NIKA RAZPOTNIK VISKOVIG
VLOGA POLKMETIJ V PREOBRAZBI SLOVENSKIH OBMESTIJ
GEORITEM	21
mestja stekata tako poselitev kot delovna mesta, zaradi pretežno ravninskega sveta pa je ta prostor zanimiv za različne gospodarskih aktivnosti, tudi za kmetijstvo. Ob tem se zdi, da je pomen kmetijstva z družbenogospodarskim prehodom, ko smo iz agrarne razvojne stopnje preko procesov industrializacije in terciarizacije prešli v informacijsko družbo, zmanjšan na najnižjo možno raven. Opisano stanje se odraža v javnomnenjskih raziskavah, ki jih na pregleden način predstavlja avtorica. Iz njih lahko razberemo, da poklic kmeta velja za enega najmanj uglednih, ljudje pa so še posebej kritični do polk-metov. Po njihovem prepričanju naj bi bili polkmetje odgovorni za zanemarjanje obdelave kmetijskih zemljišč in uničevanje tradicionalne kmetijske kulturne pokrajine, neučinkovitost na delovnem mestu in razširjenost sive ekonomije. Četudi kaj od tega delno drži, se je težko znebiti občutka, da so vplivi ideološkega boja proti tej družbeni skupini v preteklosti pustili globoke sledi v zavesti Slovencev še danes.
Če na tem mestu poskušamo razumeti zgodovino, ji dati svoje mesto ter iti naprej, pa se kot posamezniki in družba moramo vprašati o resnični vlogi in pomenu (pol)kmetijstva v slovenskem prostoru. Poleg primarne pridelovalne vloge ima kmetijstvo že od nekdaj tudi pomemben družbeni in okoljski pomen. V skladu s tem lahko govorimo o večnamenskosti kmetijstva, na katerega publikacija večkrat opozori. Politično prepoznavanje te vloge v praksi pomeni predvsem razvojno, strukturno in finančno podporo tistim kmetijam, na katerih skrbijo, da se kmetijstvo ne povezuje le s pridelavo hrane, ampak tudi s kakovostnim bivanjem, socialno varnostjo na odročnejših podeželskih območjih, ohranjanjem tradicionalnih prvin kulturne pokrajine in varovanjem okolja. V obdobju krize ter upadanja standarda se v povezavi s tem vse več govori tudi o prehranski odvisnosti in samooskrbi. Vse našteto jasno kaže vitalni pomen kmetijstva in polkmetij za slovenski prostor. Publikacija, ki vse našteto obravnava celovito in na pregleden način, je zato nadvse primerna za vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s to gospodarsko panogo, za razvojne in prostorske načrtovalce, učitelje, študente ter zainteresirano javnost.
Jani Kozina