125
Dunajčanje o Dunajski veliki razstavi.
Da Dunajska razstava dandanes zvonec nosi po svetu, to vedo naši bralci že prav dobro. Cujmo, kaj piše Dunajski časnik „Der Urwahler'' v 7. listu o njej*
Dunaj — pravi — je zarad razstave razdvojen v dva tabora — eni so nasprotniki, drugi vsi navdušeni za razstavo. Velika večina Dunajčanov pa, ktera od razstave ne pričakuje nobenega naravnega dobička , se ne briga za razstavo nič, samo to čuti ne-voljno, da prihaja dragina veča in da ima velike težave za stanovanja.
Navdušenci za razstavo vidijo vse v solnčnem blišču. 5 milijonov tujcev — tako računijo — bo pustilo sila veliko denarja na Dunaji; lahko računamo, pravijo, da drug proti drugemu bode za 100 goldinarjev loži šel iz Dunaja, kakor bo sem prišel; to iznaša 500 milijonov goldinarjev, ki ostanejo Dunaju. Dunaj postane zdaj prvo mesto svetd; bode eno največih, najlepših, najbogatejših mest — živela razstava!
Nasprotniki razstave pa prerokujejo Dunaju grozen fiasko na vsako stran, in mislijo, da po razstavi bode na Dunaji več norcev kot pametnih ljudi okoli letalo. Razstave — pravijo — so ostarele, in spet le pride Avstrija s svojo razstavo — prepozno. Železnico in telegraf sta ljudstva tako skup pomeknila in jim ob-čenje med seboj tako polajšala, da ne veliko sejmov ne razstav ni treba. Polovico Evrope moreš preleteti po železnicah ali parobrodih in vendar ne bodeš potrošil veliko več denarja kakor če se daš 14 dni odirati od lačnih krčmarjev in diuzih oderuhov. Razstave pa tudi ne kažejo resničnega stanii obrtništva tacih dežel, ki stojž v obrtniji na visoki stopinji. Ali so Amerikanci in Angleži bili kedaj pri razstavah dostojno zastopani? Ne! Prav to, kar dela Amerikance in Angleže slavne — njih fabrike, njih stavbe, njih barke — vse to se ne more pokazati v razstavi. En parobrod Misisipiški, en dok Londonski pov6 nam neizmerno veliko več od Ame» rike in Londona, nego vsa šara iz zabojev in omar kake razstave.
Drugi spet, ki — v sredi v zlati skledi — niso niti navdušenci niti nasprotniki pa zagovarjajo Dunajsko razstavo s tem, da na Dunaji ni bilo se vsesvetne razstave, in to tudi se mora v raČun vzeti. Tujci se bodo seznanili z našo deželo, in če hočemo, bodemo lahko mnogo dobička imeli od tega, kaj bodo oni rekli o nas.
Razstava, pravijo, da se gotovo odpre 1. maja, čeravno je rotunda dandanes Še taka zmes, tak kaos, da se človek boji po sredi skozi njo iti. Strašna zmešnjava je še v teh prostorijah, zavoljo velikanske strehe grozno temnih. Kot amfiteater, s plinovo svečavo razsvitljen, utegne ta rotunda (kroglišče) pozneje velikansk efekt učiniti in za ta namen bode ta prostor gotovo ugodnejši kakor za razstavo to poletje. Svitla in prijazna pa je brez konca in kraja dolga velika galerija. Tu delajo Angleški steklarji; ondi vojaki iz nove „svobodne" Nemčije. Najkrasjiejše razstavne omare, črno likane in pozlačene, imajo Švicarji.
Da bodo nekteri razstavniki sila veliko denarja potrošili za razstavo, to pričata dva mlinska kamna, ki so ju pripeljali iz Parskega; njih presredje meri 2 metra in 4 centimetre, pri debelosti 40 centimetrov.
Nekdanji „Wurstelprater" ni več spoznati. Iz gaja, ki ga je stvarila natura sama, naredili so nekako „Eli-zejsko polje*^, kakor ga ima Pariz, pa ni tako lepo. Prosta narava bila je lepša; zdaj je vničena. Večina „Praterjevih" kolib je le za silo olepšana.
Dunaj gotovo ni bil pripravljen povabiti Evropo k sebi. Kaj prav za prav je Dunaj? Oni del mesta, ki mu je im6 „občina Dunajska" („Commune Wien"), obsega samo 2 tretjini Dunaja, tretja tretjina je vas, — vas prav v pravem pomenu vasi. Tujci, ki bodo prišli na Dunaj , se bodo čudili o mnogih bornih kočah iz preteklega stoletja, ki se še dandanes vidijo po velicih ulicah prejšnjih predmestij, memo tega pa bodo videli, kako po vasžh zunaj mesta velikanske palače ponosno iz tdl vstajajo tako nitro kakor glive po dežji. Tak je Dunaj.
126