S. MROVLJE: Še o učiteljski izobrazbi. V zvezi naj bodo tudi izobraževalni tečaji (bodisi drainatski, glasbeni itd.). O važnosti teh znanosti bi bila vsaka beseda odveč. Specialno te tečajebilahko obiskovali tudi učiteljski kandidati. Od učitelja pričakujejo kulturna društva. da bodi igralec (režisef), pevec (pevovodja) itd., in ti tečaji bi ustrezali ž.ljam podeželskega ljudstva, ker ravno temu delu naroda je treba kulture, ker je treba v prvi vrsti izobraževati kmetsko ljudstvo, ne vse sile izčr pavati pri inteligenci po mestih! Isti razvoj se opaža tudi pri obrtnonadaljevalnem šolstvu in v manjši meri tudi porastek trgovsko-gremijalnih šol. Treba bo zopet za to usposoblienih učiteljev! T e č a j i, k i b i usp ost&ljal. učitelja za te šole, bi bili n u j n o p o t r e b n i! — Če se ne motim, je bil tak tečaj pred 4 leti (1. 1912. zadnji — Uredn.) in m i g a sedaj n e s t r p n o p r i č a k u j e m o! Na sedežih višje pedagoške šole bi bila knjižnica, ki bi res vstrezala svojemu namenu. Vsebovala bi v s e najnovejše pedagoške knjige. bodisi v češkem, nemškem ali drugem jeziku, katerih v našem jeziku tako pogrešamo. Množile bi se prestave, ki bi našle pri organizaciji založnika. To bi bile naše želje poleg mnogih drugih, ki jih narekuje in bo narekoval čas za učitelje po usposobljenostnem izpitu za ljudske šole. Preostane nam §e giavno vprašanje, od česa smo se preveč oddaljili? To je izobrazba učiteljskega naraščaja! Bodimo odkriti in priznajmo, da v tem vprašanju nismo opazili nikakega napredka. Spominjam se, ko smo maturirali pred štirimi leti, je "bil govor že o razširjenju učiteljišča za V. lernik, a je še sedai pri starem. Kako bodo merodajni iaktorji reorganizirali učiteljišča. ie zelo kočljivo vprašanje. Brezdvomno pa mora biti pri tem vprašanju soudeleženo v prvi vrsti izkušeno učiteljstvo. Kakor pravi dopisnik v zadnjem »Učit. Tovarišu«, so ukinili \^ Nemčiji učiteljišča in za učitelje se pripravljajo abiturijenti srednjih šol v nadaljnih dveh letih. kar imenujejo v Češkoslovaški »Pedagoško akademijo«. Eno ie gotovo, če ne pride do druge reforrae, da bo moralo učiteljišče se razširiti še na V. in VI. letnik; sedanji 4 letniki ne ustrezajo več zahtevam in potrebam učiteljske izobrazbe. Že za mojih let se ie wvdarjalo, da naj učiteljski kandidat v 4 letih pridobi samo teoretično znanje, v nadaljnih letik nai bo pa pouk usmerjen na metodiko in samo ob sebi umevno — na pedagogiko in prakso. Nadaljni 2 oziroma 3 leta bi odgovarjala sedanji višji pedagoški šoli, ki naj bi bila po značaju enaka univerzi (I. kat.). Absolventi te šole. ki bi dokazali svojo sposobnost, bi bili nastavljeni na učiteljiščih, saj so izšli iz osnovne šole za katero bi usposabljali. S svojo prakso in študijami bi imeli zmožnejši prosto pot. da poučujejo tudi ;ia višji pedagoški šoli. Tok časa in izkušenj bi izboljšal učne načrte na vseh teh navedenih šolah. Tako bi bilo rešeno vprašanje poraanjkanja sposobnih moči za te šole in učni načrt bi ustrezal vedno izpopolnjen modernemu času v katerem živimo. Tako bi bilo tudi sanirano finančno vprašanje učitelja. Vprašanje, kako izpopolniti u-čiteljsko izobrazbo, naj tangira nas vseh. Treba je, da stavimo temo: »Uč i t e 1 j s k a pred- in n a da 1 j na izobrazba« na vseh zborovanjih učiteljskih društev na dnevni red. da se sliši mnenje vseh učiteljev. tako nai se izkristaHzirajo smernice. Rleferenti bi poslali svoje predioge dvo ali veččlanskemu odiseku ali referentu, ki bi predaval na prihodnji učiteljski skupščini in fcongresu, kjer bi slišali mnenja tovarišev iz ostalih pokrajin. Pri tem vprašanju je treba sodelovanja vseh — prav vseh! Prihodnje leto podamo že lahko smernice v obliki resolucije na pristojno mesto. ki bo gotovo upostevalo naše želje. T o v a r i š i (i c e)! P o m a g a j m o si sami, da ne bomo zaostali in dvignimo ugled učitelja na ono stopnjo. ki jo zasluži, najsibo v materi alnem. pravnem ali kulturnem oziru! (Konec.)