbor, zakaj ta dva gospoda sta naša, pozaata aaše potrebe, ia ata se pri vsaki priložnosti za aas potegovala. Kako pa aaši nasprotaiki? Oai ne zaajo našega jezika, aas pri vsaki priložaosti zaaičujejo ia psujejo. Ia ti ljudje si še pa potem mislijo, da bomo ž ajimi držali? Nikolj ia aikdar ae. Sramota bodi za vsakega od aas, kteri bi se še kedaj družil z aoaičurji, kakor ae aahajajo v slov. Bistrici ia drugod. Ali vsi hočemo ia bomo enoglaaao volili aaše sloveaske poslaace. Živela baroa Goedel ia dr. Radaj. Fraac Mlakai*, poseataik. Iz Kvškega ob Savi. (Nazaaailo v zadevi ,,Zgodoviae štajerakih Slovencev.) Za to kajigo, katero pripravljam za priljubljeae mi štajerske Sloveace. zaaima ae sem ter tje kak naročaik, povprašajoč, kdaj kajiga izide. Naj torej javao v ,,Slov. Gospodcrji" povem, da je dotiakaaje dospelo do 10. pole. Iver utegae pa kajiga od 250 — 3000 straai obsegati, zato bode aatiskovanje trajalo še 2—3 mesece. Kajiga se bode tiakala v maogo iztisih, toliko bode njih število, da bode meae kajiga neaavadao veliko stala. Naročaikov se je že lepo število prijavilo, veadar bi proail, da bi se domoljubi še oglašali, vsaj iz 51 župnij so mi do sedaj še uibče ai prijavil. Da bode moja ,,zŁodoviaa štajerakib Sloveacev" dobra, temu dokaz je ta ugodaa okoliščiaa, da sodelujejo še zdaj pri ajej najboljši pozaavatelji atajerake lokalae zgodoviae, katerib imeaa bode še kajiga sama priobčila. J. Lapajae. Iz Slatinc. (Nemila smvt) pobrala aam je aadepolaega mladega g. bogoalovca Jurija Ogrizka. V soboto bil je lep aprevod. Rajaega spremljevalo je 5 duhovnikov, med temi bili so tudi č. g. kapelaa iz Poličaa. Na grobu zapela se mu je nagrobaica ia — loi-ili smo se tužaim arcem, tembolj, ker je bil rajni obče priljubljea aadarjea in delaven, Bodi mu zemIjica lahka!